SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Bližje-infrardeča spektroskopija na standardni računalniški mobilni napravi za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven
Simon Jurič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Venepunkcija je eden izmed najbolj pogostih invazivnih posegov, ki ga opravlja medicinsko osebjo, v okviru katerega se lahko pojavi klinično stanje oteženega perifernega venskega dostopa. Ta za uspešnost odvzema venske krvi ali vstavitve venske kanile zahteva večkratne prepoznave primernih podkožnih ven in punkcije na perifernih delih telesa. Predlagane so bile številne izboljšave, ki bi zmanjšale število potrebnih punkcij (poskusov), med drugim vizualizacija oziroma prepoznava ven z uporabo bližnje-infrardeče spektroskopije kot najbolj perspektivna metoda, ki je že na voljo v obliki namenskih medicinskih naprav. Pomankljivosti zadnjih sta predvsem v njihovi ceni in omejeni mobilnosti. Porast uporabe in aplikativnost vse bolj napredne, zmogljive in cenovno dostopne mobilne tehnologije, mobilnih omrežij ter brezžičnih senzorjev sta v zadnjih letih vodila v številne inovacije na področju medicine in javnega zdravja ter posredno v razvoj novega področja, imenovanega m-zdravje. Doktorska disertacija obravnava problematiko učinkovitosti iskanja najboljših perifernih mest za odvzem venske krvi in predlaga izboljšavo v zasnovi nizkocenovnega modela za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven, ki temelji na bližnje-infrardeči spektroskopiji in ga je možno realizirati na standardni mobilni napravi. Disertacija povzema vse raziskovalne dejavnosti od zasnove modela, njegove realizacije v obliki prototipa, funkcionalne analize do ovrednotenja učinkovitosti na dveh praktičnih področjih uporabe. Predlagano aplikacijsko ogrodje in optimiziran model vizualizacije, ki temelji na iskanju in prepoznavi robov s pomočjo slikovnih filtrov razlike Gaussovih funkcij in Laplaceovi transformaciji Gaussovega filtra, omogočata brezstično vizualizacijo podkožnih ven na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android (različica vsaj 4.0). Rezultati ovrednotenja učinkovitosti in presoje sprejemljivosti prototipa (mVeinVision) kažejo potencialnost uporabe v izobraževanju in klinični praksi. Doktorska disertacija predstavlja znanstveno izhodišče za nadaljnje raziskave na področju nadgradnje trenutnega modela in njegove uporabe v praksi.
Ključne besede: mobilne aplikacije, bližnje-infrardeča spektroskopija, diagnostične naprave, izobraževanje, vrednotenje izvedljivosti, vrednotenje kakovosti, m-zdravje, venepunkcija, digitalna obdelava signalov
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 695; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,90 MB)

32.
VREDNOTENJE EVOLUCIJSKEGA PROCESA KONVERGENCE NANO, BIO, INFORMACIJSKIH IN KOGNITIVNIH TEHNOLOGIJ
Franja Pižmoht, 2015, doktorska disertacija

Opis: Najbolj obetajoče nove tehnologije so informacijske tehnologije, biotehnologija, energetska tehnologija in nanotehnologija, kot so strokovnjaki že leta 2000 začeli opozarjati na prvi konferenci Nacionalne fundacije za znanost iz ZDA. Učinki znanstveno tehnološkega razvoja in konvergentnih tehnologij namreč pod vprašaj postavljajo pravi namen sodobnih inovacij, hkrati pa kličejo po oblikovanju in merjenju parametrov konvergence, ki se danes dogaja na različnih področjih človekovega delovanja. Raziskave in razvoj predstavljajo ključno determinanto za doseganje evolucije nano, bio, informacijskih in kognitivnih tehnologij (NBIC tehnologij), s tem pa učinkov znanstveno tehnološkega razvoja in konvergentnih tehnologij ter njihovih konkurenčnih prednosti. Na podlagi teorij o NBIC konvergenci, njenih področjih in dejavnikih, ter življenjskega cikla razvoja novih medijev smo oblikovali evolucijski model NBIC konvergence, predstavili njene parametre in razvili model celovitega opcijskega vrednotenja konvergence. Model smo tudi verificirali z rezultati opravljene empirične raziskave. Na osnovi teorije pojavov nove ekonomije, teorije realnih opcij in kazalnikov stanja raziskovalnega in inovacijskega sistema pa smo izvedli kvantitativno in kvalitativno vrednotenje načrtovanih in že izvajanih razvojno-raziskovalnih projektov v podjetjih in institucijah, ki smo jih obravnavali v raziskavi. V doktorski disertaciji smo poleg nosilnega teoretskega in empiričnega okvira predstavili še zgodovinsko teoretski okvir znanosti, tehnologije, družbe, konvergence in konvergentnih tehnologij. Proučili smo tudi raziskave in tehnološki razvoj v Evropi, vključno z analizo uspešnosti Slovenije v okvirnih programih Evropske unije, predstavili teorije raziskovalnih politik, ter raziskovalni in inovacijski sistem v Sloveniji. Na podlagi rezultatov raziskave smo podali tudi predloge za izboljšave sistema.
Ključne besede: NBIC konvergenca, konvergentne tehnologije, konvergentne inovacije, 
 realne opcije, digitalna ekonomija
Objavljeno: 15.09.2015; Ogledov: 362; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (15,82 MB)

33.
TOWARDS A SUSTAINABLE SYSTEM FOR NON-BUREAUCRATIC GOVERNMENT
Aloisius Paulin, 2015, doktorska disertacija

Opis: The present doctoral thesis develops a pioneering system for the self-management of jural eligibilities by means of ICTs as the basis for a novel form of government of juropolitical societies. By means of this system we aim to contribute towards a form of government that would not require a dedicated civil service for the creation, storage, change, and deletion of jural eligibilities in the context of the res publica. In the thesis we explore the concept of jural relations as the atomic links of governmental systems, the composition of the jural relations as such, as well as the role of the jural subjectivity as a crucial component for creating complex systems of jural relations that serve as the underlying structures of juropolitical systems. We then walk through the history of the civil service – the bureaucratic machine, as Banfield called it, to understand its role and implications on the course of civilization, up till present time, where we discuss the impacts of ICTs on the development of the bureaucratic machine as such. We argue that the changes which ICTs so far brought to the government sector through what is known as e-government, e-democracy, and e-governance respectively, are based on unsustainable artefacts and hence there are strong reasons for them to be considered more of a burden to future generations, rather than a source of relief. Based on the implications of the so explored context we describe a model for an information system that would enable self-managed creation and determination of jural eligibilities, and thus self-managed government of juropolitical societies as such. We call this model Sustainable Non-Bureaucratic Government (SNBG). SNBG bases on a network of electronic registries, which store jural facts, from which eligibilities can be derived through a dedicated mechanism, which we call constellation-based reasoning (CBR). CBR bases on a purposely developed fine-grained data access control mechanism, which does not rely on predefined accessor roles, but dynamically enables / disables access to data based on the context of the request and the context of the data stored in the accessed registry. As such, CBR is purposely designed to support changing the rules of access to the stored data by means of collaborative decision making, as such is required in the political legislative context, whereby the rules that regulate such decision making, are again governed by the very same system, which ensures full flexibility of the SNBG system to fluidly undergo at design-time unpredictable transitions that would happen through time. This feature amongst others then, assures the system’s sustainability. We describe the architecture and the stakeholders of SNBG, as well as auxiliary constructs for planning and communicating regulations which make-up the CBR rules. We define the functional characteristics that instances of the electronic registries must satisfy in order to assure sustainability and to be applicable in the juropolitical context in accordance with core jural principles (and in order to avoid the mistakes as conducted in the course of development of e-government artefacts). Then, we describe the instantiation of a prototype SNBG system, i.e. the instantiation of a respective electronic registry that provides CBR-based access to the underlying data stored in a relational database. We evaluate this prototype instantiation based on three demo applications, which prove its technical feasibility in different scenarios. Finally, we evaluate the SNBG model in four different real-world scenarios to argue for its feasibility in crucial governance situations.
Ključne besede: unsustainability of e-government, self-management of jural relations, computability of jural eligibilities, non-bureaucratic government, collaborative decision making, liquid democracy, fine-grained data access control, fair non-repudiation, digital identity
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 611; Prenosov: 1

34.
AVTOMATSKO RAZPOZNAVANJE GOVORA ZA PREGIBNI JEZIK Z UPORABO MORFOLOŠKIH JEZIKOVNIH MODELOV S KONTEKSTNO ODVISNO STRUKTURO
Gregor Donaj, 2015, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se posvetili jezikovnemu modeliranju za avtomatsko razpoznavanje govora z velikim slovarjem besed. Pri takšnem razpoznavanju je še vedno velika težava pravilnost razpoznavanja izgovorjenih besed. Ta je še posebej izrazita pri morfološko kompleksnejših jezikih, kot je slovenščina. Za delovanje sistema razpoznavanja tekočega govora potrebujemo jezikovne modele. Da lahko zgradimo primeren jezikovni model, potrebujemo ustrezno velike učne množice podatkov, ki morajo pri morfološko kompleksnejših jezikih biti še večje. Sodobni razpoznavalniki govora za slovenščino delajo več napak kot razpoznavalniki za druge jezike. Pogost problem so napačno razpoznane končnice besed. To kaže, da je smiselno razmišljati o vključevanju oblikoskladenjskih informacij v jezikovno modeliranje, če hočemo zmanjšati število napak. V doktorski nalogi predstavljamo zasnovo sistema, ki ob običajnih n-gramskih besednih jezikovnih modelih uporablja tudi modele, ki vključujejo informacije o besedni vrsti in slovničnih kategorijah prepoznanih besed. Imenujemo jih morfološki modeli. Razvili smo algoritem, ki na osnovi rezultatov perpleksnosti na razvojni množici določa najprimernejšo strukturo takšnih modelov glede na besedne vrste konteksta besede, ki jo ocenjujemo. Pravimo, da imajo modeli kontekstno odvisno strukturo. Implementirali smo jih kot faktorizirane jezikovne modele. V teh modelih se soočamo z veliko množico različnih možnih kontekstov besede in za vsak kontekst gradimo strukturo modelov ločeno. Pri tem lahko uporabimo le majhen del učne množice. Zato prihaja tudi tukaj do pomanjkanja učnih podatkov, kljub temu da imamo manjše zahteve po velikosti učne množice. Zato smo razvili pristope združevanja različnih kontekstov. Zaradi velikega števila možnih kontekstov in veliko različnih možnosti struktur modelov smo razvili tudi pristope za omejeno iskanje možnih struktur modelov na podlagi postopne gradnje njihovih struktur in sprotnega ocenjevanja. Sistem razpoznavanja je zasnovan v obliki dvoprehodnega algoritma, kjer v drugem prehodu uporabljamo v okviru doktorske disertacije razvite modele. Razvili smo tudi postopek za hitro optimizacijo uteži modelov in postopek dinamičnega uteževanja glede na kontekst besede. Uspešnost razpoznavanja z razvitimi modeli in brez njih smo testirali na slovenski govorni bazi Broadcast News.
Ključne besede: avtomatsko razpoznavanje govora z velikim slovarjem, jezikovno modeliranje, faktorizirani jezikovni modeli, perpleksnost, oblikoskladenjske oznake, dvoprehodni iskalni algoritmi
Objavljeno: 18.05.2015; Ogledov: 775; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

35.
Optimizacija proizvodnje električne energije z uporabo modificiranega algoritma diferenčne evolucije
Arnel Glotić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava področje optimizacije proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn in termoelektrarn. Nanaša se na kratkoročno obdobje in predstavlja kompleksen optimizacijski problem. Kompleksnost problema izhaja iz velikega števila odvisnih spremenljivk in številnih omejitev elektrarn. Glede na kompleksnost problema je za optimizacijo uporabljen algoritem diferenčne evolucije, ki je sicer znan kot uspešen in robusten optimizacijski algoritem. Uspešnost delovanja algoritma diferenčne evolucije je tesno povezana z izbiro krmilnih parametrov, zmogljivost pa je mogoče izboljšati med drugim tudi s paralelizacijo algoritma. V doktorski disertaciji je predstavljen modificiran algoritem diferenčne evolucije, ki z novim načinom paralelizacije izboljša zmogljivost doseganja globalno optimalnih rešitev pri optimizaciji proizvodnje električne energije. Uspešnost delovanja algoritma pa je izboljšana tudi z novim načinom dinamičnega spreminjanja velikosti populacije. S tem se poleg doseganja kvalitetnejših rešitev v primerjavi s klasičnim algoritmom diferenčne evolucije doseže hitrejša konvergenca postopka oz. se skrajša čas optimizacijskega procesa. Rešitve, ki so predstavljene v disertaciji, so poleg preverjanja na testnih modelih elektrarn, uporabljenih v številnih strokovnih in znanstvenih publikacijah, preverjene tudi na modelih realnih elektrarn. Pri optimizaciji proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn in termoelektrarn je zasledovanih več kriterijev: zadovoljitev dane sistemske zahteve oz. voznega reda, minimiziranje porabe vode na enoto proizvedene električne energije, znižanje oz. eliminiranje prelivanja vode, zadovoljitev končnih stanj rezervoarjev hidroelektrarn ter minimiziranje stroškov energenta in emisij pri termoelektrarnah.
Ključne besede: Optimizacija, hidroelektrarne, termoelektrarne, sistemska zahteva, diferenčna evolucija, paralelni algoritem
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 923; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (8,93 MB)

36.
THE DEAF AND HARD OF HEARING ON SOCIAL NETWORKING SITES: IDENTITY, COMMUNITY BUILDING AND CONNECTIONS BETWEEN COMMUNITIES
Ines Kožuh, 2015, doktorska disertacija

Opis: Social networking site use among the d/Deaf and hard of hearing has triggered a growing interest in examining the impact of online activities on their experiences. Despite extensive research on the use of social networking sites among hearing users, only a few studies have focused on use among the d/Deaf and hard of hearing. There is an evident lack of comprehensive research on d/Deaf and hard of hearing users’ experiences with social networking sites in which both the effects of the users’ characteristics on their identification with other users and their tendency to connect with members of online communities are examined. In our study, we developed a theoretical model for examining D/HH users’ experiences with social networking sites. The model investigates the relationships and effects among the aspects (identity, community building and connections between communities) and factors (hearing loss, educational background, communication situation and use of technology) relating to the experiences of d/Deaf and hard of hearing with social networking sites. The primary purpose of the model was to define how the aspects are associated with each other and how the factors influence the aspects. In line with the model, an online questionnaire in sign and written language was developed. A study was conducted in Germany, Slovenia, Austria and Switzerland, where the questionnaire was completed by 199 German, 43 Slovene, 21 Austrian and 20 Swiss d/Deaf and hard of hearing users of social networking sites. Due to sample size the main emphasis was on the results gained from the study conducted in Germany. It was shown that online Deaf identity is negatively related to online hearing identity, but positively related to community building and connections among communities. While community building is positively related to connections between communities, online hearing identity is neither related to community building nor connections between communities. Additionally, hearing status was found to have a significant effect on online Deaf and online hearing identity. Frequency of use of social networking sites has no significant effect on any aspect, while frequency of posting videos is the only activity having a significant effect on community building. Frequency of communication with the deaf in sign language on social networking sites has a positive effect on online Deaf identity and community building; frequency of communication with the deaf and hard of hearing in written language has a further positive effect on community building. Results of examining the effects of different countries on the aspects showed that Slovene users were more engaged in community building and connecting with members of other communities than German users. These findings imply a high potential for using social networking sites in the education process. Accordingly, we developed recommendations for teachers, and designers and developers of educational processes in order to assure efficient communication support for the d/Deaf and hard of hearing. These recommendations might be most beneficial in distance education in terms of globalization, since social networking sites provide opportunities for inclusion of students from abroad. Similarly, social networking sites provide wider opportunities for work between mentors and mentees, since questions can be posed and answers can be given directly on social networking sites.
Ključne besede: Deaf and hard of hearing, social networking sites, online identity, online community, community building, connections between communities
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 618; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (19,96 MB)

37.
NOV PRISTOP K IZVEDBI OZEMLJEVANJA VISOKONAPETOSTNIH NAPRAV, DALJNOVODOV IN KABLOVODOV
Robert Maruša, 2015, doktorska disertacija

Opis: Ozemljitveni sistemi v elektroenergetskih postrojih in omrežju so ključnega pomena za varno in zanesljivo obratovanje ter varnost uporabnikov električne energije. Zaradi ostarelosti elektroenergetskih objektov ali zaradi izgradnje dodatnega omrežja je na napravah treba izvajati obnovitvena dela. Pri tem stikalnih postrojev praviloma ni mogoče izklopiti v celoti, temveč jih obnavljamo po posameznih delih. Zaradi tega ozemljil in betonskih temeljnih delov ni mogoče obnoviti celovito. Obstoječa ozemljila sicer še ostajajo v funkciji, vendar so zastarela in v nekaterih primerih zaradi novo nastalih obratovalnih razmer tudi neustrezno dimenzionirana. Takšno stanje predstavlja veliko tveganje za nastanek prevelikih vrednosti napetosti dotika in koraka ter posledično nevarnosti poškodb ljudi zaradi udara električnega toka. Podobna nevarnost za električni udar obstaja tudi vzdolž visokonapetostnih daljnovodnih tras. Novo nastale razmere narekujejo nov sistemski pristop k načrtovanju ozemljil, analizo obstoječega stanja in poglobljeno načrtovanje obnove ozemljitvenih sistemov, kar je predstavljeno v doktorski disertaciji. Nov pristop k načrtovanju temelji na izvedenih meritvah in analizi obstoječega stanja, temu pa sledi posodobljeno načrtovanje s pomočjo ustreznih programskih orodij. Predstavljena je primerjava med rezultati dviga potenciala ozemljil, pridobljenimi na osnovi meritev, ter rezultati, pridobljenimi s tremi različnimi programskimi orodji za načrtovanje ozemljil. Ugotovljeno je dobro ujemanje izmerjenih ter izračunanih vrednosti, kar pomeni, da lahko z gotovostjo izvedemo načrtovanje zaščitnih ukrepov s pomočjo programskih orodij. Po končani obnovi ozemljil na terenu izvedemo le kontrolne meritve na ključnih izpostavljenih točkah. V disertaciji je predstavljen tudi praktičen primer izvedbe obnove ozemljil na daljnovodu in v visokonapetostnem stikalnem postroju. Podrobno so predstavljeni pozitivni učinki in izboljšave, ki smo jih pri tem dosegli. Opisana je tudi popolnoma nova naprava za ozemljevanje gibajočih vodnikov, ki smo jo razvili, izdelali prototip in podrobno preizkusili. Opisali smo vse meritve in preizkuse, izvedene na tej napravi in tako dokazali njeno prednost in veliko uporabno vrednost. Z uporabo nove drsne sponke za ozemljevanje vodnikov in s primerno določenim načinom uporabe smo bistveno izboljšali varnost izvajanja del, ki jih je treba izvajati neposredno v bližini visoke napetosti.
Ključne besede: Specifična upornost zemlje, ozemljila, nov pristop k načrtovanju ozemljevanja, drsna sponka za ozemljevanje.
Objavljeno: 23.04.2015; Ogledov: 704; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (13,51 MB)

38.
METODOLOGIJA MODELIRANJA IN TVORBE IZVORNE KODE VMESNIKOV POVEZLJIVIH VGRAJENIH NAPRAV
Sašo Vinkovič, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodologijo, s katero je mogoče s pomočjo označevalnega jezika podati opis funkcionalnosti in lastnosti poljubne vgrajene naprave. Zasnova funkcionalnega profila omogoča pretvorbo v izvorno kodo programskega jezika ANSI C, ki je primerna za prevajanje na vgrajenih napravah z omejeno prostorsko in računsko zmogljivostjo. Razvit je nov komunikacijski protokol XMC, ki je namenjen prenosu sporočil med vgrajeno napravo in oddaljenim sistemom. Prav tako je razvit nov jezik XMDD, s katerim opišemo funkcionalni profil vgrajene naprave. Glavna prednost protokola XMC je njegova fleksibilnost in neodvisnost od tipa naprave. Primeren je za naprave z omejeno količino bralnega pomnilnika, reda nekaj K zlogov in omejeno računsko močjo. Postopek na podlagi slovarja funkcionalnosti in lastnosti vgrajene naprave, brez poseganja v bazično programsko opremo vgrajene naprave, omogoča dostop do vseh funkcionalnosti in lastnosti povezljive vgrajene naprave. S tem zagotavlja povezljivost na manj zmogljivih napravah, ohranja enako proizvodno ceno ter s programerskega vidika pregledno in fleksibilno nadgradnjo bazične izvorne kode brez vnosa redundance. Postavljene hipoteze smo potrdili z laboratorijskim poskusom na dveh vgrajenih napravah, hladilniku in pečici. Časovno odzivnost smo preizkusili z razvojem ogrodja, ki omogoča identifikacijo in upravljanje naprav, zasnovanih s protokolom XMC. Z njim lahko dostopamo do vseh funkcionalnosti povezljive naprave, ki so določene s profilom naprave. Ključna lastnost storitveno usmerjene arhitekture je ukazni tolmač, ki zagotavlja integracijo z obstoječimi ogrodji ter tvorbo novih funkcij in aplikacij z združevanjem različnih funkcionalnosti posameznih aparatov. S predlaganim pristopom tvorbe izvorne ter razvojem različnih orodij smo v disertaciji predstavili in razvili celovit postopek gradnje programske opreme, ki je primerna za povezljive vgrajene naprave z okrnjeno količino delovnega in bralnega pomnilnika.
Ključne besede: komunikacijski protokol, internet stvari, hišna avtomatizacija, funkcionalni profil, pametna naprava, tvorba izvorne kode, vgrajeni sistem, storitveno usmerjena arhitektura, identifikacija naprave
Objavljeno: 07.04.2015; Ogledov: 872; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

39.
DVOSTOPENJSKO ADAPTIVNO IZBOLJŠANJE SLIKE PRSTNEGA ODTISA NIZKE KVALITETE NA OSNOVI UPOŠTEVANJA KONTEKSTNE INFORMACIJE
Marko Kočevar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Izboljšanje slike prstnega odtisa je ključni korak v sistemu samodejnega prepoznavanja prstnih odtisov (angl. Automatican Fingerprint System - AFIS). Zaradi slabe kvalitete prstnega odtisa lahko algoritem izločanja značilk nepravilno izloči značilke, ki nato vplivajo na nepravilno ujemanje prstnih odtisov in posledično na neučinkovito prepoznavo oseb na podlagi prstnih odtisov. Tehnike izboljšanja slike prstnega odtisa temeljijo na izboljšanju v prostorski ter frekvenčni domeni ali pa kombinaciji obeh. V doktorski disertaciji je definiran postopek dvostopenjskega adaptivnega izboljšanja slike prstnega odtisa nizke kvalitete s kontekstnimi filtri, uporabljenimi na prvi stopnji (v prostorski domeni) in dodatno na drugi stopnji (v frekvenčni domeni). Kontekstne filtre uvrščamo med usmerjene filtre, ki so krmiljeni na osnovi kontekstnih informacij (frekvenca in orientacija lokalnega grebena) v sliki prstnega odtisa. Ti filtri lahko spreminjajo strukturo grebena in dolin, kar pomeni, da lahko povežejo prekinjene grebene oz. ločijo povezane grebene. Vendar pa je potrebno pred izboljšanjem slike prstnega odtisa s kontekstnimi filtri najprej izboljšati kontrast in čitljivost slike z neusmerjenimi filtri. V ta namen smo definirali blokovno lokalno normalizacijo, ki jo optimiziramo adaptivno glede na spremembo intenzitete sivine v originalni sliki prstnega odtisa. Za potrebe kontekstnega izboljšanja na prvi stopnji smo predstavili dve tehniki izboljšanja; usmerjeno linearna anizotropično difuzijo in usmerjeno kompenzacijo lokalnega grebena, ki smo jo prav tako optimizirali z adaptivnim spreminjanjem velikosti maske glede na stopnjo intenzitete sivine v originalni sliki prstnega odtisa. Za potrebe krmiljenja usmerjenega difuzijskega filtra smo orientacijo grebena na osnovi gradienta dodatno izboljšali in definirali usmerjeno polje. Na drugi stopnji sliko prstnega odtisa dodatno izboljšamo s kratkočasovno Fourierjevo transformacijo. Dvostopenjski adaptivni algoritem učinkovito izboljša sliko prstnega odtisa v primerjavi z najsodobnejšimi algoritmi. Eksperimentalni rezultati, izvedeni na javno dostopni bazi prstnih odtisov FVC, so potrdili uspešnost definiranega postopka
Ključne besede: Izboljšanje slike prstnega odtisa, dvostopenjski postopek, frekvenčna domena, prostorska domena, obdelava slike, prepoznavanje prstnega odtisa
Objavljeno: 13.02.2015; Ogledov: 788; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

40.
ZASNOVA MODELA DVOREŽIMSKEGA KOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA OB UPOŠTEVANJU PROMETA Z ELEMENTI PSEVDO-NAKLJUČNIH POJAVOV
Iztok Blazinšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljeno reševanje problema načrtovanja in verifikacije dvorežimskega komunikacijskega sistema, ki podpira dva nekompatibilna režima ko-munikacije. Pri tem se omejimo na vpliv preklopa med različnimi režimi delovanja in s tem povezanimi posledicami. Osnovni problem, ki nastane v takšnem sistemu, je kako zagotoviti optimalno delovanje v vsakem komunikacijskem režimu. Skladno z reševa-njem omenjenega problema se na višjem nivoju rešuje tudi problem dinamične aloka-cije kapacitet in samih komunikacijskih modulov. Primarni cilj raziskovalnega dela se navezuje na iskanje optimalnega delovanje komunikacijske naprave, ki podpira več nekompatibilnih režimov delovanja, s pomočjo tehnike modeliranja in razvoja simula-cijske/emulacijske lupine. Z iskanjem optimalne rešitve za specifičen scenarij lahko nato načrtujemo postavitev in obravnavo delovanja takšnega sistema, hkrati pa rezul-tati pripomorejo k optimizaciji že obstoječih sistemov. Izhodišče za izpeljavo modela in podmodelov takšnega komunikacijskega sistema predstavljajo realni podatki, ki opisujejo obnašanje v pravem (realnem) sistemu. Na podlagi teh podatkov in s pomočjo metod modeliranja je razvito simulacij-sko/emulacijsko orodje, ki omogoča preverjanje oz. napovedovanje obnašanja takšne-ga komunikacijskega sistema. Z rezultati napovedi ciljamo na izboljšanje delovanja samega sistema, hkrati pa omogočamo načrtovalcem, ki dimenzionirajo takšen sistem, optimizacijo sistema in s tem posledično manjše stroške postavitve in vzdrževanja sistema. Validacija metode je bila izvedena skladno z realnimi podatki, pridobljenimi iz re-alnega sistema. Sam realni komunikacijski sistem je bil opremljen dodatno s sekun-darnimi komunikacijskimi členi, ki natančno spremljajo delovanje. Podatki s sekun-darnih komunikacijskih členov omogočajo natančno generiranje vhodnih podatkov, ki jih lahko nato uporabimo pri sami emulaciji obremenitve komunikacijskega sistema. V praksi se pojavljajo robni scenariji, kot so prevelika obremenitev v enem izmed komunikacijskih režimov, kar lahko vodi do nezadovoljstva uporabnikov in v nekaterih primerih padca nivoja storitve pod kritično mejo. S predlagano metodo in razvitim orodjem (simulatorjem/emulatorjem), ki predstavlja pripomoček za analizo različnih scenarijev, se dvigne nivo in kvaliteta storitev ter hkrati iz ekonomskega stališča redu-cira in optimira tako stroške investicij v nadgradnjo strojne opreme, kot tudi zakupa komunikacijskih modulov.
Ključne besede: komunikacijski sistem, večrežimsko delovanje, stohastika, naključnost, simulacija, emulacija, metoda, modeliranje, transakcije, napovedovanje, verifikacija, optimizaci-ja, redukcija.
Objavljeno: 04.02.2015; Ogledov: 741; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici