SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 154
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
EKSPRESIVNI MODEL GENERIRANJA POGOVORNEGA OBNAŠANJA V MULTIMODALNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKIH
Izidor Mlakar, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko načrtovanja, oblikovanja in samodejnega generiranja koverbalnega obnašanja na poljubnem besedilu, ki je hkrati tudi sinhrono z generiranim govornim signalom. Cilj predstavljene disertacije je oblikovati in zasnovati fleksibilen in učinkovit sistem, ki glede na poljubno vhodno besedilo, semiotično slovnico, leksikon in slovar oblik načrtuje, oblikuje in realizira premike delov telesa (roke, dlani, prsti, glava in ustnice), ki so tako pomensko kot prozodično ustrezno sinhronizirani s spremljajočim govorom. Takšnemu obnašanju pravimo koverbalno obnašanje (oz. pogovorno obnašanje) in ga lahko uporabljamo v multimodalnih vmesnikih različnih sistemov in domen uporabe. Večina današnjih sistemov s pogovornimi agenti, ki pogovorno obnašanje predstavljajo v obliki koverbalnih gibov, temelji na semantičnem in/ali sintaktičnem povezovanju besedila in pogovornega obnašanja, načrtovanju obnašanja s stališča funkcionalnega namena ali sinhronizaciji in realizaciji pogovornega obnašanja, opisanega v obliki proceduralnega opisa. Pogosto arhitekture sistemov, ki integrirajo pogovorne agente, uporabljajo tristopenjsko definicijo pogovornega obnašanja, in sicer: načrtovanje namena, načrtovanje obnašanja in realizacijo obnašanja. Ključni problem samodejnega generiranja naravnega koverbalnega obnašanja predstavljata predvsem naslednji stopnji: načrtovanje namena in načrtovanje obnašanja. V pogovornem obnašanju slovnice ni mogoče definirati kot skupek uniformnih pravil. Posledično torej ni moč definirati končne množice pravil, po katerih bi obnašanje in namen lahko deterministično načrtovali. Vendar pa različne analize in označevanje pogovornega obnašanja kažejo na visoko semantično korelacijo koverbalnega obnašanja in govora ter na njuno prozodično skladnost. Vendar je semantični prostor ogromen in ga v celoti praktično ni mogoče opisati. Zaradi tega problem pogovornega obnašanja največkrat delimo na podprobleme, kot sta funkcionalnost koverbalnosti ali parametrizacija semantičnega prostora. Tako dobimo manjše in bolj obvladljive podprostore, v katerih lažje definiramo semantične relacije med koverbalnim in verbalnim obnašanjem. V obravnavani doktorski disertaciji proces tvorjenja pogovornega obnašanja predstavimo v obliki gest kot povezave kontekstno neodvisnih motoričnih sposobnosti (oblik, poz in gibov, ki jih pogovorni agent lahko prikaže) ter namena (konteksta) uporabe motoričnih sposobnosti. Namen besedila in posledično spremljajočega koverbalnega obnašanja definiramo na osnovi modularnih jezikovno odvisnih slovnic, ki temeljijo na razčlenjevanju in klasifikaciji besedila v semiotične razrede. V tej točki poleg obstoječih raziskav s področja povezave semiotičnih razredov in govora oblikujemo in definiramo novo označevalno shemo, ki vključuje tako funkcionalni, kontekstno odvisni nivo povezave govora in gest kot kontekstno neodvisen opisni nivo, ki omogoča zajemanje poz in oblik na visoki ločljivosti, in lastni multimodalni korpus pogovornega obnašanja, korpus EVA. Rezultate analize in označevanj uporabimo za tvorjenje semiotične slovnice, slovarja oblik in leksikona gest. Predlagani model ekspresivnega pogovornega obnašanja formulira različne koverbalne oblike (geste) na neoznačenem poljubnem besedilu. Predlagani model temelji na analizi in opisovanju spontanega pogovornega dialoga v obliki ekspresivne anotacijske sheme (združuje in povezuje tako funkcionalno kot oblikovno anotacijo) in vsebuje dovolj bogat slovar kontekstno neodvisnih oblik in gibov, s katerimi lahko predstavimo kompleksne motorične sposobnosti agenta in zmožnost prilagoditve gibov različnim kontekstom uporabe (slovnicam) ter imitacije emocionalnih stanj in emocionalnega govora.
Ključne besede: pogovorno obnašanje, koverbalno obnašanje, neverbalno obnašanje, analiza komunikativnih dialogov, označevanje in označevalne sheme, pogovorni agenti, podatkovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, tekstovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, semiotika, ekspresivnost
Objavljeno: 14.03.2014; Ogledov: 933; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (23,61 MB)

62.
ACQUIRING TEMPORAL KNOWLEDGE FOR MAKING DECISIONS IN MEDICAL PROCESSES
Aida Kamišalić Latifić, 2014, doktorska disertacija

Opis: A medical process is a set of medical actions performed by healthcare professionals while making observations about signs and symptoms, ordering interventions, prescriptions, tests, and any other actions in order to solve a health problem that is affecting a particular patient. The objective is to offer a curative, chronic, palliative and/or symptomatic treatments. The capability of a physician to propose an appropriate treatment depends on his/her knowledge of similar clinical cases and by following advances in the treatment of particular diseases. Time is an important concept of the real world that has to be considered in regard to medical processes. Clinical Practice Guidelines (CPGs) are a narrative set of recommendations for treating patients suffering from a particular disease. By constantly referring to CPGs physicians can stay up to date with the best evidence-based medical care and with the recommendations of experts. The time dimension is, however, often omitted or only partially covered in CPGs. Some CPGs do contain certain recommendations considering time but often there are huge gaps that are supposed to be overcome by physicians’ own knowledge and experience. At the same time, healthcare centres hold healthcare records and information systems that register medical processes and patients data, including information about the times of any encounters, prescriptions, and other medical actions. Therefore healthcare records and information systems data can be a source for detecting temporal medical knowledge and sound evidence regarding healthcare. This thesis is centred on temporal knowledge acquisition and representation for the purposes of decision-making during medical processes. CPGs were analysed to obtain procedural knowledge models and Extended Timed Transition Diagrams defined for representations of the obtained knowledge. The data about the treatments of patients were analysed in order to detect temporal medical knowledge models that represented those medical procedures that were carried out while the data was being generated. These models thus provided an explicit representation of the time dimensions of past medical procedures. They could be used for complementing the knowledge provided by CPGs, for studying adherences to the CPGs and for representing a basic framework for medical procedural decision support systems development.
Ključne besede: knowledge acquisition, knowledge representation, temporal knowledge, decision-making, medical processes, procedural knowledge modelling
Objavljeno: 25.02.2014; Ogledov: 888; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

63.
VREDNOTENJE KAKOVOSTI DOMENSKO SPECIFIČNIH XML SHEM
Maja Pušnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Disertacija naslavlja celovit pristop za objektivno vrednotenje XML shem, katerih kakovost vpliva na učinkovitost razvoja informacijskih rešitev in storitev. Ker se XML sheme množično uporabljajo v različnih domenah, je bilo ključno raziskovalno vprašanje, kateri so tisti vidiki in parametri kakovosti XML shem, ki so splošno veljavni, ter kateri so pogojeni z značilnostmi domene uporabe. Razvit je pristop objektivnega vrednotenja kakovosti XML shem (indeks kakovosti), ki temelji na šestih vidikih kakovosti (strukturiranost, preglednost in dokumentiranost, optimalnost, minimalnost, ponovna uporabnost ter povezljivost). Za oceno vidikov kakovosti so predstavljene sestavljene metrike, preverjene na naboru 250 XML shem. S pomočjo empiričnih raziskav in statističnih analiz so identificirani domensko specifični vidiki kakovosti XML shem, podan je predlog domensko specifičnega vektorja za vrednotenje XML shem. Oblikovan je nabor priporočil in dobrih praks uporabe ključnih gradnikov XML shem ter značilnih vzorcev gradnje XML shem po posameznih domenah.
Ključne besede: XML shema, XML dokument, kakovost, ocena kakovosti, metrike, gradniki, vzorci gradnje XML shem
Objavljeno: 13.02.2014; Ogledov: 834; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (7,87 MB)

64.
DSP SISTEM RAZŠIRJEN Z FPGA ZA VODENJE HITRO ODZIVNIH POGONOV
Milan Čurkovič, 2013, doktorska disertacija

Opis: V delu je predstavljen razvoj in izdelava DSP sistema za vodenje motornih pogonov. Sistem je nato razširjen z zmogljivim FPGA vezjem za izvajanje časovno kritičnih procesov pri vodenju. Zmanjšanje zakasnitev in s tem razširitev frekvenčnega pasu nam pri tokovnem vodenju izboljša delovanje tudi pri nespremenljivi stikalni frekvenci pretvornika. Prikazana je izvedba vodenja položaja enosmernega motorja z aparaturno izvedbo tokovnega regulatorja. Kompenzacija nihanja navora BLDC motorja ob komutaciji je potrjena s simulacijo. V FPGA je izveden regulator faznih tokov PMSM motorja. Rezultati take izvedbe so potrjeni tako simulacijsko kot eksperimentalno in potrjujejo izboljšanje delovanja ob zmanjšanju nihanja navora ali zmanjšanju preklopnih izgub (manjše število preklopov) v primerjavi z drugimi metodami.
Ključne besede: DSP, FPGA, FPGA izvedba, načrtovanje aparaturne opreme, nihanje navora
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 881; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (5,84 MB)

65.
GRADNJA ONTOLOŠKO PODPRTE BAZE ZNANJA Z UPORABO SISTEMA NA OSNOVI PRAVIL
Rok Žontar, 2013, doktorska disertacija

Opis: Razvoj semantičnega spleta in povezanih tehnologij je prišel do stopnje razvoja, kjer se sprašujemo, zakaj ne zasledimo več aplikacij na njegovi osnovi. Razlogi za to so prepogosto v zapletenih programskih vmesnikih in neizkušenih razvijalcih. V doktorski disertaciji naslavljamo omenjeno problematiko s formalno definicijo preslikave ontoloških komponent v objektno-orientirano programsko kodo. Verjamemo, da lahko s preslikavo olajšamo dostop in uporabo semantično opisanih podatkov v vsakodnevnih informacijskih sistemih. Preslikavo nadgrajujemo s sistemom na osnovi pravil, ki služijo kot osnova za izgradnjo baze znanja. Le-ta se od podatkov razlikuje v tem, da omogoča dinamično in ažurno prilagajanje glede na trenutno veljavne podatke in vnaprej pripravljena pravila. Splošni model smo aplicirali na dejanski ontološki in programski jezik. Prototipno implementacijo, imenovano SWROOLS, smo v raziskavi ovrednotili tako s stališča ohranjanja izraznosti pri preslikavi kot tudi učinkovitosti same baze znanja. Učinkovitost modela smo preverili s pomočjo eksperimenta in razširjene metodologije za vrednotenje tehnologij semantičnega spleta. V primerjavo smo vključili tri sorodne tehnologije iz nabora, ki ga ponuja semantični splet. Izkazalo se je, da je predstavljen model po učinkovitost vsaj enakovreden primerjanim semantičnim tehnologijam. Če upoštevamo omejitev implementacije preslikave, lahko zaključimo, da se je model izkazal kot superioren tako s stališča učinkovitosti kot tudi števila pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: baza znanja, ontologije, sistemi na osnovi znanja, objektno-orientirano programiranje, pravila, sistemi na osnovi pravil
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 907; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

66.
OGRODJE ZA NAPOVEDOVANJE NAPAK PROGRAMSKE OPREME V AGILNIH OKOLJIH
Danijel Radjenović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Metrike programske opreme so uporabljene v modelih za napovedovanje napak programske opreme. Model določi dele izvorne kode, ki vsebujejo napake in jih je potrebno pregledati. S tem usmerja proces zagotavljanja kakovosti programske opreme. Z identifikacijo napak se izboljša kakovost programske opreme, z določanjem njihove lokacije pa se znižajo stroški testiranja. Metode razvoja programske opreme se počasi oddaljujejo od tradicionalnega modela slapu (Waterfall) k bolj agilnim pristopom (Scrum, XP), s tem pa se spreminja tudi način testiranja programske opreme. V agilnih okoljih si ne moremo privoščiti, da bi izvedli testiranje celotnega sistema za vsako različico programske opreme, zato testiramo le dele, ki jih je napovedovalni model določil za nepravilne. Glavni namen je bil razviti učinkovit model za napovedovanje napak programske opreme v agilnih okoljih. Da smo model razvili, smo opravili sistematični pregled literature, analizirali produktne in procesne metrike ter ocenili klasifikacijske tehnike. Dobljeni model smo ovrednotili v industrijskem okolju. Model, ki vsebuje zgolj štiri procesne metrike, se je izkazal za uspešnega v industrijskem okolju, saj je odkril več kot polovico vseh napak (popolnost > 0,5) in ni vseboval enkrat več lažno pozitivnih napovedi (pravilnost > 0,33). Zaradi visoke multikolinearnosti metrik je bil uspešnejši od polnega modela, ki vsebuje 80 metrik. Procesne metrike so bile uspešne pri napovedovanju napak, medtem ko produktne metrike niso bile. Napake v agilnih okoljih so najbolj pogojene s starostjo in velikostjo sprememb programske opreme, pri čemer imajo nedavne in velike spremembe večjo verjetnost, da vsebujejo napake.
Ključne besede: metrike programske opreme, napovedovanje napak, napovedovalni modeli, zagotavljanje kakovosti, testiranje, kakovost programske opreme
Objavljeno: 15.11.2013; Ogledov: 1035; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

67.
Uporaba vseprisotnega računalništva za kvalitativno vrednotenje vzorcev rekreativne fizične aktivnosti
Igor Pernek, 2013, doktorska disertacija

Opis: Vseprisotno računalništvo je v preteklosti postalo popularno tudi v zdravstvu, predvsem na področju podpore rekreativnih fizičnih aktivnosti. Pri tem se je večina preteklih raziskav osredotočala na uporabo vseprisotnih senzorjev in naprav za prepoznavanje tipa ter količine izvedenih aktivnostih, manj pozornosti pa je bilo posvečeno zaznavanju kvalitativnih parametrov vadbe, kot sta pravilnost in intenzivnost vadbe. V doktorskem delu izvedemo analize in predlagamo algoritme za vrednotenje intenzivnosti in pravilnosti različnih tipov rekreativne fizične aktivnosti v realnem času na zmogljivostno omejenih vseprisotnih napravah. Predlagamo algoritem, ki z 99 % natančnostjo prepoznava število ponovitev treninga moči in zaznava njihove mejne točke z napako 215 ms oz. 11 % dolžine posamezne ponovitev. Izvedemo analizo uporabnosti različnih značilk pospeška in metod numeričnega napovedovanja za ocenjevanje intenzivnosti aerobnih aktivnosti. Ugotovimo, da enostavne metode, kot je linearna regresija, z majhnim število natančno izbranih značilk omogočajo napovedovanje srčnega utripa vadbe z napako približno 15 utripov na minuto. Na koncu predlagamo še hierarhični algoritem, ki s podatki, pridobljenimi iz petih nosljivih pospeškometrov, omogoča prepoznavanje intenzivnosti treninga moči. Prepoznavanje intenzivnosti poteka v dveh fazah, pri čemer je v prvi fazi prepoznan tip aktivnosti, v drugi pa je zaznana intenzivnost z ozirom na prepoznano aktivnost. Predlagani algoritem dosega 86 % natančnost prepoznavanja tipa aktivnosti in 6 % napako zaznavanja intenzivnosti. Dodatno analiza različnih konfiguracij senzorjev pokaže, da uporaba podmnožice senzorjev dosega rezultate primerljive natančnosti.
Ključne besede: vseprisotno računalništvo, prepoznavanje aktivnosti, strojno učenje, vrednotenje kvalitete
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 827; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (12,71 MB)

68.
ROBUSTNA POLINOMSKA SINTEZA REGULATORJA ZA SISTEME Z ZAKASNITVAMI
Nikolaj Semenič, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji je predstavljena sinteza regulatorja za sisteme z zakasnitvami, ki temelji na razreševanju zaprtozančnih polinomskih enačb, ki odražajo lastnosti zaprtozančnega karakterističnega kvazi-polinoma. V delu so obravnavane tako notranje zakasnitve kot vhodne oz. izhodne transportne zakasnitve. Predlagana je celostna rešitev polinomske sinteze, ki omogoča izbiro poljubnega zaprtozančnega kvazi-polinoma s pomočjo uporabe opazovalnika zaprtozančnega sistema. Podoben pristop smo izbrali tudi v primeru kompenzacije transportne zakasnitve in sicer s strukturo kaskadnih opazovalnikov. V delu podrobno obravnavamo uporabo ter vpliv prostih polinomov, ki nastopijo v sistemu ob ustrezni izbiri strukture regulatorja. Proste polinome lahko uporabimo za optimizacijo kvazi-polinoma ali za optimizacijo robustnosti sistema po principu metrike Hinf. Optimizacijski problem robustnosti smo razširili na različne vidike obravnave sistema pod vplivom motenj v sistemu samem ali v zakasnitvah, ki so prisotne. Postopek optimizacije je bil izveden s pomočjo diferencialne evolucije. V delu je izpostavljen tudi poenostavljen postopek izbire ustreznega karakterističnega kvazi-polinoma ter učinkovit algoritem za izračun le nekaj skrajno desnih lastnih vrednosti sistemov z zakasnitvami, ki je pri obravnavi takšnih sistemov nepogrešljiv.
Ključne besede: Robustno vodenje, pomikanje polov, sistemi z zakasnitvami, zakasnitve, izračun lastnih vrednosti
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 791; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

69.
VPLIV MAGNETNIH NELINEARNOSTI SINHRONSKEGA STROJA S TRAJNIMI MAGNETI NA IZKORISTEK POGONA Z BREZSENZORSKIM VODENJEM
Željko Plantić, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavano izboljšanje izkoristka električnega pogona. Posebna pozornost je posvečena izkoristkoma pretvornika in električnega stroja. Slednji je v obravnavanem primeru sinhronski stroj s trajnimi magneti (SSTM). Izkoristek električnega pogona je neposredno odvisen predvsem od izgub, ki se pojavljajo na posameznih elementih pogona. Izsledki izvedene analize izgub so uporabljeni pri izbiri primernih načinov za povečevanje izkoristkov posameznih elementov in celotnega pogona. Na izkoristek pogona in njegovih elementov je mogoče vplivati na več načinov. To delo obravnave le tiste, ki jih je mogoče izvesti na pogonu brez sprememb pretvornika in SSTM, torej z vodenjem in z izbiro obratovalnih parametrov pretvornika. Pri vodenju je najbolj pomembna določitev referenčnih vrednosti tokov v vzdolžni smeri (os d) in v prečni smeri (os q), ki sta potrebni za izvedbo vektorskega vodenja SSTM. Pri tem so uporabljene karakteristike maksimalnega navora (MTPA), s katerimi električni navor dosežemo ob minimalni amplitudi vektorja statorskega toka, ne dosežemo pa maksimalnega izkoristka pogona. Za doseganje slednjega so pri določitvi referenčnih vrednosti tokov uporabljene karakteristike maksimalnega izkoristka (ME). Ker parametrov v analitičnih opisih karakteristik MTPA in ME ni mogoče enostavno določiti, so slednje določene eksperimentalno. Uporabljene so za določitev referenčnih vrednosti tokov v modificirani izvedbi vektorskega vodenja SSTM, kar omogoča z rezultati meritev potrjeno izboljšanje izkoristka pogona. Izkoristek pogona je izboljšan tudi z ustrezno izbiro modulacijske frekvence pretvornika. Na osnovi meritev je izbrana optimalna modulacijska frekvenca, pri kateri je izkoristek pogona največji. Pri nizkih hitrostih vrtenja in delnih obremenitvah je izkoristek pogona nadalje izboljšan z ustrezno izbiro napetosti na enosmernem vodilu pretvornika. Mehanska robustnost obravnavanega pogona z maksimiranim izkoristkom je dosežena z brezsenzorskim vodenjem SSTM, ki temelji na aktivnem magnetnem sklepu. Pri tem je mehanski senzor zamenjan z matematičnim modelom, s katerim računamo položaj in hitrost rotorja. Izsledki doktorske disertacije so potrjeni z ustreznimi eksperimenti in meritvami.
Ključne besede: dinamični model, nelinearni model, sinhronski stroj s trajnimi magneti, visoko učinkoviti pogon, karakteristika maksimalnega izkoristka, karakteristika maksimalnega navora, brezsenzorsko vodenje
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 900; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

70.
ROBUSTNO BILATERALNO TELEOPERIRANJE S PROGRAMIRLJIVIM VEZJEM FPGA
Marko Franc, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji je predstavljen regulacijski algoritem za skalirano bilateralno vodenje, ki je načrtovan v virtualnem modalnem prostoru in izpeljan po postopku vodenja v drsnem režimu. Takšen algoritem zagotavlja delovanje brez drhtenja, robustnost na motnje sistema in omogoča enostavno implementacijo. Poleg tega omogoča tudi skalirano bilateralno teleoperiranje, kar je potrebno, kadar gospodar in suženj nista enaka mehanizma. Za delovanje potrebuje regulacijski algoritem informacijo o položaju gospodarja/sužnja in zunanjih silah, ki delujejo na sistem. Predlagana je uporaba analognih Hallovih senzorjev, ki so v današnjih časih že vgrajeni v ohišje nekaterih motorjev. S takšnimi senzorji je mogoče zagotoviti ustrezno informacijo o položaju in hitrosti. Predstavljeni so algoritmi za estimacijo položaja in hitrosti. Izvedena je implementacija regulacijskega algoritma na FPGA vezju. Za FPGA vezje je značilna velika računska moč in paralelno izvajanje procesov, zaradi česar je mogoče doseči visoke frekvence vodenja. To se je že izkazalo kot pogoj za vrhunske sisteme vodenja. Za takšne sisteme so potrebne visoke lomne frekvence implementiranih filtrov. Ti filtri so pravi-loma vključeni za filtriranje vhodnih signalov, za meritev hitrosti in v nekaterih primerih tudi za estimacijo zunanje sile. Visoke lomne frekvence so pogoj tudi za zmogljivo bilateralno teleoperiranje. Zaradi omejenih strojnih virov FPGA vezja je pri zahtevnih sistemih potrebno skrbno načrtovati konfiguracijo logičnega vezja. V nasprotnem primeru je lahko razpoložljiva količina strojnih virov premajhna. V disertaciji je predstavljena načrtovalska metodologija, ki omogoča optimizacijo strojnih virov FPGA vezja in časa izvedbe procesov. Poleg tega takšna načrtovalska metodologija omogoča kratek čas načrtovanja. Predlagana izvedba zmogljivega bilateralnega teleoperatorja, ki vključuje analogne Hallove senzorje in FPGA vezje, je eksperimentalno preizkušena. V ta namen je bil izdelan preprost eksperimentalni sistem. Eksperimenti vključujejo različne scenarije (prosto gibanje, dotik mehkega objekta in dotik trdega objekta) in različne vrednosti regulacijskih parametrov. Predlagana izvedba omogoča zmogljivo skalirano bilateralno teleoperiranje s kvalitetnim pre-nosom oddaljenega občutka dotika.
Ključne besede: Teleoperiranje, bilateralno vodenje, haptika, vodenje v drsnem režimu, FPGA, Hallovi senzorji, meritev položaja, estimacija hitrost, PLL, opazovalnik zunanje sile
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1316; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (9,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici