SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 154
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Razvoj modela za inteligentno podporo odločanju na osnovi analize nesktrukturiranih vsebin
Miha Pavlinek, 2016, doktorska disertacija

Opis: V svetu vseprisotnega računalništva se s kopičenjem naprav ter množično uporabo družbenih omrežij, elektronske komunikacije in drugih oblik IKT storitev naglo povečuje tudi količina nestrukturiranih vsebin. To nas sili k uporabi inteligentnih rešitev, ki za nas te vsebine organizirajo, se namesto nas odločajo o njihovi pomembnosti in nam posredujejo zgolj najbolj relevantne med njimi. Osnovna zmožnost takšnih rešitev je klasifikacija vsebin, zato so v njih avtomatski klasifikatorji nepogrešljiv člen. Zanje je tipično, da za učenje potrebujejo številne označene primerke z ustrezno predstavitvijo, v praksi pa označeni primerki niso vedno na voljo, zato je potrebno avtomatske klasifikatorje prilagoditi tako, da so sposobni pri učenju uporabljati tudi druge, neoznačene vsebine. V disertaciji smo predstavili metodo ST LDA (ang. Self-Training with LDA) za klasifikacijo besedil, ki za učenje klasifikatorja potrebuje le minimalno množico označenih in veliko večjo množico neoznačenih primerkov. Predlagali smo algoritem, ki temelji na metodi samoučenja ter predstavitvi besedil na osnovi tematskega modela, kar prinaša dodatne faktorje, od katerih je odvisna njegova uspešnost. Za vsak faktor smo, na podlagi številnih eksperimentov nad sedmimi besedilnimi podatkovnimi zbirkami, ocenili vpliv na uspešnost klasifikacije ter definirali model za določanje vrednosti parametrov, s čimer se izognemo dodatnim nastavitvam. Uspešnost metode smo primerjali z uspešnostjo drugih uveljavljenih metod in predstavitev, pri čemer predlagana metoda ST LDA dosega nadpovprečne rezultate, kar smo navsezadnje potrdili z neparametričnimi statističnimi testi.
Ključne besede: obdelava naravnega jezika, tekstovno rudarjenje, klasifikacija, tematsko modeliranje, delno nadzorovano učenje, samoučenje
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 587; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

22.
Celovit pristop k pretvorbi elektronskih dokumentov v obliko za dolgoročno hrambo
Tatjana Hajtnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče raziskave predstavlja trditev, da vsaka pretvorba e-dokumentov iz izvirne v obliko zapisa (format) za dolgoročno hrambo lahko pomembno vpliva na ohranjanje njihovih bistvenih lastnosti in s tem na njihovo varno dolgoročno ohranjanje. Zato smo si kot osrednji cilj disertacije zastavili oblikovanje celovitega pristopa k pretvorbi e-dokumentov, s katerim lahko zmanjšamo izgubo njihovih bistvenih lastnosti ter s tem povečamo možnosti ohranjanja njihove verodostojnosti in ponovne uporabe za ves čas hrambe. Kot ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešno izvedbo pretvorbe, smo identificirali določitev načel, s katerimi dolgoročno hrambo e-dokumentov lahko opredelimo kot varno, izbiro ustreznih formatov in programskih orodij za izvedbo pretvorbe.Raziskovalnega problema smo se lotili najprej s študijo literature in proučitve dobrih praks. Na osnovi pridobljenih ugotovitev smo zasnovali teoretična modela, in sicer model načel, s katerimi bi lahko dolgoročno hrambo e-dokumentov opredelili kot varno in model Povzetek xii kriterijev, ki naj bi jih izpolnjevali formati, da bi bili primerni za dolgoročno hrambo. Pri pregledu virov nismo zasledili, da bi ti obravnavali kriterije za izbiro pretvornikov. Nadalje smo identificirali in analizirali različne pristope k pretvorbi formatov ter ugotovili, da se med seboj razlikujejo predvsem glede na namen in čas, kdaj pretvorbo izvajamo, obseg in zahtevnost kot tudi po formatih, v katere e-dokumente pretvarjamo. Empirično validacijo ugotovitev ter teoretičnih modelov predstavlja anketa, ki smo jo izvedli med nacionalnimi arhivi držav članic EU, Norveške in Švice. V okviru tretjega sklopa raziskav smo na podlagi študije primerov pretvorb preverjali ugotovitve iz prvih dveh raziskav. V prvem delu smo na podlagi lastnih primerov pretvorb proučevali različne, predhodno prepoznane pristope k pretvorbi ter v povezavi s tem ugotovili, da izbira formatov in pretvornikov vpliva na ohranjanje lastnosti izvirnih e-dokumentov. V drugem delu študije smo analizirali format PDF/A in ugotovili, da v celoti ne izpolnjuje kriterijev, ki jih določajo slovenski predpisi. Rezultate predhodnih raziskav smo sintetizirali in analizirali ter ugotovili, da je strategija pretvorbe e-dokumentov najprimernejša strategija za njihovo dolgoročno ohranjanje. Analiza identificiranih pristopov k pretvorbi je pokazala, da je najbolj primeren pristop k pretvorbi normalizacija. V zaključnem delu disertacije smo predstavili celovit pristop k pretvorbi e-dokumentov v formate, primerne za dolgoročno hrambo. S predlaganim pristopom lahko zmanjšamo izgubo bistvenih lastnosti izvirnih e-dokumentov in s tem povečamo možnosti njihove varne dolgoročne hrambe ter ponovne uporabe. Celovit pristop temelji na okvirnem teoretičnem pristopu, ki ga predstavlja standard ISO 13008. Tega smo specializirali in konkretizirali s predlaganimi modeli. Raziskave so pokazale, da poleg že omenjenih rešitev potrebujemo še natančno dokumentirana pravila za izvedbo procesa pretvorbe vse od njegovega načrtovanja do končne potrditve uspešnosti. Pri tem je treba ločeno obravnavati skrb za ohranjanje e-dokumentov, ki so bili ustvarjeni v formatih, ki niso več združljivi z danes uveljavljeno tehnologijo, od tistih, ki jih ustvarjamo danes oz. jih bomo v bodočnosti. Pri interpretaciji raziskav je treba upoštevati omejitve metod raziskovanja, vzorcev, ki smo jih uporabljali v raziskavah in tehnik analize. Rezultati raziskav disertacije so lahko osnova za številne izvirne rešitve, ki lahko pozitivno vplivajo na razvoj področja dolgoročnega ohranjanja različnih e-zapisov.
Ključne besede: e-zapisi, strategija pretvorbe, dolgoročna elektronska hramba, informacijske tehnologije, informacijski sistemi
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 574; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (10,89 MB)

23.
Šahovski sistem rangiranja za primerjavo evolucijskih algoritmov
Niki Veček, 2016, doktorska disertacija

Opis: Eksperiment na področju evolucijskega računanja lahko povzamemo s štirimi pomembnimi koraki: načrtovanje eksperimenta, zagon eksperimenta, analiza rezultatov ter interpretacija rezultatov in diskusija. Vsak korak zahteva posebno pozornost in vsebuje določene pasti, na katere moramo kot raziskovalci biti pozorni. Disertacija podrobno opiše vse štiri korake, s posebnim poudarkom na statistični analizi rezultatov, in predstavi novo metodo za primerjavo evolucijskih algoritmov - Chess Rating System for Evolutionary Algorithms (CRS4EAs). Predlagana metoda temelji na šahovskem rangiranju, kjer je vsak evolucijski algoritem predstavljen kot šahovski igralec, vsaka primerjava rešitev dveh algoritmov predstavlja igro med dvema igralcema (in se lahko konča z zmago enega in porazom drugega ali remijem), vsaka parna primerjava med več algoritmi pa predstavlja turnir. Osnova za predlagano metodo je šahovski sistem rangiranja Glicko-2, za katerega tekom disertacije tudi pokažemo, da je najprimernejši. Predlagano metodo skozi velik nabor eksperimentov primerjamo s statističnimi testi z ničelno hipotezo in pokažemo, da lahko s predlagano metodo učinkovito primerjamo uspešnosti evolucijskih algoritmov. Predlagana metoda najde podobne signifikantne razlike kot bi jih našli z uporabo standardnih statističnih metod, hkrati pa omogoča absolutno vrednotenje moči in uspešnosti algoritmov, ki so vključeni v sistem. Predlagano metodo na učinkovit način uporabimo za uglaševanje parametrov evolucijskega algoritma in jo skozi nabor več eksperimentov primerjamo z drugimi metodami uglaševanja (F-Race in Revac).
Ključne besede: evolutionary algorithms, computational experiment, null hypothesis, glicko, chess rating
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (15,24 MB)

24.
Načrtovanje, modeliranje in vodenje sinhronskega reluktančnega generatorja z dvojnim statorskim navitjem
Dalibor Igrec, 2016, doktorska disertacija

Opis: Delo obravnava načrtovanje, modeliranje in vodenje Sinhronskega Reluktančnega Generatorja z Dvojnim Statorskim Navitjem (SRGDSN), ki predstavlja izrazito magnetno nelinearen sistem. Nelinearnost sistema je posledica nelinearnosti uporabljenega aktivnega magnetnega materiala in posledično nelinearne odvisnosti inducirane napetosti primarnega (bremenskega) navitja v odvisnosti od vzbujanja sekundarnega (vzbujalnega) navitja ter hitrosti vrtenja rotorja. V statorskem paketu SRGDSN sta nameščeni dve trifazni pasovni statorski navitji z enakim številom polov. Prvo trifazno statorsko navitje, ki skrbi za vzbujanje celotnega sistema, imenujemo vzbujalno statorsko navitje, drugo trifazno statorsko navitje, iz katerega se vrši odjem električne energije, pa bremensko statorsko navitje. Pri načrtovanju SRGDSN je za določitev konstrukcije SRGDSN uporabljen model stroja s porazdeljenimi parametri, ki sloni na izračunih porazdelitve magnetnega polja modela stroja s pomočjo dvodimenzionalne metode končnih elementov (2D MKE), kjer je bil upoštevan vpliv realne geometrije stroja in vpliv magnetnih nelinearnosti stroja v vseh ustaljenih obratovalnih stanjih SRGDSN. Parametri modela električnega podsistema SRGDSN s koncentriranimi parametri so bili določeni s pomočjo modela SRGDSN s porazdeljenimi parametri v obliki pozicijsko in tokovno odvisnih nelinearnih karakteristik magnetnih sklepov sekundarnega in primarnega navitja. S trifazno-dvofazno transformacijo in rotacijsko transformacijo je zapis originalnega trifaznega modela preveden v zapis dvoosnega modela. S tem postanejo magnetno nelinearne karakteristike magnetnih sklepov funkcije položaja rotorja in vseh tokov sekundarnega in primarnega navitja. Glede na naravo SRGDSN je za performančno optimiziran režim vodenja izbrana metoda teorije robustne sinteze povratne zanke (ang. Quantitative feedback theory – QFT). Razlog za izbor metode QFT je njeno neposredno upoštevanje vpliva negotovosti parametrov sistema.
Ključne besede: reluktančni generator, rotor z magnetnimi pregradami, dvojno statorsko navitje, magnetna sklopljenost, metoda končnih elementov, robustna sinteza povratne zanke
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 420; Prenosov: 0

25.
Razvoj metode za izbiro klasifikatorja
Aleš Černezel, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi opišemo razvoj metode za izbiro klasifikatorja. Glavni prispevek omenjene metode je izbor najustreznejših kombinacij: metode za merjenje točnosti, klasifikacijskega algoritma in velikostjo učne množice; v okviru uporabniško definiranih kriterijev. Metoda je splošna in posledično tudi prilagodljiva ter razširljiva. Postopek izvajanja je formalno zapisan v obliki psevdokoda. Za potrebe zagotavljanja teoretične podlage izvedemo tudi več empiričnih raziskav, kjer dobljene rezultate analiziramo s serijo statističnih preizkusov. Izsledki raziskav doprinesejo naslednje prispevke k znanosti. Formalizacija odločitev in kriterijev za izbiro najustreznejše metode za merjenje točnosti. Formalizacija odločitev in kriterijev za izbiro najustreznejšega klasifikacijskega algoritma. Izbor matematičnega modela, ki v splošnem najbolje opiše obliko učnih krivulj. Formalizacija terminalnih kriterijev za določanje najustreznejše velikosti učne množice.
Ključne besede: Strojno učenje, klasifikacija, klasifikacijski algoritmi, podatkovne zbirke, primerjava algoritmov, zmogljivost klasifikacije, navzkrižna validacija, metoda bootstrap, učna krivulja, prileganje krivulj, aproksimacija krivulj, potenčni zakon, eksponentni zakon, terminalni kriteriji
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 357; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

26.
ZASNOVA PROTOKOLA ZA POŠTENO ELEKTRONSKO VROČANJE Z ZANESLJIVIM POTRDILOM O POSLANI ELEKTRONSKI POŠILJKI
Boštjan Kežmah, 2016, doktorska disertacija

Opis: Pošteno celovito elektronsko vročanje je osnova za varno elektronsko poslovanje, kadar pošiljatelj in naslovnik potrebujeta zanesljive dokaze o poteku vročitve. V znanstveni literaturi je bilo izdelanih več predlogov protokolov elektronskega vročanja, vendar ne izpolnjujejo vseh zahtev, določenih s predpisi za elektronsko vročanje v uradnih postopkih in praviloma niso dovolj podrobno definirani, da bi omogočali neposredno implementacijo. Sistematično smo s tehnično-funkcionalnega vidika raziskali predpise za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji in identificirali ter z abstrakcijo konsolidirali zahteve za protokol elektronskega vročanja, skladne s predpisi. S konkretizacijo smo zasnovali protokol elektronskega vročanja, ki nadgrajuje obstoječe protokole in spoznanja tako, da deluje z obstoječo infrastrukturo za prenos elektronske pošte in pri tem zagotavlja značilnosti, ki jih določajo predpisi za elektronsko vročanje. Predlagani protokol smo validirali in empirično potrdili, da je izvedljiv v obliki, kot je bil zasnovan. Odkrili smo zakonitost, ki omejuje protokole z zahtevo po potrdilu o poslanem sporočilu na protokole, ki temeljijo na zaupanja vredni tretji stranki in zasnovali definicijo poštenega odklopljenega protokola za elektronsko vročanje. Po podrobni analizi smo ugotovili, da obstoječi protokoli za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji ne zagotavljajo poštenega odklopljenega elektronskega vročanja, ker dostava potrdila o poslanem sporočilu ni zanesljiva in predlagali enostavno rešitev, ki pomanjkljivost odpravlja.
Ključne besede: elektronsko vročanje, pošteno vročanje, priporočena elektronska pošta, protokol
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 673; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

27.
RAZVOJ IN ANALIZA MODELA OBLOKA V ELEKTRO-OBLOČNI PEČI Z OPTIMIRANJEM GIBANJA ELEKTROD
Klemen Stopar, 2016, doktorska disertacija

Opis: V elektroobločni peči je primarni vir energije toplota, ki nastane pri gorenju obloka med elektrodami in jeklenim odpadkom v obločni peči. Pri električnem obloku gre za električno razelektritev skozi pline med dvema elektrodama (anodo in katodo), ki ju napaja izvor napetosti. V elektro-obločni peči gori med vložkom in grafitno elektrodo električni oblok, za katerega je značilen stolpec plazme visoke temperature (prisotnost negativnih nosilcev naboja – elektronov in ionov, ter pozitivnih nosilcev naboja – ionov). Za samo delovanje obločne peči je daleč najpomembnejši fizikalni pojav prevodnega stolpca obloka med elektrodama. Plazma v stolpcu obloka pri atmosferskem tlaku in velikem toku je vedno v termodinamičnem ravnovesju. Visok tlak in visoke temperature na elektrodah povzročijo močan prenos toplotne energije in s tem taljenje in izparevanje elektrodnega materiala. Večina avtorjev je obravnavala obločno peč kot električno nadomestno vezje, kjer je bil oblok modeliran kot linearni upor, napetost na obloku je bila modelirana s pravokotnim signalom napetosti, uporabili so Cassie - jev model obloka ali model napetosti na obloku, zapisana s sistemom višjih harmonskih komponent. Vsem tem modelom je skupno, da so analitične enačbe rešljive v stacionarnih razmerah za osnovni harmonik napetosti in toka. V doktorski disertaciji je predstavljen ustrezen fizikalni model obloka, ki opisuje fizikalne lastnosti obloka v obločni peči in kot rezultat poda napetost, potrebno za gorenje obloka pri različnih tokovih, ki tečejo skozi oblok. V kolikor se model obloka implementira tudi v nadomestno vezje obločne peči, se lahko določi delež vnosa toplotne energije pod posamezno elektrodo. Na podlagi vnosa toplotne energije pod posamezno elektrodo se lahko določi možnost nastanka vročega ali hladnega področja v okolici elektrode, pod katero vnos energije odstopa od ostalih dveh elektrod. Zaznava in odprava neenakomernega vnosa toplotne energije v obločno peč, s pomočjo bolj optimalnega delovanja regulatorja gibanja elektrod, ima velik doprinos k znižanju obratovalnih stroškov obločne peči.
Ključne besede: Električni oblok, Matematični model, Elektro obločna peč, Optimizacija, Regulator Gibanja Elektrod
Objavljeno: 12.07.2016; Ogledov: 517; Prenosov: 0

28.
Regulirana prožilna stopnja za močnostne tranzistorje
Janko Horvat, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavano področje proženja močnostnih tranzistorjev v strukturah stikalnih pretvornikov za trakcijske pogone osebnih vozil. Naloga prožilne stopnje je kontrolirano preklapljanje in zaščita močnostnih tranzistorjev pod vsemi pogoji uporabe ter kontrolirano doseganje varnega stanja pretvornika. Glede na študijo fizikalnih lastnosti močnostnih tranzistorjev in drugih za preklope relevantnih komponent stikalnega pretvornika so razviti napredni algoritmi in metode za prediktivno proženje, zaščito in opazovanje stanja močnostnega tranzistorja. Pri tem napredni algoritmi omogočajo brezsenzorsko ocenjevanje toka, temperature spoja in preostale življenjske dobe tranzistorja ter izbiro optimalnih strmin preklopov, kar omogoča zmanjšanje izgub, elektromagnetnih motenj in podaljša življenjsko dobo pretvornika. Na podlagi zahtev naprednih algoritmov in metod je razvita strojna oprema prožilne stopnje s PLD-vezjem, ki omogoča implementacijo in preizkušanje le-teh in nudi osnovo za razvoj regulirane prožilne stopnje za serijsko uporabo.
Ključne besede: močnostna elektronika, stikalni pretvornik, močnostni tranzistor, prožilna stopnja, opazovalnik, temperatura, toka, življenjska doba, elektromagnetne motnje, oblikovanje preklopa
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 362; Prenosov: 0

29.
SLEPA LOČITEV VEČKANALNIH POVRŠINSKIH ELEKTROMIOGRAMOV DINAMIČNIH MIŠIČNIH SKRČITEV
Vojko Glaser, 2016, doktorska disertacija

Opis: Analiza elektromiogramov (EMG) je v medicini izredno pomembna in pogosto predstavlja ključen del diagnostike. V Laboratoriju za sistemsko programsko opremo UM FERI je bila v preteklosti razvita metoda kompenzacije konvolucijskih jeder (ang. convolution kernel compensation - CKC), ki signale EMG dekomponira na prispevke posameznih motoričnih enot. Ta metoda je bila obširno testirana in se je v primeru izometričnih mišičnih skrčitev izkazala za izredno učinkovito. V primeru dinamičnih mišičnih skrčitev pa nastopijo geometrijske deformacije mišičnega tkiva, ki močno zmanjšajo učinkovitost metode CKC. V doktorski disertaciji podrobno preučimo spremembe površinskih signalov EMG pri dinamičnih mišičnih skrčitvah in predstavimo dva nova algoritma za njihovo dekompozicijo na prispevke motoričnih enot. Oba algoritma izhajata iz metode CKC. Prvi algoritem izkorišča v doktorski disertaciji predstavljeno ugotovitev, da so nepotujoče komponente akcijskih potencialov motoričnih enot (APME) bistveno manj občutljive na geometrijske spremembe mišice kot potujoče komponente APME in metodo CKC prilagodi zaznavi nepotujočih komponent APME. Drugi postopek temelji na dinamični obtežitvi prispevkov posameznih motoričnih enot v izmerjenih signalih EMG in s tem omogoči avtomatsko prilagajanje metode CKC dinamičnim spremembam APME. Oba algoritma smo ovrednotili s sintetičnimi in z eksperimentalnimi površinskimi signali EMG. V ta namen smo obstoječi napredni simulator površnikih signalov EMG funkcionalno dogradili tako, da simulira dinamične mišične skrčitve in z njimi analizira vpliv šuma, prostorskih filtrov in razpona dinamičnih skrčitev na učinkovitost obeh predstavljenih algoritmov. Eksperimentalne signale smo izmerili nad mišicama vastus lateralis in rectus femoris pri petih zdravih mladih preiskovancih. Izmerili smo dve hitrosti upogiba kolenskega sklepa, in sicer 5 °/s in 10 °/s. V vseh testih se je za najbolj učinkovito izkazala metoda z dinamično obtežitvijo prispevkov motoričnih enot, ki je v primeru mišice vastus lateralis z visoko natančnostjo razpoznala 6,5 ± 1,8, v primeru mišice rectus femoris pa 4,5 ± 1,6 motoričnih enot. Metoda, ki temelji na uporabi nepotujoče komponente APME, je bila statistično značilno manj učinkovita, še zlasti v primeru eksperimentalnih signalov EMG.
Ključne besede: slepa ločitev signalov, večkanalni površinski elektromiogram, prožilni vzorci motoričnih enot, dinamične mišične skrčitve, sistemi z več vhodi in več izhodi
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 260; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (8,23 MB)

30.
Algoritem za celostno vrednotenje fotovoltaičnega in vetrnega potenciala večjih geografskih območij
Niko Lukač, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predlagamo nov algoritem za izračun fotovoltaičnega in vetrnega potenciala nad večjim geografskim območjem. Pri tem veliko geografsko območje predstavimo v topološki strukturi mreže, ki jo skonstruiramo iz visokoločljivostnih podatkov laserskega snemanja LiDAR. Najprej relativno, glede na lokacijo, izračunamo položaj Sonca, senčenje ter anizotropno obsevanje na površino, z upoštevanjem večletnih meritev direktnega in difuznega obsevanja. Izračunano trenutno vrednost globalnega obsevanja integriramo po času, pri čemer upoštevamo tudi od globalnega obsevanja nelinearno odvisno karakteristiko izkoristka (učinkovitosti) obravnavanega fotovoltaičnega sistema. V drugem delu doktorske disertacije predstavimo novo metodologijo za izračun vetrnega potenciala nad dano mrežo, kjer z računalniško simulacijo določimo vetrni tok kot skupek zračnih molekul z Lagrangeovo metodo hidrodinamike zglajenih delcev ter modelom turbulence temelječim na Reynoldsovim povprečenjem. Za izvedbo izračuna potencialnega gibanja vetra upoštevamo še večletne podatke meteoroloških meritev hitrosti in smeri vetra, s katerimi zgradimo logaritmični vetrni profil za določitev začetnih pogojev delcev vetra. Za izračun izhodne moči uporabimo nelinearno karakteristiko moči vetrne elektrarne, ki je odvisna od hitrosti vetra. Integracijo slednje po času uporabimo za napoved proizvodnje električne energije. Obe metodologiji združimo v predlagan algoritem, ki ga implementiramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA, s čimer dosežemo učinkovito paralelno izvajanje v doglednem času. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije s primerjavo izračunanih vrednosti in neodvisnih meritev ovrednotimo natančnost in točnost izračuna glede na vhodne podatke. Z algoritmom tudi vrednotimo fotovoltaični in vetrni potencial večjega geografskega območja mesta Maribor. Pri fotovoltaičnem potencialu v povprečju dosežemo točnost glede na podatke meritev do 97%, pri vetrnem potencialu pa do 92%.
Ključne besede: algoritmi, modeliranje in simulacija, računalniška simulacija, daljinsko zaznavanje, meteorolov{s}ke meritve, podatki LiDAR, paralelno računanje, GPU, GPGPU, CUDA, fotovoltaiv{c}ni potencial, vetrni potencial, hidrodinamika zglajenih delcev
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 649; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici