SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
TERMO-OPTIČNE VLAKENSKE NAPRAVE NA OSNOVI Z VANADIJEM DOPIRANIH OPTIČNIH VLAKEN
Žiga Matjašec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V okviru disertacije so predstavljena optična vlakna, ki jih je mogoče učinkovito, vseoptično segreti. Segrevanje vlakna povzroči nastanek termo-optičnega pojava, ki ga je mogoče izkoristiti za gradnjo različnih termo-optičnih naprav. Takšna vlakna imajo v jedru poleg standardnih dopandov za uravnavanje lomnega količnika dodane majhne koncentracije vanadijevih ionov. Vanadij v optičnem vlaknu povzroči absorpcijo svetlobe, pri krajših valovnih dolžinah v območju med 600 nm in 1000 nm. Na razširjanje svetlobe z daljšimi valovnimi dolžinami, še posebej pri standardnih telekomunikacijskih valovnih dolžinah 1310 nm in 1550 nm, pa vanadijevi ioni nimajo znatnega vpliva, zato ostaja absorpcija pri teh valovnih dolžinah relativno nizka. Omenjeno dejstvo omogoča uporabo standardnih in komercialno dobavljivih črpalnih laserskih diod z velikimi izhodnimi optičnimi močmi in valovno dolžino 980 za gretje vanadijevega vlakna, saj se vsa absorbirana svetloba v vanadijevem vlaknu pretvori v toploto. Toplota, ki v vanadijevem vlaknu nastane zaradi absorbirane grelne optične moči, se lahko izkoristi za termo-optično modulacijo optične poti. Vlaknu se zaradi dovedene toplote poviša temperatura, ki vpliva na spremembo lomnega količnika vlakna. Ker je optična pot v vlaknu odvisna od produkta dolžine optičnega vlakna in lomnega količnika, je mogoče na ta način doseči nadzorovano modulacijo optične poti. Skupna sprememba optične poti, ki se pojavi v gretem vlaknu po vzpostavitvi toplotnega ravnovesja, in časovna konstanta prehodnega pojava sta neposredno odvisni od toplotne prevodnosti snovi, v kateri se greto vlakno nahaja, in od premera gretega optičnega vlakna. Skupna sprememba optične poti po vzpostavitvi toplotnega ravnovesja pa je še dodatno odvisna od amplitude grelne optične moči. Z znižanjem toplotne prevodnosti snovi, v kateri se greto vlakno nahaja, se skupna sprememba optične poti in časovna konstanta povečata, s stanjšanjem premera gretega vlakna pa se časovna konstanta zmanjša, medtem ko se skupna sprememba optične poti poveča. Eksperimentalno je bilo pokazano, da je mogoče z grelnim optičnim virom, z izhodno optično močjo 500 mW ter vanadijevim vlaknom s premerom 20 μm, ki je izpostavljeno ksenonovi atmosferi, doseči skupno spremembo optične poti v velikosti do 1 mm ter časovno konstanto prehodnega pojava 50 ms, medtem ko lahko časovna konstanta za enako vlakno na zraku znaša le 11 ms. To omogoča rabo termo-optičnega modulatorja v mnogih aplikacijah, kot je v disertaciji predstavljeno na primeru rabe v nizkokoherenčnem interferometru. Skupna sprememba optične poti po vzpostavitvi toplotnega ravnovesja in časovna konstanta prehodnega pojava sta neposredno odvisni od toplotne prevodnosti snovi, v kateri se greto vlakno nahaja. Zato je mogoče s spremljanjem enega ali obeh parametrov izvesti merilni sistem za merjenje toplotne prevodnosti in s toplotno prevodnostjo povezanih fizikalnih veličin. V disertaciji predstavljen merilni sistem temelji na merjenju časovne konstante gretega optičnega vlakna in omogoča razločevanje med raznimi plini in tekočinami, pri čemer je mogoče razlikovati med tekočinami, ki so si po toplotni prevodnosti tudi zelo podobne, kot so na primer različni alkoholi, omogoča merjenje masnega razmerja binarnih mešanic plinov ali tekočin z merilno ločljivostjo do 0,3 %, ter merjenje nizkih tlakov v področju atmosferskega tlaka od 103 mBar pa vse do 10-2 mBar. Predlagani merilni sistem je sestavljen iz standardnih komercialno dobavljivih elektrooptičnih komponent in predstavlja celovito rešitev za merjenje toplotne prevodnosti in s toplotno prevodnostjo povezanih fizikalnih veličin.
Ključne besede: termo-optične naprave, z vanadijem dopirano optično vlakno, modulator optične poti, senzor toplotne prevodnosti, senzor masnega razmerja, senzor nizkih tlakov
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 780; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (6,83 MB)

52.
ALGORITEM STISKANJA DOMENSKIH ZAPOREDIJ SLIK S PROJEKCIJO V PROSTOR OSNOVNIH KOMPONENT
Simon Gangl, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI. V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre. Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''. Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv. V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja.
Ključne besede: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v lasten prostor, lasten vektor
Objavljeno: 23.05.2014; Ogledov: 942; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (15,39 MB)

53.
VPELJAVA CELOVITEGA MODELA OBRAVNAVE IZJEM ZNOTRAJ STORITVENO USMERJENE ARHITEKTURE
Andrej Kocbek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Storitveno usmerjena arhitektura predstavlja evolucijo porazdeljenih računalniških sistemov in temelji na konceptih interoperabilnih storitev. Ena izmed vidnejših pomanjkljivosti storitveno usmerjene arhitekture je njena pomanjkljiva podpora obravnavi izjem. To predstavlja precejšnjo oviro pri gradnji kompleksnih in za izvedbo nalog ključno pomembnih aplikacij. Učinkovita obravnava izjem v poslovnih procesih in orkestriranih spletnih storitvah tako predstavlja atribut zanesljivosti izvajanja modelov poslovnih procesov. V doktorski disertaciji se osredotočimo na vpeljavo celovitega modela obravnave izjem znotraj storitvene usmerjene arhitekture. V ta namen predlagamo formalni model za specifikacijo obravnave izjem na osnovi politik in strategij obravnave izjem v modelih poslovnih procesov z namenom vzpostaviti in omogočiti večjo odpornost procesov na izjeme. Predlagani formalni model podamo s pomočjo matematičnega zapisa. S formalnim modelom naslovimo izpostavljene pomanjkljivosti obravnave izjem procesno usmerjenih izvršljivih jezikov v storitveno usmerjeni arhitekturi. Formalni model je zasnovan tako, da je neodvisen od procesnega jezika. Izvedljivost formalnega modela preverimo z njegovo preslikavo v jezik za izvajanje poslovnih procesov (BPEL), ki predstavlja de-facto standard za orkestracijo storitev znotraj storitveno usmerjene arhitekture. Učinkovitost predlaganega formalnega modela preverimo z merjenjem kompleksnosti procesnih modelov ob podpori uporabe procesno usmerjenih metrik.
Ključne besede: storitveno usmerjena arhitektura, obravnava izjem, politika obravnave izjem, upravljavec izjem, poslovni proces, BPEL
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 820; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

54.
OPTIMIZACIJA PROCESNIH PARAMETROV PRI VODENJU INJEKCIJSKEGA BRIZGANJA Z UPORABO INTELIGENTNIH METOD
Dragan Kusić, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena metoda za optimiziranje procesnih parametrov v procesu injekcijskega brizganja termoplastičnih materialov, ki je implementirana v razvitem inteligentnem sistemu ΔC-3. Predlagana metoda optimizacije procesnih parametrov temelji na kombiniranem pristopu treh metod umetne inteligence, kjer so vsa pravila in dejstva, ki so bila osvojena med množičnimi eksperimentalnimi testiranji na dveh brizgalnih strojih, implementirana tako v bazi znanja kot tudi v podatkovni bazi in so tudi prenosljiva. Ustrezno vrednotenje robustnosti tega proizvodnega procesa je prikazano na primeru nelinearnega matematičnega modela, kjer je izvedena robustna sinteza vodenja hitrosti brizgalnega polža za načrtan robustni regulator po Glover-McFarlanovi metodi ob upoštevanju vpliva motenj in aditivnega modela odstopanj v okolju Matlab/Simulink. V nadaljevanju smo izvedli obsežne eksperimentalne študije na treh izbranih termoplastičnih materialih, kjer smo analizirali vpliv procesnih parametrov na prečni in vzdolžni skrček kot tudi na kot zvijanja testnih ploščic skupaj z meritvijo signalov akustične emisije. Z neporušitveno metodo smo dokazali njeno praktično uporabnost v tem proizvodnem procesu na primeru iskanja razpok na gravurnih orodnih vložkih in detekciji vlažnosti termoplastičnih materialov. Za podrobnejšo analizo zajetih signalov AE v časovno frekvenčnem prostoru smo uporabili Gaborjevo valčno transformacijo. Prav tako so bile izvedene tudi študije zapolnjevanja testnih ploščic v programskem paketu Moldflow, ki so bile osnova za izvedbo kasnejših morfoloških preiskav z vrstičnim elektronskim mikroskopom na površini testnih ploščic v področju slabe orientacije steklenih vlaken.
Ključne besede: optimizacija, procesni parametri, robustno vodenje, injekcijsko brizganje, skrčki, zvijanje, umetna inteligenca, neporušitveno testiranje, akustična emisija, valčna transformacija
Objavljeno: 21.03.2014; Ogledov: 1061; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (15,04 MB)

55.
EKSPRESIVNI MODEL GENERIRANJA POGOVORNEGA OBNAŠANJA V MULTIMODALNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKIH
Izidor Mlakar, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko načrtovanja, oblikovanja in samodejnega generiranja koverbalnega obnašanja na poljubnem besedilu, ki je hkrati tudi sinhrono z generiranim govornim signalom. Cilj predstavljene disertacije je oblikovati in zasnovati fleksibilen in učinkovit sistem, ki glede na poljubno vhodno besedilo, semiotično slovnico, leksikon in slovar oblik načrtuje, oblikuje in realizira premike delov telesa (roke, dlani, prsti, glava in ustnice), ki so tako pomensko kot prozodično ustrezno sinhronizirani s spremljajočim govorom. Takšnemu obnašanju pravimo koverbalno obnašanje (oz. pogovorno obnašanje) in ga lahko uporabljamo v multimodalnih vmesnikih različnih sistemov in domen uporabe. Večina današnjih sistemov s pogovornimi agenti, ki pogovorno obnašanje predstavljajo v obliki koverbalnih gibov, temelji na semantičnem in/ali sintaktičnem povezovanju besedila in pogovornega obnašanja, načrtovanju obnašanja s stališča funkcionalnega namena ali sinhronizaciji in realizaciji pogovornega obnašanja, opisanega v obliki proceduralnega opisa. Pogosto arhitekture sistemov, ki integrirajo pogovorne agente, uporabljajo tristopenjsko definicijo pogovornega obnašanja, in sicer: načrtovanje namena, načrtovanje obnašanja in realizacijo obnašanja. Ključni problem samodejnega generiranja naravnega koverbalnega obnašanja predstavljata predvsem naslednji stopnji: načrtovanje namena in načrtovanje obnašanja. V pogovornem obnašanju slovnice ni mogoče definirati kot skupek uniformnih pravil. Posledično torej ni moč definirati končne množice pravil, po katerih bi obnašanje in namen lahko deterministično načrtovali. Vendar pa različne analize in označevanje pogovornega obnašanja kažejo na visoko semantično korelacijo koverbalnega obnašanja in govora ter na njuno prozodično skladnost. Vendar je semantični prostor ogromen in ga v celoti praktično ni mogoče opisati. Zaradi tega problem pogovornega obnašanja največkrat delimo na podprobleme, kot sta funkcionalnost koverbalnosti ali parametrizacija semantičnega prostora. Tako dobimo manjše in bolj obvladljive podprostore, v katerih lažje definiramo semantične relacije med koverbalnim in verbalnim obnašanjem. V obravnavani doktorski disertaciji proces tvorjenja pogovornega obnašanja predstavimo v obliki gest kot povezave kontekstno neodvisnih motoričnih sposobnosti (oblik, poz in gibov, ki jih pogovorni agent lahko prikaže) ter namena (konteksta) uporabe motoričnih sposobnosti. Namen besedila in posledično spremljajočega koverbalnega obnašanja definiramo na osnovi modularnih jezikovno odvisnih slovnic, ki temeljijo na razčlenjevanju in klasifikaciji besedila v semiotične razrede. V tej točki poleg obstoječih raziskav s področja povezave semiotičnih razredov in govora oblikujemo in definiramo novo označevalno shemo, ki vključuje tako funkcionalni, kontekstno odvisni nivo povezave govora in gest kot kontekstno neodvisen opisni nivo, ki omogoča zajemanje poz in oblik na visoki ločljivosti, in lastni multimodalni korpus pogovornega obnašanja, korpus EVA. Rezultate analize in označevanj uporabimo za tvorjenje semiotične slovnice, slovarja oblik in leksikona gest. Predlagani model ekspresivnega pogovornega obnašanja formulira različne koverbalne oblike (geste) na neoznačenem poljubnem besedilu. Predlagani model temelji na analizi in opisovanju spontanega pogovornega dialoga v obliki ekspresivne anotacijske sheme (združuje in povezuje tako funkcionalno kot oblikovno anotacijo) in vsebuje dovolj bogat slovar kontekstno neodvisnih oblik in gibov, s katerimi lahko predstavimo kompleksne motorične sposobnosti agenta in zmožnost prilagoditve gibov različnim kontekstom uporabe (slovnicam) ter imitacije emocionalnih stanj in emocionalnega govora.
Ključne besede: pogovorno obnašanje, koverbalno obnašanje, neverbalno obnašanje, analiza komunikativnih dialogov, označevanje in označevalne sheme, pogovorni agenti, podatkovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, tekstovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, semiotika, ekspresivnost
Objavljeno: 14.03.2014; Ogledov: 823; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (23,61 MB)

56.
ACQUIRING TEMPORAL KNOWLEDGE FOR MAKING DECISIONS IN MEDICAL PROCESSES
Aida Kamišalić Latifić, 2014, doktorska disertacija

Opis: A medical process is a set of medical actions performed by healthcare professionals while making observations about signs and symptoms, ordering interventions, prescriptions, tests, and any other actions in order to solve a health problem that is affecting a particular patient. The objective is to offer a curative, chronic, palliative and/or symptomatic treatments. The capability of a physician to propose an appropriate treatment depends on his/her knowledge of similar clinical cases and by following advances in the treatment of particular diseases. Time is an important concept of the real world that has to be considered in regard to medical processes. Clinical Practice Guidelines (CPGs) are a narrative set of recommendations for treating patients suffering from a particular disease. By constantly referring to CPGs physicians can stay up to date with the best evidence-based medical care and with the recommendations of experts. The time dimension is, however, often omitted or only partially covered in CPGs. Some CPGs do contain certain recommendations considering time but often there are huge gaps that are supposed to be overcome by physicians’ own knowledge and experience. At the same time, healthcare centres hold healthcare records and information systems that register medical processes and patients data, including information about the times of any encounters, prescriptions, and other medical actions. Therefore healthcare records and information systems data can be a source for detecting temporal medical knowledge and sound evidence regarding healthcare. This thesis is centred on temporal knowledge acquisition and representation for the purposes of decision-making during medical processes. CPGs were analysed to obtain procedural knowledge models and Extended Timed Transition Diagrams defined for representations of the obtained knowledge. The data about the treatments of patients were analysed in order to detect temporal medical knowledge models that represented those medical procedures that were carried out while the data was being generated. These models thus provided an explicit representation of the time dimensions of past medical procedures. They could be used for complementing the knowledge provided by CPGs, for studying adherences to the CPGs and for representing a basic framework for medical procedural decision support systems development.
Ključne besede: knowledge acquisition, knowledge representation, temporal knowledge, decision-making, medical processes, procedural knowledge modelling
Objavljeno: 25.02.2014; Ogledov: 809; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

57.
VREDNOTENJE KAKOVOSTI DOMENSKO SPECIFIČNIH XML SHEM
Maja Pušnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Disertacija naslavlja celovit pristop za objektivno vrednotenje XML shem, katerih kakovost vpliva na učinkovitost razvoja informacijskih rešitev in storitev. Ker se XML sheme množično uporabljajo v različnih domenah, je bilo ključno raziskovalno vprašanje, kateri so tisti vidiki in parametri kakovosti XML shem, ki so splošno veljavni, ter kateri so pogojeni z značilnostmi domene uporabe. Razvit je pristop objektivnega vrednotenja kakovosti XML shem (indeks kakovosti), ki temelji na šestih vidikih kakovosti (strukturiranost, preglednost in dokumentiranost, optimalnost, minimalnost, ponovna uporabnost ter povezljivost). Za oceno vidikov kakovosti so predstavljene sestavljene metrike, preverjene na naboru 250 XML shem. S pomočjo empiričnih raziskav in statističnih analiz so identificirani domensko specifični vidiki kakovosti XML shem, podan je predlog domensko specifičnega vektorja za vrednotenje XML shem. Oblikovan je nabor priporočil in dobrih praks uporabe ključnih gradnikov XML shem ter značilnih vzorcev gradnje XML shem po posameznih domenah.
Ključne besede: XML shema, XML dokument, kakovost, ocena kakovosti, metrike, gradniki, vzorci gradnje XML shem
Objavljeno: 13.02.2014; Ogledov: 764; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (7,87 MB)

58.
DSP SISTEM RAZŠIRJEN Z FPGA ZA VODENJE HITRO ODZIVNIH POGONOV
Milan Čurkovič, 2013, doktorska disertacija

Opis: V delu je predstavljen razvoj in izdelava DSP sistema za vodenje motornih pogonov. Sistem je nato razširjen z zmogljivim FPGA vezjem za izvajanje časovno kritičnih procesov pri vodenju. Zmanjšanje zakasnitev in s tem razširitev frekvenčnega pasu nam pri tokovnem vodenju izboljša delovanje tudi pri nespremenljivi stikalni frekvenci pretvornika. Prikazana je izvedba vodenja položaja enosmernega motorja z aparaturno izvedbo tokovnega regulatorja. Kompenzacija nihanja navora BLDC motorja ob komutaciji je potrjena s simulacijo. V FPGA je izveden regulator faznih tokov PMSM motorja. Rezultati take izvedbe so potrjeni tako simulacijsko kot eksperimentalno in potrjujejo izboljšanje delovanja ob zmanjšanju nihanja navora ali zmanjšanju preklopnih izgub (manjše število preklopov) v primerjavi z drugimi metodami.
Ključne besede: DSP, FPGA, FPGA izvedba, načrtovanje aparaturne opreme, nihanje navora
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 805; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (5,84 MB)

59.
GRADNJA ONTOLOŠKO PODPRTE BAZE ZNANJA Z UPORABO SISTEMA NA OSNOVI PRAVIL
Rok Žontar, 2013, doktorska disertacija

Opis: Razvoj semantičnega spleta in povezanih tehnologij je prišel do stopnje razvoja, kjer se sprašujemo, zakaj ne zasledimo več aplikacij na njegovi osnovi. Razlogi za to so prepogosto v zapletenih programskih vmesnikih in neizkušenih razvijalcih. V doktorski disertaciji naslavljamo omenjeno problematiko s formalno definicijo preslikave ontoloških komponent v objektno-orientirano programsko kodo. Verjamemo, da lahko s preslikavo olajšamo dostop in uporabo semantično opisanih podatkov v vsakodnevnih informacijskih sistemih. Preslikavo nadgrajujemo s sistemom na osnovi pravil, ki služijo kot osnova za izgradnjo baze znanja. Le-ta se od podatkov razlikuje v tem, da omogoča dinamično in ažurno prilagajanje glede na trenutno veljavne podatke in vnaprej pripravljena pravila. Splošni model smo aplicirali na dejanski ontološki in programski jezik. Prototipno implementacijo, imenovano SWROOLS, smo v raziskavi ovrednotili tako s stališča ohranjanja izraznosti pri preslikavi kot tudi učinkovitosti same baze znanja. Učinkovitost modela smo preverili s pomočjo eksperimenta in razširjene metodologije za vrednotenje tehnologij semantičnega spleta. V primerjavo smo vključili tri sorodne tehnologije iz nabora, ki ga ponuja semantični splet. Izkazalo se je, da je predstavljen model po učinkovitost vsaj enakovreden primerjanim semantičnim tehnologijam. Če upoštevamo omejitev implementacije preslikave, lahko zaključimo, da se je model izkazal kot superioren tako s stališča učinkovitosti kot tudi števila pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: baza znanja, ontologije, sistemi na osnovi znanja, objektno-orientirano programiranje, pravila, sistemi na osnovi pravil
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 861; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

60.
OGRODJE ZA NAPOVEDOVANJE NAPAK PROGRAMSKE OPREME V AGILNIH OKOLJIH
Danijel Radjenović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Metrike programske opreme so uporabljene v modelih za napovedovanje napak programske opreme. Model določi dele izvorne kode, ki vsebujejo napake in jih je potrebno pregledati. S tem usmerja proces zagotavljanja kakovosti programske opreme. Z identifikacijo napak se izboljša kakovost programske opreme, z določanjem njihove lokacije pa se znižajo stroški testiranja. Metode razvoja programske opreme se počasi oddaljujejo od tradicionalnega modela slapu (Waterfall) k bolj agilnim pristopom (Scrum, XP), s tem pa se spreminja tudi način testiranja programske opreme. V agilnih okoljih si ne moremo privoščiti, da bi izvedli testiranje celotnega sistema za vsako različico programske opreme, zato testiramo le dele, ki jih je napovedovalni model določil za nepravilne. Glavni namen je bil razviti učinkovit model za napovedovanje napak programske opreme v agilnih okoljih. Da smo model razvili, smo opravili sistematični pregled literature, analizirali produktne in procesne metrike ter ocenili klasifikacijske tehnike. Dobljeni model smo ovrednotili v industrijskem okolju. Model, ki vsebuje zgolj štiri procesne metrike, se je izkazal za uspešnega v industrijskem okolju, saj je odkril več kot polovico vseh napak (popolnost > 0,5) in ni vseboval enkrat več lažno pozitivnih napovedi (pravilnost > 0,33). Zaradi visoke multikolinearnosti metrik je bil uspešnejši od polnega modela, ki vsebuje 80 metrik. Procesne metrike so bile uspešne pri napovedovanju napak, medtem ko produktne metrike niso bile. Napake v agilnih okoljih so najbolj pogojene s starostjo in velikostjo sprememb programske opreme, pri čemer imajo nedavne in velike spremembe večjo verjetnost, da vsebujejo napake.
Ključne besede: metrike programske opreme, napovedovanje napak, napovedovalni modeli, zagotavljanje kakovosti, testiranje, kakovost programske opreme
Objavljeno: 15.11.2013; Ogledov: 983; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici