SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 154
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Protokoli za overjanje in dogovor o ključu za neinfrastrukturna omrežja, prilagojeni konceptu interneta stvari
Muhamed Turkanović, 2016, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih se je pozornost raziskovalcev usmerila v domeno neinfrastrukturnih omrežij in v zagotavljanje varnosti teh omrežij s pomočjo kriptografskih principov. Takšna omrežja predstavljajo za raziskovalce zaradi svojih specifičnih lastnosti, predvsem omejene arhitekture, nov izziv. Potrebno je namreč zagotoviti kompromis med varnostjo in učinkovitostjo. Poglaviten delež neinfrastrukturnih omrežij so brezžična senzorska omrežja, ki so del koncepta interneta stvari. V doktorski disertaciji obravnavamo področje varnostnih protokolov za overjanje in dogovor o ključu za brezžična senzorska omrežja v povezavi z vseprisotnim konceptom interneta stvari. V okviru disertacije smo izvedli klasifikacijo znanih napadov na protokole za overjanje in dogovor o ključu ter specifičnih napadov na brezžična senzorska omrežja. Izvedli smo analize obstoječih protokolov za overjanje in dogovor o ključu za brezžična senzorska omrežja, z namenom ugotavljanja pomanjkljivosti v varnosti, zasnovi in učinkovitosti. Z rezultati analiz smo pokazali, da imajo določeni uveljavljeni protokoli (tj. Dasov in Xuejev protokol) pomanjkljivosti v delovanju, varnosti in učinkovitosti. Prav tako smo predlagali izboljšave omenjenih protokolov. Dokazali smo, da sta izboljšavi varnejši in/ali učinkovitejši. Varnost protokolov smo vrednotili s pomočjo hevrističnega modela, ki predstavlja trenutno uveljavljeno prakso na področju vrednotenja varnosti protokolov za brezžična senzorska omrežja. Kot bazo znanih napadov za hevristično vrednotenje varnosti smo uporabili pripravljeno klasifikacijo napadov. Učinkovitost izboljšanih protokolov smo vrednotili s pomočjo analiz računske, komunikacijske in prostorske zahtevnosti. Pri pregledu literature smo ugotovili pomanjkanje protokolov s področja zagotavljanja varnosti povezovanja brezžičnih senzorskih omrežij z internetom stvari. Iz tega razloga smo razvili nov in izviren protokol, ki temelji na povezovanju omenjenih področij. Model predlaganega protokola omogoča kateremu koli udeležencu iz interneta stvari overjanje ter dogovor o ključu neposredno s posameznim senzorskim vozliščem iz brezžičnega senzorskega omrežja. Nad predlaganim protokolom smo izvedli varnostno analizo, ki temelji na hevrističnem modelu vrednotenja varnosti ob upo- števanju klasifikacije napadov, zasnovane v tem delu. Prav tako smo rezultate analiz primerjali z izbranimi protokoli. Rezultati varnostne analize so pokazali, da predlagani protokol zagotavlja visok nivo varnosti, saj je odporen na znane napade, ki smo jih klasificirali v prvem delu raziskave. Primerjava varnosti predlaganega protokola je le-tega postavila na prvo mesto. Prav tako smo nad predlaganim protokolom izvedli analizo učinkovitosti s pomočjo posamičnih analiz računske, komunikacijske in prostorske zahtevnosti. Rezultati analiz in primerjava z izbranimi protokoli so pokazali, da je protokol glede na prostorsko zahtevnost primerljiv z izbranimi protokoli. Kljub temu so rezultati analize računske in komunikacijske zahtevnosti pokazali, da je protokol še zmeraj učinkovit, saj temelji na simetrični kriptografiji in uporabi relativno majhnega števila računsko nezahtevnih operacij. Posledično se predlagani protokol uvršča med lahke protokole, ki so primerni za energijsko omejena brezžična senzorska omrežja.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, internet stvari, protokoli, dogovor o ključu, overjanje, neinfrastrukturna omrežja
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

32.
Pulzno gostotno moduliran mikrorazsmernik z aktivnim razklopitvenim tokokrogom
Lucijan Korošec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo področje enofaznih razsmerniških pretvornikov za posamezne fotovoltaične module, imenovanih mikrorazsmerniki. Pri teh sistemih vhod predstavlja fotovoltaični vir enosmerne in v delovni točki sistema konstantne moči, izhod pa v obliki lokalnega bremena ali električnega omrežja zahteva odjem z izmenično močjo. Posledično je zaradi nenehne razlike v proizvajani in porabljeni moči zahtevana razklopitev s čim manjšo energijsko posodo – razklopitvenim kondenzatorjem, kar predstavlja največji izziv obravnavane tematike, saj vrednost kapacitivnosti, napetostni nivoji in sama velikost razklopitvenega kondenzatorja določajo velikost, ceno in življenjsko dobo celotnega pretvornika. Hkrati velikost pretvornika oz. uporabljenih komponent določa predvsem stikalna frekvenca delovanja sistema, njeno dvigovanje in s tem zmanjševanje velikosti komponent pa omejujejo stikalne izgube uporabljenih tranzistorjev in diod, ki vodijo v slabši izkoristek pretvorbe energije. Glede na te izzive v doktorski disertaciji podajamo pregled obstoječih struktur mikrorazsmernikov in njihovih delovanj. Na podlagi dvostopenjskega mikrorazsmernika z enosmerno zbiralko (DC-linkom), ki dobro zaobide problem velikosti in življenjske dobe razklopitvenega kondenzatorja, smo predlagali novo strukturo pretvornika. Ta uvaja v konfiguracijo vezja aktivni razklopitveni tokokrog z razklopitvenim kondenzatorjem in visokofrekvenčno izmenično zbiralko (HFAC-link) ter v nasprotju z obstoječo rešitvijo omogoča izvedbo mehkega preklapljanja stikal, posledično pa uporabo visoke stikalne frekvence delovanja pretvornika. Zaradi specifičnega načina delovanja smo pri vodenju predlaganega mikrorazsmernika uporabili pulzno gostotno modulacijo. Vodenje pretvornika smo zaradi kompleksnosti in visoke stikalne frekvence (100 kHz) izvedli na programarljivem polju logičnih vrat (FPGA), samo delovanje predlagane strukture mikrorazsmernika pa smo eksperimentalno preverili.
Ključne besede: Mikrorazsmernik, pulzno gostotna modulacija, razklopitveni kondenzator, aktivni razklopitveni tokokrog, visokofrekvenčna izmenična zbiralka.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 695; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

33.
Model vpliva zasebnosti na razkrivanje informacij uporabnikov družbenega omrežja Facebook
Lili Nemec Zlatolas, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava dinamiko zasebnosti za razkrivanjem informacij na družbenih omrežjih. Z analizo literature smo identificirali faktorje, ki bi jih lahko vključili v model dojemanja zasebnosti in razkrivanja informacij. Nato smo predstavili raziskovalni model, ki smo ga preizkusili z izvedbo ankete, v kateri so bili sodelujoči uporabniki družbenega omrežja Facebook. Na podlagi pridobljenih faktorjev smo definirali in oblikovali merljivi model, po pridobljenih rezultatih pa še končni strukturni model. Rezultati končnega modela so pokazali, da zavedanje o zasebnosti, družbena norma zasebnosti, politika zasebnosti, nadzor zasebnosti, vrednost zasebnosti in skrb za zasebnost vplivajo na samorazkrivanje informacij. Zavedanje o zasebnosti razlaga obveščenost uporabnikov o vprašanjih zasebnosti, družbena norma zasebnosti pa vpliv bližnjih oseb na dojemanje zasebnosti uporabnika. Politika zasebnosti meri, kako uporabniki dojemajo politiko zasebnosti omrežja Facebook, nadzor zasebnosti pa, koliko nadzora menijo uporabniki, da imajo nad tem, kdo dostopa do njihovih informacij na profilu na omrežju Facebook. Mnenje uporabnika o zasebnosti je vključeno v vrednost zasebnosti, zaskrbljenost uporabnika za njegovo zasebnost pa v skrb za zasebnost. Vse te spremenljivke vplivajo na samorazkrivanje informacij, ki meri, koliko osebnih informacij uporabniki objavljajo na družbenih omrežjih. Pri interpretaciji rezultatov moramo upoštevati tudi omejitve raziskave. Izvirni znanstveni prispevek doktorske disertacije so nova znanja o dojemanju zasebnosti in vplivom tega na razkrivanje oziroma objavo informacij na družbenih omrežjih. Rezultati so lahko temelj za razvoj novih modelov, ki jih lahko prenesemo tudi na druge domene, kot so aplikacije mobilnih naprav in druga družbena omrežja, prav tako lahko rezultate uporabijo uporabniki družbenih omrežij, pa tudi ponudniki družbenih omrežij za boljše razumevanje o vplivih na razkrivanje informacij na omrežju Facebook. Rezultati disertacije prav tako odpirajo možnosti za nadaljnje raziskave na področju zasebnosti, razkrivanja informacij ali družbenih omrežij.
Ključne besede: zasebnost, razkrivanje informacij, družbena omrežja, Facebook, anketa, strukturno modeliranje
Objavljeno: 09.11.2015; Ogledov: 698; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (6,14 MB)

34.
STRATEŠKO VZDRŽEVANJE PRENOSNIH NAPRAV S STALIŠČA ZANESLJIVOSTI IN TVEGANJA
Lovro Belak, 2015, doktorska disertacija

Opis: Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, upravnih in vodstvenih ukrepov v življenjski dobi naprave s ciljem obdržati jo ali vzpostaviti jo v stanje, v katerem lahko opravlja svojo funkcijo. Je torej običajni proces, ki ga potrebuje vsaka naprava za normalno delovanje. Tudi v prenosni tehniki je vzdrževanje ključnega pomena za varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema. Terminologija vzdrževanja obravnava dva osnovna pristopa, preventivno in korektivno vzdrževanje. Na področju tehničnih sistemov in s tem tudi prenosnih naprav elektroenergetskega sistema trenutno prevladuje metoda preventivnega vzdrževanja. Ta metoda je lahko časovno opredeljena ali pa povezana s stanjem naprav. Doktorska disertacija obravnava strateško vzdrževanje prenosnih naprav s stališča zanesljivosti in tveganja. Metoda preventivnega vzdrževanja je nadgrajena s konceptom vzdrževanja s poudarkom na zanesljivosti. To je koncept strateškega vzdrževanja, ki se lahko vključuje v sistem upravljanja s sredstvi na nivoju podjetja. Predstavljene so trenutne rešitve vzdrževanja prenosnih sistemov v svetu in Sloveniji s poudarkom na sistemu vzdrževanja v javnem podjetju ELES, d. o. o. Koncept vzdrževanja s poudarkom na zanesljivosti bistveno odstopa od časovno opredeljenega preventivnega vzdrževanja. Izbira trenutka vzdrževanja je odvisna od tehničnega stanja naprave, od pomembnosti naprave in finančno ekonomskih kazalnikov. Pri tem pa mora ostati zanesljivost obratovanja posameznih naprav kakor tudi celotnega elektroenergetskega sistema na najvišjem nivoju. Rešitve, ki so podane v disertaciji, so pridobljene z optimizacijo s pomočjo algoritma diferenčne evolucije in obsegajo proces načrtovanja in dejanske izvedbe vzdrževanja. S tem pristopom se obvladujejo tveganja zanesljivega obratovanja elektroenergetskega sistema in obvladovanja stroškov. Izdelan je splošni optimizacijski algoritem strateškega vzdrževanja prenosnih naprav, praktično pa je preizkušen na napravah in postroju razdelilne transformatorske postaje Divača.
Ključne besede: vzdrževanje, vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti (RCM), zanesljivost, tveganje, stroški, ekologija, optimizacija, stikališče
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 610; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

35.
ANALIZA ZMOGLJIVOSTI IN FUNKCIONALNOSTI OMREŽJA INFINIBAND V VIRTUALIZIRANIH SUPERRAČUNALNIKIH S PORAZDELJENIM POMNILNIKOM
Marko Kobal, 2015, doktorska disertacija

Opis: Zelo zmogljivi računalniki oziroma superračunalniki so osnovno orodje pri reševanju računsko intenzivnih problemov, za katere so običajni računalniki premalo zmogljivi. Tekom evolucije superračunalnikov v zadnjih dveh desetletjih se je spekter uporabe superračunalnikov razširil iz ozko usmerjene znanstvene rabe tudi na področje industrije. Uveljavila se je strojna arhitektura s porazdeljenim pomnilnikom, ki predstavlja najboljše razmerje med svojo zmogljivostjo, ceno in razširljivostjo. Istočasno je z razmahom računalništva v oblaku tehnologija virtualizacije strojne opreme računalnikov dosegla nivo, ki je sprejemljiv tudi za vpeljavo v superračunalnike s porazdeljenim pomnilnikom. Pri uporabi superračunalnikov stremimo k doseganju največje možne zmogljivosti in učinkovitosti, zato na področje superračunalnikov poskušamo vpeljati virtualizacijo, saj so njene prednosti kljub njeni čezmernosti dovolj privlačne. V doktorski disertaciji se osredotočimo na virtualizacijo superračunalnikov s porazdeljenim pomnilnikom, ki za medprocesno komunikacijo uporabljajo omrežje InfiniBand. Predstavimo možne metode virtualizacije omrežja InfiniBand in z novo metodologijo definiramo programsko voden način upravljanja ter transformacije fizičnega superračunalnika v virtualiziranega, in sicer na različnih virtualizacijskih platformah. Izvedemo analizo zmogljivosti na osnovi sintetičnih testov ter tudi na osnovi uporabe aplikacij MPI iz vsakdanje rabe. Pokažemo, da je za učinkovito izvajanje aplikacij MPI v virtualiziranih superračunalnikih s porazdeljenim pomnilnikom ključna izbira metode virtualizacije omrežja InfiniBand. S predstavljeno novo metodologijo je omogočeno programsko krmiljeno izvajanje zmogljivostnih testov na ponovljiv način za trenutne in bodoče superračunalnike, pri čemer so pristopi, uporabljeni v metodologiji, uporabni tudi širše, za splošno napredno upravljanje virtualiziranih superračunalnikov. V disertaciji prek primerov implementacije virtualizacije na platformah KVM in VMware podamo smernice in konkretne napotke za uspešno virtualizacijo superračunalnikov s porazdeljenim pomnilnikom, katerih vozlišča uporabljajo omrežje InfiniBand.
Ključne besede: superračunalnik, virtualizacija, InfiniBand, računalništvo v oblaku, aplikacija MPI, sistem HPC, analiza zmogljivosti, zmogljivostni test
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 641; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

36.
SOFT SWITCHING FOR IMPROVING THE EFFICIENCY AND POWER DENSITY OF A SINGLE-PHASE CONVERTER WITH POWER FACTOR CORRECTION
Tine Konjedic, 2015, doktorska disertacija

Opis: This thesis investigates the possibilities for increasing the power conversion efficiency and power density of a single-phase single-stage AC-DC converter with power factor correction capability. Initially, the limitations are investigated for simultaneous increase of power density and efficiency in hard switched bidirectional converters. The switching frequency dependent turn-on losses of the transistors have been identified as the main limiting factor. In order to avoid the increase in total power losses with increasing the switching frequency, a control approach is proposed for achieving zero voltage switching transitions within the entire operating range of a bidirectional converter that utilizes power transistors in a bridge structure. This approach is based on operation in the discontinuous conduction mode with a variable switching frequency. Operation in the discontinuous conduction mode ensures the necessary reversed current that naturally discharges the parasitic output capacitance of the transistor and thus allows this transistor to be turned on at zero voltage. On the other hand, the varying switching frequency ensures that the converter operates close to the zero voltage switching boundary, which is defined as the minimum required current ripple at which zero voltage switching can be maintained. Operation with the minimum required current ripple is desirable as it generates the lowest magnetic core losses and conduction losses within the power circuit. The performance and effectiveness of the investigated approach were initially verified in a bidirectional DC-DC converter. A reliable zero voltage switching was confirmed over the entire operating range of a bidirectional DC-DC converter, as well as the absence of the reverse recovery effect and the unwanted turn-on of the synchronous transistor. In order to justify its usage and demonstrate its superior performance, the proposed zero voltage switching technique was compared with a conventional continuous conduction mode operation which is characterized by hard switching commutations. After successful verification and implementation in a bidirectional DC-DC converter, the investigated zero voltage switching approach was adapted for usage in an interleaved DC-AC converter with power factor correction capability. Comprehensive analysis of the converter's operation in discontinuous conduction mode with a variable switching frequency was performed in order to derive its power loss model. The latter facilitated the design process of the converter's power circuit. A systematic approach for selecting the converter's power components has been used while targeting for an extremely high power conversion efficiency over a wide operating range and a low volume design of the converter. The final result of the investigations performed within the scope of this thesis is the interleaved AC-DC converter with power factor correction capability. Utilization of interleaving allows for increasing the converter's power processing capability, reduces the conducted differential mode noise and shrinks the range within which the switching frequency has to vary. The proposed zero voltage switching control approach was entirely implemented within a digital signal controller and does not require any additional components within the converter's circuit. The experimental results have confirmed highly efficient operation over a wide range of operating powers. A peak efficiency of 98.4 % has been achieved at the output power of 1100 W, while the efficiency is maintained above 97 % over the entire range of output powers between 200 W and 3050 W.
Ključne besede: zero-voltage switching, power factor correction, variable switching frequency, discontinuous conduction mode, reverse recovery, unwanted turn-on, bidirectional DC-DC converter, bidirectional AC-DC converter, control of switching power converters
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 949; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (23,37 MB)

37.
Bližje-infrardeča spektroskopija na standardni računalniški mobilni napravi za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven
Simon Jurič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Venepunkcija je eden izmed najbolj pogostih invazivnih posegov, ki ga opravlja medicinsko osebjo, v okviru katerega se lahko pojavi klinično stanje oteženega perifernega venskega dostopa. Ta za uspešnost odvzema venske krvi ali vstavitve venske kanile zahteva večkratne prepoznave primernih podkožnih ven in punkcije na perifernih delih telesa. Predlagane so bile številne izboljšave, ki bi zmanjšale število potrebnih punkcij (poskusov), med drugim vizualizacija oziroma prepoznava ven z uporabo bližnje-infrardeče spektroskopije kot najbolj perspektivna metoda, ki je že na voljo v obliki namenskih medicinskih naprav. Pomankljivosti zadnjih sta predvsem v njihovi ceni in omejeni mobilnosti. Porast uporabe in aplikativnost vse bolj napredne, zmogljive in cenovno dostopne mobilne tehnologije, mobilnih omrežij ter brezžičnih senzorjev sta v zadnjih letih vodila v številne inovacije na področju medicine in javnega zdravja ter posredno v razvoj novega področja, imenovanega m-zdravje. Doktorska disertacija obravnava problematiko učinkovitosti iskanja najboljših perifernih mest za odvzem venske krvi in predlaga izboljšavo v zasnovi nizkocenovnega modela za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven, ki temelji na bližnje-infrardeči spektroskopiji in ga je možno realizirati na standardni mobilni napravi. Disertacija povzema vse raziskovalne dejavnosti od zasnove modela, njegove realizacije v obliki prototipa, funkcionalne analize do ovrednotenja učinkovitosti na dveh praktičnih področjih uporabe. Predlagano aplikacijsko ogrodje in optimiziran model vizualizacije, ki temelji na iskanju in prepoznavi robov s pomočjo slikovnih filtrov razlike Gaussovih funkcij in Laplaceovi transformaciji Gaussovega filtra, omogočata brezstično vizualizacijo podkožnih ven na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android (različica vsaj 4.0). Rezultati ovrednotenja učinkovitosti in presoje sprejemljivosti prototipa (mVeinVision) kažejo potencialnost uporabe v izobraževanju in klinični praksi. Doktorska disertacija predstavlja znanstveno izhodišče za nadaljnje raziskave na področju nadgradnje trenutnega modela in njegove uporabe v praksi.
Ključne besede: mobilne aplikacije, bližnje-infrardeča spektroskopija, diagnostične naprave, izobraževanje, vrednotenje izvedljivosti, vrednotenje kakovosti, m-zdravje, venepunkcija, digitalna obdelava signalov
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 816; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (5,90 MB)

38.
VREDNOTENJE EVOLUCIJSKEGA PROCESA KONVERGENCE NANO, BIO, INFORMACIJSKIH IN KOGNITIVNIH TEHNOLOGIJ
Franja Pižmoht, 2015, doktorska disertacija

Opis: Najbolj obetajoče nove tehnologije so informacijske tehnologije, biotehnologija, energetska tehnologija in nanotehnologija, kot so strokovnjaki že leta 2000 začeli opozarjati na prvi konferenci Nacionalne fundacije za znanost iz ZDA. Učinki znanstveno tehnološkega razvoja in konvergentnih tehnologij namreč pod vprašaj postavljajo pravi namen sodobnih inovacij, hkrati pa kličejo po oblikovanju in merjenju parametrov konvergence, ki se danes dogaja na različnih področjih človekovega delovanja. Raziskave in razvoj predstavljajo ključno determinanto za doseganje evolucije nano, bio, informacijskih in kognitivnih tehnologij (NBIC tehnologij), s tem pa učinkov znanstveno tehnološkega razvoja in konvergentnih tehnologij ter njihovih konkurenčnih prednosti. Na podlagi teorij o NBIC konvergenci, njenih področjih in dejavnikih, ter življenjskega cikla razvoja novih medijev smo oblikovali evolucijski model NBIC konvergence, predstavili njene parametre in razvili model celovitega opcijskega vrednotenja konvergence. Model smo tudi verificirali z rezultati opravljene empirične raziskave. Na osnovi teorije pojavov nove ekonomije, teorije realnih opcij in kazalnikov stanja raziskovalnega in inovacijskega sistema pa smo izvedli kvantitativno in kvalitativno vrednotenje načrtovanih in že izvajanih razvojno-raziskovalnih projektov v podjetjih in institucijah, ki smo jih obravnavali v raziskavi. V doktorski disertaciji smo poleg nosilnega teoretskega in empiričnega okvira predstavili še zgodovinsko teoretski okvir znanosti, tehnologije, družbe, konvergence in konvergentnih tehnologij. Proučili smo tudi raziskave in tehnološki razvoj v Evropi, vključno z analizo uspešnosti Slovenije v okvirnih programih Evropske unije, predstavili teorije raziskovalnih politik, ter raziskovalni in inovacijski sistem v Sloveniji. Na podlagi rezultatov raziskave smo podali tudi predloge za izboljšave sistema.
Ključne besede: NBIC konvergenca, konvergentne tehnologije, konvergentne inovacije, 
 realne opcije, digitalna ekonomija
Objavljeno: 15.09.2015; Ogledov: 416; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (15,82 MB)

39.
TOWARDS A SUSTAINABLE SYSTEM FOR NON-BUREAUCRATIC GOVERNMENT
Aloisius Paulin, 2015, doktorska disertacija

Opis: The present doctoral thesis develops a pioneering system for the self-management of jural eligibilities by means of ICTs as the basis for a novel form of government of juropolitical societies. By means of this system we aim to contribute towards a form of government that would not require a dedicated civil service for the creation, storage, change, and deletion of jural eligibilities in the context of the res publica. In the thesis we explore the concept of jural relations as the atomic links of governmental systems, the composition of the jural relations as such, as well as the role of the jural subjectivity as a crucial component for creating complex systems of jural relations that serve as the underlying structures of juropolitical systems. We then walk through the history of the civil service – the bureaucratic machine, as Banfield called it, to understand its role and implications on the course of civilization, up till present time, where we discuss the impacts of ICTs on the development of the bureaucratic machine as such. We argue that the changes which ICTs so far brought to the government sector through what is known as e-government, e-democracy, and e-governance respectively, are based on unsustainable artefacts and hence there are strong reasons for them to be considered more of a burden to future generations, rather than a source of relief. Based on the implications of the so explored context we describe a model for an information system that would enable self-managed creation and determination of jural eligibilities, and thus self-managed government of juropolitical societies as such. We call this model Sustainable Non-Bureaucratic Government (SNBG). SNBG bases on a network of electronic registries, which store jural facts, from which eligibilities can be derived through a dedicated mechanism, which we call constellation-based reasoning (CBR). CBR bases on a purposely developed fine-grained data access control mechanism, which does not rely on predefined accessor roles, but dynamically enables / disables access to data based on the context of the request and the context of the data stored in the accessed registry. As such, CBR is purposely designed to support changing the rules of access to the stored data by means of collaborative decision making, as such is required in the political legislative context, whereby the rules that regulate such decision making, are again governed by the very same system, which ensures full flexibility of the SNBG system to fluidly undergo at design-time unpredictable transitions that would happen through time. This feature amongst others then, assures the system’s sustainability. We describe the architecture and the stakeholders of SNBG, as well as auxiliary constructs for planning and communicating regulations which make-up the CBR rules. We define the functional characteristics that instances of the electronic registries must satisfy in order to assure sustainability and to be applicable in the juropolitical context in accordance with core jural principles (and in order to avoid the mistakes as conducted in the course of development of e-government artefacts). Then, we describe the instantiation of a prototype SNBG system, i.e. the instantiation of a respective electronic registry that provides CBR-based access to the underlying data stored in a relational database. We evaluate this prototype instantiation based on three demo applications, which prove its technical feasibility in different scenarios. Finally, we evaluate the SNBG model in four different real-world scenarios to argue for its feasibility in crucial governance situations.
Ključne besede: unsustainability of e-government, self-management of jural relations, computability of jural eligibilities, non-bureaucratic government, collaborative decision making, liquid democracy, fine-grained data access control, fair non-repudiation, digital identity
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 713; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (11,06 MB)

40.
AVTOMATSKO RAZPOZNAVANJE GOVORA ZA PREGIBNI JEZIK Z UPORABO MORFOLOŠKIH JEZIKOVNIH MODELOV S KONTEKSTNO ODVISNO STRUKTURO
Gregor Donaj, 2015, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se posvetili jezikovnemu modeliranju za avtomatsko razpoznavanje govora z velikim slovarjem besed. Pri takšnem razpoznavanju je še vedno velika težava pravilnost razpoznavanja izgovorjenih besed. Ta je še posebej izrazita pri morfološko kompleksnejših jezikih, kot je slovenščina. Za delovanje sistema razpoznavanja tekočega govora potrebujemo jezikovne modele. Da lahko zgradimo primeren jezikovni model, potrebujemo ustrezno velike učne množice podatkov, ki morajo pri morfološko kompleksnejših jezikih biti še večje. Sodobni razpoznavalniki govora za slovenščino delajo več napak kot razpoznavalniki za druge jezike. Pogost problem so napačno razpoznane končnice besed. To kaže, da je smiselno razmišljati o vključevanju oblikoskladenjskih informacij v jezikovno modeliranje, če hočemo zmanjšati število napak. V doktorski nalogi predstavljamo zasnovo sistema, ki ob običajnih n-gramskih besednih jezikovnih modelih uporablja tudi modele, ki vključujejo informacije o besedni vrsti in slovničnih kategorijah prepoznanih besed. Imenujemo jih morfološki modeli. Razvili smo algoritem, ki na osnovi rezultatov perpleksnosti na razvojni množici določa najprimernejšo strukturo takšnih modelov glede na besedne vrste konteksta besede, ki jo ocenjujemo. Pravimo, da imajo modeli kontekstno odvisno strukturo. Implementirali smo jih kot faktorizirane jezikovne modele. V teh modelih se soočamo z veliko množico različnih možnih kontekstov besede in za vsak kontekst gradimo strukturo modelov ločeno. Pri tem lahko uporabimo le majhen del učne množice. Zato prihaja tudi tukaj do pomanjkanja učnih podatkov, kljub temu da imamo manjše zahteve po velikosti učne množice. Zato smo razvili pristope združevanja različnih kontekstov. Zaradi velikega števila možnih kontekstov in veliko različnih možnosti struktur modelov smo razvili tudi pristope za omejeno iskanje možnih struktur modelov na podlagi postopne gradnje njihovih struktur in sprotnega ocenjevanja. Sistem razpoznavanja je zasnovan v obliki dvoprehodnega algoritma, kjer v drugem prehodu uporabljamo v okviru doktorske disertacije razvite modele. Razvili smo tudi postopek za hitro optimizacijo uteži modelov in postopek dinamičnega uteževanja glede na kontekst besede. Uspešnost razpoznavanja z razvitimi modeli in brez njih smo testirali na slovenski govorni bazi Broadcast News.
Ključne besede: avtomatsko razpoznavanje govora z velikim slovarjem, jezikovno modeliranje, faktorizirani jezikovni modeli, perpleksnost, oblikoskladenjske oznake, dvoprehodni iskalni algoritmi
Objavljeno: 18.05.2015; Ogledov: 922; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici