SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 155
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
AVTOMATSKO RAZPOZNAVANJE GOVORA ZA PREGIBNI JEZIK Z UPORABO MORFOLOŠKIH JEZIKOVNIH MODELOV S KONTEKSTNO ODVISNO STRUKTURO
Gregor Donaj, 2015, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se posvetili jezikovnemu modeliranju za avtomatsko razpoznavanje govora z velikim slovarjem besed. Pri takšnem razpoznavanju je še vedno velika težava pravilnost razpoznavanja izgovorjenih besed. Ta je še posebej izrazita pri morfološko kompleksnejših jezikih, kot je slovenščina. Za delovanje sistema razpoznavanja tekočega govora potrebujemo jezikovne modele. Da lahko zgradimo primeren jezikovni model, potrebujemo ustrezno velike učne množice podatkov, ki morajo pri morfološko kompleksnejših jezikih biti še večje. Sodobni razpoznavalniki govora za slovenščino delajo več napak kot razpoznavalniki za druge jezike. Pogost problem so napačno razpoznane končnice besed. To kaže, da je smiselno razmišljati o vključevanju oblikoskladenjskih informacij v jezikovno modeliranje, če hočemo zmanjšati število napak. V doktorski nalogi predstavljamo zasnovo sistema, ki ob običajnih n-gramskih besednih jezikovnih modelih uporablja tudi modele, ki vključujejo informacije o besedni vrsti in slovničnih kategorijah prepoznanih besed. Imenujemo jih morfološki modeli. Razvili smo algoritem, ki na osnovi rezultatov perpleksnosti na razvojni množici določa najprimernejšo strukturo takšnih modelov glede na besedne vrste konteksta besede, ki jo ocenjujemo. Pravimo, da imajo modeli kontekstno odvisno strukturo. Implementirali smo jih kot faktorizirane jezikovne modele. V teh modelih se soočamo z veliko množico različnih možnih kontekstov besede in za vsak kontekst gradimo strukturo modelov ločeno. Pri tem lahko uporabimo le majhen del učne množice. Zato prihaja tudi tukaj do pomanjkanja učnih podatkov, kljub temu da imamo manjše zahteve po velikosti učne množice. Zato smo razvili pristope združevanja različnih kontekstov. Zaradi velikega števila možnih kontekstov in veliko različnih možnosti struktur modelov smo razvili tudi pristope za omejeno iskanje možnih struktur modelov na podlagi postopne gradnje njihovih struktur in sprotnega ocenjevanja. Sistem razpoznavanja je zasnovan v obliki dvoprehodnega algoritma, kjer v drugem prehodu uporabljamo v okviru doktorske disertacije razvite modele. Razvili smo tudi postopek za hitro optimizacijo uteži modelov in postopek dinamičnega uteževanja glede na kontekst besede. Uspešnost razpoznavanja z razvitimi modeli in brez njih smo testirali na slovenski govorni bazi Broadcast News.
Ključne besede: avtomatsko razpoznavanje govora z velikim slovarjem, jezikovno modeliranje, faktorizirani jezikovni modeli, perpleksnost, oblikoskladenjske oznake, dvoprehodni iskalni algoritmi
Objavljeno: 18.05.2015; Ogledov: 976; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

42.
Optimizacija proizvodnje električne energije z uporabo modificiranega algoritma diferenčne evolucije
Arnel Glotić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava področje optimizacije proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn in termoelektrarn. Nanaša se na kratkoročno obdobje in predstavlja kompleksen optimizacijski problem. Kompleksnost problema izhaja iz velikega števila odvisnih spremenljivk in številnih omejitev elektrarn. Glede na kompleksnost problema je za optimizacijo uporabljen algoritem diferenčne evolucije, ki je sicer znan kot uspešen in robusten optimizacijski algoritem. Uspešnost delovanja algoritma diferenčne evolucije je tesno povezana z izbiro krmilnih parametrov, zmogljivost pa je mogoče izboljšati med drugim tudi s paralelizacijo algoritma. V doktorski disertaciji je predstavljen modificiran algoritem diferenčne evolucije, ki z novim načinom paralelizacije izboljša zmogljivost doseganja globalno optimalnih rešitev pri optimizaciji proizvodnje električne energije. Uspešnost delovanja algoritma pa je izboljšana tudi z novim načinom dinamičnega spreminjanja velikosti populacije. S tem se poleg doseganja kvalitetnejših rešitev v primerjavi s klasičnim algoritmom diferenčne evolucije doseže hitrejša konvergenca postopka oz. se skrajša čas optimizacijskega procesa. Rešitve, ki so predstavljene v disertaciji, so poleg preverjanja na testnih modelih elektrarn, uporabljenih v številnih strokovnih in znanstvenih publikacijah, preverjene tudi na modelih realnih elektrarn. Pri optimizaciji proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn in termoelektrarn je zasledovanih več kriterijev: zadovoljitev dane sistemske zahteve oz. voznega reda, minimiziranje porabe vode na enoto proizvedene električne energije, znižanje oz. eliminiranje prelivanja vode, zadovoljitev končnih stanj rezervoarjev hidroelektrarn ter minimiziranje stroškov energenta in emisij pri termoelektrarnah.
Ključne besede: Optimizacija, hidroelektrarne, termoelektrarne, sistemska zahteva, diferenčna evolucija, paralelni algoritem
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 1127; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (8,93 MB)

43.
THE DEAF AND HARD OF HEARING ON SOCIAL NETWORKING SITES: IDENTITY, COMMUNITY BUILDING AND CONNECTIONS BETWEEN COMMUNITIES
Ines Kožuh, 2015, doktorska disertacija

Opis: Social networking site use among the d/Deaf and hard of hearing has triggered a growing interest in examining the impact of online activities on their experiences. Despite extensive research on the use of social networking sites among hearing users, only a few studies have focused on use among the d/Deaf and hard of hearing. There is an evident lack of comprehensive research on d/Deaf and hard of hearing users’ experiences with social networking sites in which both the effects of the users’ characteristics on their identification with other users and their tendency to connect with members of online communities are examined. In our study, we developed a theoretical model for examining D/HH users’ experiences with social networking sites. The model investigates the relationships and effects among the aspects (identity, community building and connections between communities) and factors (hearing loss, educational background, communication situation and use of technology) relating to the experiences of d/Deaf and hard of hearing with social networking sites. The primary purpose of the model was to define how the aspects are associated with each other and how the factors influence the aspects. In line with the model, an online questionnaire in sign and written language was developed. A study was conducted in Germany, Slovenia, Austria and Switzerland, where the questionnaire was completed by 199 German, 43 Slovene, 21 Austrian and 20 Swiss d/Deaf and hard of hearing users of social networking sites. Due to sample size the main emphasis was on the results gained from the study conducted in Germany. It was shown that online Deaf identity is negatively related to online hearing identity, but positively related to community building and connections among communities. While community building is positively related to connections between communities, online hearing identity is neither related to community building nor connections between communities. Additionally, hearing status was found to have a significant effect on online Deaf and online hearing identity. Frequency of use of social networking sites has no significant effect on any aspect, while frequency of posting videos is the only activity having a significant effect on community building. Frequency of communication with the deaf in sign language on social networking sites has a positive effect on online Deaf identity and community building; frequency of communication with the deaf and hard of hearing in written language has a further positive effect on community building. Results of examining the effects of different countries on the aspects showed that Slovene users were more engaged in community building and connecting with members of other communities than German users. These findings imply a high potential for using social networking sites in the education process. Accordingly, we developed recommendations for teachers, and designers and developers of educational processes in order to assure efficient communication support for the d/Deaf and hard of hearing. These recommendations might be most beneficial in distance education in terms of globalization, since social networking sites provide opportunities for inclusion of students from abroad. Similarly, social networking sites provide wider opportunities for work between mentors and mentees, since questions can be posed and answers can be given directly on social networking sites.
Ključne besede: Deaf and hard of hearing, social networking sites, online identity, online community, community building, connections between communities
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 758; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (19,96 MB)

44.
NOV PRISTOP K IZVEDBI OZEMLJEVANJA VISOKONAPETOSTNIH NAPRAV, DALJNOVODOV IN KABLOVODOV
Robert Maruša, 2015, doktorska disertacija

Opis: Ozemljitveni sistemi v elektroenergetskih postrojih in omrežju so ključnega pomena za varno in zanesljivo obratovanje ter varnost uporabnikov električne energije. Zaradi ostarelosti elektroenergetskih objektov ali zaradi izgradnje dodatnega omrežja je na napravah treba izvajati obnovitvena dela. Pri tem stikalnih postrojev praviloma ni mogoče izklopiti v celoti, temveč jih obnavljamo po posameznih delih. Zaradi tega ozemljil in betonskih temeljnih delov ni mogoče obnoviti celovito. Obstoječa ozemljila sicer še ostajajo v funkciji, vendar so zastarela in v nekaterih primerih zaradi novo nastalih obratovalnih razmer tudi neustrezno dimenzionirana. Takšno stanje predstavlja veliko tveganje za nastanek prevelikih vrednosti napetosti dotika in koraka ter posledično nevarnosti poškodb ljudi zaradi udara električnega toka. Podobna nevarnost za električni udar obstaja tudi vzdolž visokonapetostnih daljnovodnih tras. Novo nastale razmere narekujejo nov sistemski pristop k načrtovanju ozemljil, analizo obstoječega stanja in poglobljeno načrtovanje obnove ozemljitvenih sistemov, kar je predstavljeno v doktorski disertaciji. Nov pristop k načrtovanju temelji na izvedenih meritvah in analizi obstoječega stanja, temu pa sledi posodobljeno načrtovanje s pomočjo ustreznih programskih orodij. Predstavljena je primerjava med rezultati dviga potenciala ozemljil, pridobljenimi na osnovi meritev, ter rezultati, pridobljenimi s tremi različnimi programskimi orodji za načrtovanje ozemljil. Ugotovljeno je dobro ujemanje izmerjenih ter izračunanih vrednosti, kar pomeni, da lahko z gotovostjo izvedemo načrtovanje zaščitnih ukrepov s pomočjo programskih orodij. Po končani obnovi ozemljil na terenu izvedemo le kontrolne meritve na ključnih izpostavljenih točkah. V disertaciji je predstavljen tudi praktičen primer izvedbe obnove ozemljil na daljnovodu in v visokonapetostnem stikalnem postroju. Podrobno so predstavljeni pozitivni učinki in izboljšave, ki smo jih pri tem dosegli. Opisana je tudi popolnoma nova naprava za ozemljevanje gibajočih vodnikov, ki smo jo razvili, izdelali prototip in podrobno preizkusili. Opisali smo vse meritve in preizkuse, izvedene na tej napravi in tako dokazali njeno prednost in veliko uporabno vrednost. Z uporabo nove drsne sponke za ozemljevanje vodnikov in s primerno določenim načinom uporabe smo bistveno izboljšali varnost izvajanja del, ki jih je treba izvajati neposredno v bližini visoke napetosti.
Ključne besede: Specifična upornost zemlje, ozemljila, nov pristop k načrtovanju ozemljevanja, drsna sponka za ozemljevanje.
Objavljeno: 23.04.2015; Ogledov: 842; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (13,51 MB)

45.
METODOLOGIJA MODELIRANJA IN TVORBE IZVORNE KODE VMESNIKOV POVEZLJIVIH VGRAJENIH NAPRAV
Sašo Vinkovič, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodologijo, s katero je mogoče s pomočjo označevalnega jezika podati opis funkcionalnosti in lastnosti poljubne vgrajene naprave. Zasnova funkcionalnega profila omogoča pretvorbo v izvorno kodo programskega jezika ANSI C, ki je primerna za prevajanje na vgrajenih napravah z omejeno prostorsko in računsko zmogljivostjo. Razvit je nov komunikacijski protokol XMC, ki je namenjen prenosu sporočil med vgrajeno napravo in oddaljenim sistemom. Prav tako je razvit nov jezik XMDD, s katerim opišemo funkcionalni profil vgrajene naprave. Glavna prednost protokola XMC je njegova fleksibilnost in neodvisnost od tipa naprave. Primeren je za naprave z omejeno količino bralnega pomnilnika, reda nekaj K zlogov in omejeno računsko močjo. Postopek na podlagi slovarja funkcionalnosti in lastnosti vgrajene naprave, brez poseganja v bazično programsko opremo vgrajene naprave, omogoča dostop do vseh funkcionalnosti in lastnosti povezljive vgrajene naprave. S tem zagotavlja povezljivost na manj zmogljivih napravah, ohranja enako proizvodno ceno ter s programerskega vidika pregledno in fleksibilno nadgradnjo bazične izvorne kode brez vnosa redundance. Postavljene hipoteze smo potrdili z laboratorijskim poskusom na dveh vgrajenih napravah, hladilniku in pečici. Časovno odzivnost smo preizkusili z razvojem ogrodja, ki omogoča identifikacijo in upravljanje naprav, zasnovanih s protokolom XMC. Z njim lahko dostopamo do vseh funkcionalnosti povezljive naprave, ki so določene s profilom naprave. Ključna lastnost storitveno usmerjene arhitekture je ukazni tolmač, ki zagotavlja integracijo z obstoječimi ogrodji ter tvorbo novih funkcij in aplikacij z združevanjem različnih funkcionalnosti posameznih aparatov. S predlaganim pristopom tvorbe izvorne ter razvojem različnih orodij smo v disertaciji predstavili in razvili celovit postopek gradnje programske opreme, ki je primerna za povezljive vgrajene naprave z okrnjeno količino delovnega in bralnega pomnilnika.
Ključne besede: komunikacijski protokol, internet stvari, hišna avtomatizacija, funkcionalni profil, pametna naprava, tvorba izvorne kode, vgrajeni sistem, storitveno usmerjena arhitektura, identifikacija naprave
Objavljeno: 07.04.2015; Ogledov: 1204; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

46.
DVOSTOPENJSKO ADAPTIVNO IZBOLJŠANJE SLIKE PRSTNEGA ODTISA NIZKE KVALITETE NA OSNOVI UPOŠTEVANJA KONTEKSTNE INFORMACIJE
Marko Kočevar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Izboljšanje slike prstnega odtisa je ključni korak v sistemu samodejnega prepoznavanja prstnih odtisov (angl. Automatican Fingerprint System - AFIS). Zaradi slabe kvalitete prstnega odtisa lahko algoritem izločanja značilk nepravilno izloči značilke, ki nato vplivajo na nepravilno ujemanje prstnih odtisov in posledično na neučinkovito prepoznavo oseb na podlagi prstnih odtisov. Tehnike izboljšanja slike prstnega odtisa temeljijo na izboljšanju v prostorski ter frekvenčni domeni ali pa kombinaciji obeh. V doktorski disertaciji je definiran postopek dvostopenjskega adaptivnega izboljšanja slike prstnega odtisa nizke kvalitete s kontekstnimi filtri, uporabljenimi na prvi stopnji (v prostorski domeni) in dodatno na drugi stopnji (v frekvenčni domeni). Kontekstne filtre uvrščamo med usmerjene filtre, ki so krmiljeni na osnovi kontekstnih informacij (frekvenca in orientacija lokalnega grebena) v sliki prstnega odtisa. Ti filtri lahko spreminjajo strukturo grebena in dolin, kar pomeni, da lahko povežejo prekinjene grebene oz. ločijo povezane grebene. Vendar pa je potrebno pred izboljšanjem slike prstnega odtisa s kontekstnimi filtri najprej izboljšati kontrast in čitljivost slike z neusmerjenimi filtri. V ta namen smo definirali blokovno lokalno normalizacijo, ki jo optimiziramo adaptivno glede na spremembo intenzitete sivine v originalni sliki prstnega odtisa. Za potrebe kontekstnega izboljšanja na prvi stopnji smo predstavili dve tehniki izboljšanja; usmerjeno linearna anizotropično difuzijo in usmerjeno kompenzacijo lokalnega grebena, ki smo jo prav tako optimizirali z adaptivnim spreminjanjem velikosti maske glede na stopnjo intenzitete sivine v originalni sliki prstnega odtisa. Za potrebe krmiljenja usmerjenega difuzijskega filtra smo orientacijo grebena na osnovi gradienta dodatno izboljšali in definirali usmerjeno polje. Na drugi stopnji sliko prstnega odtisa dodatno izboljšamo s kratkočasovno Fourierjevo transformacijo. Dvostopenjski adaptivni algoritem učinkovito izboljša sliko prstnega odtisa v primerjavi z najsodobnejšimi algoritmi. Eksperimentalni rezultati, izvedeni na javno dostopni bazi prstnih odtisov FVC, so potrdili uspešnost definiranega postopka
Ključne besede: Izboljšanje slike prstnega odtisa, dvostopenjski postopek, frekvenčna domena, prostorska domena, obdelava slike, prepoznavanje prstnega odtisa
Objavljeno: 13.02.2015; Ogledov: 930; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

47.
ZASNOVA MODELA DVOREŽIMSKEGA KOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA OB UPOŠTEVANJU PROMETA Z ELEMENTI PSEVDO-NAKLJUČNIH POJAVOV
Iztok Blazinšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljeno reševanje problema načrtovanja in verifikacije dvorežimskega komunikacijskega sistema, ki podpira dva nekompatibilna režima ko-munikacije. Pri tem se omejimo na vpliv preklopa med različnimi režimi delovanja in s tem povezanimi posledicami. Osnovni problem, ki nastane v takšnem sistemu, je kako zagotoviti optimalno delovanje v vsakem komunikacijskem režimu. Skladno z reševa-njem omenjenega problema se na višjem nivoju rešuje tudi problem dinamične aloka-cije kapacitet in samih komunikacijskih modulov. Primarni cilj raziskovalnega dela se navezuje na iskanje optimalnega delovanje komunikacijske naprave, ki podpira več nekompatibilnih režimov delovanja, s pomočjo tehnike modeliranja in razvoja simula-cijske/emulacijske lupine. Z iskanjem optimalne rešitve za specifičen scenarij lahko nato načrtujemo postavitev in obravnavo delovanja takšnega sistema, hkrati pa rezul-tati pripomorejo k optimizaciji že obstoječih sistemov. Izhodišče za izpeljavo modela in podmodelov takšnega komunikacijskega sistema predstavljajo realni podatki, ki opisujejo obnašanje v pravem (realnem) sistemu. Na podlagi teh podatkov in s pomočjo metod modeliranja je razvito simulacij-sko/emulacijsko orodje, ki omogoča preverjanje oz. napovedovanje obnašanja takšne-ga komunikacijskega sistema. Z rezultati napovedi ciljamo na izboljšanje delovanja samega sistema, hkrati pa omogočamo načrtovalcem, ki dimenzionirajo takšen sistem, optimizacijo sistema in s tem posledično manjše stroške postavitve in vzdrževanja sistema. Validacija metode je bila izvedena skladno z realnimi podatki, pridobljenimi iz re-alnega sistema. Sam realni komunikacijski sistem je bil opremljen dodatno s sekun-darnimi komunikacijskimi členi, ki natančno spremljajo delovanje. Podatki s sekun-darnih komunikacijskih členov omogočajo natančno generiranje vhodnih podatkov, ki jih lahko nato uporabimo pri sami emulaciji obremenitve komunikacijskega sistema. V praksi se pojavljajo robni scenariji, kot so prevelika obremenitev v enem izmed komunikacijskih režimov, kar lahko vodi do nezadovoljstva uporabnikov in v nekaterih primerih padca nivoja storitve pod kritično mejo. S predlagano metodo in razvitim orodjem (simulatorjem/emulatorjem), ki predstavlja pripomoček za analizo različnih scenarijev, se dvigne nivo in kvaliteta storitev ter hkrati iz ekonomskega stališča redu-cira in optimira tako stroške investicij v nadgradnjo strojne opreme, kot tudi zakupa komunikacijskih modulov.
Ključne besede: komunikacijski sistem, večrežimsko delovanje, stohastika, naključnost, simulacija, emulacija, metoda, modeliranje, transakcije, napovedovanje, verifikacija, optimizaci-ja, redukcija.
Objavljeno: 04.02.2015; Ogledov: 865; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

48.
VREDNOTENJE KAKOVOSTI VEČMODALNIH STORITEV V SODOBNIH TELEKOMUNIKACIJSKIH SISTEMIH
Tomaž Lovrenčič, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko vrednotenja kakovosti večmodalnih storitev v sodobnih telekomunikacijskih sistemih. Pri tem smo izpostavili degradacije, ki vplivajo na uporabniško kakovost in jih glede na izvor razdelimo v izvorne in omrežne. Njihov vpliv lahko izmerimo s subjektivnimi ali z objektivnimi metodami. Ker so večmodalne storitve lahko obojesmerni sistemi, je potreben nadzor degradacij na vhodnih in izhodnih modalnostih sistema. Pri tem prihaja do medmodalnega učinka kot posledice karakteristik človeške zaznave. Osredotočenost uporabnika na polja interesa (ROI) daje degradacijam v teh območjih večji vpliv, kar lahko izkoristimo za porazdeljeno vrednotenje. Cilj disertacije je predlagati model za vrednotenje kakovosti večmodalnih storitev in izdelati vzorčen koncept evalvatorja, ki bo upošteval omenjena dejstva. Za dosego cilja smo nalogo razdelili na tri področja: v prvem smo določili vpliv degradacij na vhodno modalnost, v drugem smo zgradili primerno večmodalno bazo HD-posnetkov in naredili subjektivno in objektivno vrednotenje izhodne modalnosti, v tretjem pa predlagali nov model večmodalnega porazdeljenega vrednotenja kakovosti. Pri vrednotenju kakovosti vhodne modalnosti sistema smo analizirali storitev IVR s funkcijo razpoznavanja govora, kjer smo na podlagi meritev povprečne objektivne ocene kakovosti (objMOS) iz govorne baze SpeechDat(II) ovrednotili vpliv degradacije transkodiranja in izgube paketov (PL). Govorni kodeki so pri tem pokazali precejšnja odstopanja, tudi med različnimi konfiguracijami istih govornih kodekov. Govorna izguba je degradirala signal do te mere, da je bila potrebna uporaba robustnejše modalnosti v obliki DTMF-izbiranja. Na podlagi analize smo predlagali klasifikator vhodne modalnosti na osnovi Gaussovih modelov (GMM). V učni fazi smo analizirali različne konfiguracije klasifikatorja. Testna faza je pokazala uspešno delovanje klasifikatorja za izbiro vhodne modalnosti v različnih scenarijih izgube paketov. Pri raziskavi vpliva degradacij na izhodno modalnost smo izdelali večmodalno bazo posnetkov s štirimi vrstami vsebine. Baza je vsebovala posnetke z avdiom (A, kodek AAC, 48kbps), videom (V, kodek H.264/AVC, 1920x1080) in avdio-videom (AV) pri različnih scenarijih izgube paketov. Izvedli smo subjektivno testiranje z 20 osebami na 240 posnetkih, pri katerih smo dobili povprečne subjektivne ocene kakovosti (subMOS), kar je služilo za referenco objektivnemu vrednotenju. Objektivno vrednotenje je potekalo s standardom PESQ, pri video modalnosti pa smo iz nabora 26 slikovnih metrik izbrali tisto z najboljšo korelacijo s subjektivno oceno: slikovno metriko NQM. Na podlagi rezultatov smo predlagali model vrednotenja kakovosti večmodalne storitve, ki je upošteval tip modalnosti, tip scene, količino degradacij in enomodalne ocene objMOS. Korelacija na testnem naboru je bila 0,892. Pri analizi osredotočenosti uporabnika storitve na ROI in možnosti porazdeljenega vrednotenja smo uporabili detektor vizualne razpoznave strukture obraza, ki temelji na algoritmu Viola-Jones s kaskadnimi klasifikatorji s šibkimi Haarovim podobnimi značilkami, ki smo ga ustrezno modificirali, da smo dosegli čim boljšo detekcijo obraza. Z analizo smo določili pristop porazdeljenega vrednotenja vizualne informacije z enostavnim vrednotenjem ozadja (ne-ROI) z metriko PSNR in kompleksnejšim vrednotenjem obraza (ROI) z metriko NQM. Pomembnost porazdeljenega vrednotenja kakovosti storitev smo potrdili s subjektivnimi testi.
Ključne besede: kakovost storitev, večmodalne vsebine, kakovost videa, kakovost govora, procesiranje in analiza slik, analiza avdia, klasifikacija
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1003; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (8,05 MB)

49.
Vodenje plovnosti objektov s stisljivim kompenzatorjem plovnosti
Darko Valenko, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi obravnavamo problematiko vodenja potapljača s kompletno pripadajočo opremo za avtonomno potapljanje. Vodenje izvaja prototipna naprava, ki smo jo razvili, s pripadajočimi algoritmi in senzorskimi sistemi. Pri tem je pomembno, da je takšen sistem možno priključiti na različno obstoječo komercialno potapljaško opremo in jo s tem modernizirati v razne namene. Najpomembnejši kriteriji pri vodenju so zagotavljanje varnosti, avtomatizacija krmiljenja ventilov ter zmanjšanje porabe zraka vodenja pri tem opravilu na minimalno sprejemljivo mero. Podrobno smo raziskali sistem potapljača ter zapisali matematični model, ki zajema pripadajoče krmilne ventile. Pri tem smo posebej obravnavali dihanje in gibanje potapljača, saj je njun vpliv še posebej pomemben pri optimalnem vodenju. Nato smo razvili algoritme ocenjevalnikov, ki pomembno prispevajo k ocenjevanju dihanja, plavanja ter oceni plovnosti celotnega sistema potapljača. Ocenjevalnik dihanja podaja ključne informacije o trenutnem režimu dihanja potapljača, o volumnu vdihanega/izdihanega zraka ter napoveduje čas naslednjega vdiha. Ocenjevalnik volumna zraka stisljivega kompenzatorja plovnosti podaja pomembne informacije o tem, kakšno je trenutno stanje plovnosti sistema. Ocenjevalnik gibanja ugotavlja režime plavanja potapljača in zna razlikovati nenadne gibe, običajno plavanje in močne gibe potapljača. Nadalje smo razvili odločitveno funkcijo, ki povezuje regulator, omenjene ocenjevalnike ter senzorske sisteme. Odločitvena funkcija upošteva razne pogoje, v katerih se potapljač znajde in na ustrezen način odloča, kako bodo delovali krmilni signali regulatorja. Matematični model, ocenjevalnik dihanja, ocenjevalnik gibanja, ocenjevalnik volumna ter prototipno napravo smo vrednotili na standardiziranih programskih okoljih, simuliranih realnih okoljih, kontroliranih realnih okoljih ter realnih okoljih. Sistem so prav tako preizkusili različno izkušeni potapljači, in sicer od amaterskega do profesionalnega. Vpliv posameznih prispevkov ocenjevalnikov smo natančno prikazali ob različnih pogojih in ugotovili, da le-ti bistveno izboljšajo obstoječe načine vodenja potapljača s kompletno pripadajočo opremo za avtonomno potapljanje.
Ključne besede: plovnost, vodenje, potapljač, matematični model, vgrajeni sistemi, ocenjevalniki
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 750; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (13,26 MB)

50.
MIKRO-OBDELAVA IN MIKRO-NAPRAVE IZ OPTIČNIH VLAKEN TEMELJEČE NA SELEKTIVNEM JEDKANJU IN DOPIRANJU S P2O5
Simon Pevec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena mikroobdelava optičnih vlaken temelječa na selektivnem jedkanju in dopiranju optičnih vlaken s P2O5. Tovrstna mikroobdelava je predstavljena kot zelo učinkovito orodje za realizacijo novih rešitev na področju načrtovanja in izvedbe optičnih senzorjev ter fotonskih naprav. Poleg najučinkovitejšega dopanta P2O5 so bili raziskani tudi drugi dopanti kot TiO2, GeO2, B2O3 in F, ki so vsi kompatibilni s proizvodnjo optičnih vlaken in imajo svojevrsten vpliv oz. uporabo v procesu selektivnega jedkanja. Raziskani so bili tudi pogoji jedkanja, kot so vpliv temperature, izbira jedkalnega medija, vpliv koncentracije jedkalnega medija in vpliv dodajanja različnih organskih topil. Na osnovi teh raziskav smo v nadaljevanju doktorske disertacije predstavili načrtovanje in rezultate več različnih fotonskih naprav in senzorjev, ki so bili izdelani na osnovi posebnih optičnih vlaken, dopiranih s P2O5. Podrobno so predstavljeni visoko občutljiv senzor raztezka, evanescentna linijska naprava z mikrožičko, senzor lomnega količnika z nanožičko, visoko občutljiv dvoparametrični senzor za merjenje temperature in lomnega količnika ter dvoparametrični senzor za merjenje tlaka in lomnega količnika. Vsem senzorjem in napravam so skupne popolna steklena zgradba, robustnost in miniaturna izvedba, ki v nobenem izmed primerov ne presega premera standardnega dovodnega vlakna (to je 125 m) ter ima aktivno dolžino krajšo od 1,5 mm. Vsi senzorji so načrtovani tako, da omogočajo enostavno rokovanje in pakiranje, zlasti tisti, izdelani na vrhu optičnega vlakna. Z doktorsko disertacijo želimo dokazati, da je tehnologija selektivnega jedkanja optičnega vlakna učinkovita, preprosta in zato primerna tudi za serijsko proizvodnjo, saj omogoča direktno in ekonomsko učinkovito izdelavo naprav na vrhu, vzdolž ali znotraj optičnega vlakna in s tem prispeva k novi generaciji miniaturnih, povsem vlakenskih mikrooptičnih naprav in novih rešitev na področju optičnih vlakenskih senzorjev.
Ključne besede: mikroobdelava, selektivno jedkanje, s fosforjevim pentoksidom dopirana optična vlakna, posebna optična vlakna, optični senzorji Fabry-Perot, večparametrični senzorji, mikro- in nanožičke, senzor lomnega količnika, senzor lomnega količnika in temperature, senzor lomnega količnika in tlaka.
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1024; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici