SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
The impact of wind-power generation on the planning of regulating reserve
Dunja Srpak, 2018, doktorska disertacija

Opis: This doctoral thesis focuses on the efficient management of a power system with a large share of wind-power generation and on the methods for planning the operating reserve. The approach proposed in this research involves the use of data directly from the network’s dispatch center and the forecasting systems, as well as already existing day-ahead plans for wind and load power to determine the regulating reserve for the load frequency control (LFC). The same principle is used to find the optimal regulating reserve distribution (RRD) between the available generation units in the system for automatic generation control. It is developed using iterative power-flow computation with a reactive power correction and a stochastic search algorithm for transmission-loss minimization. Moreover, variations in the generation of individual wind-power plants (WPPs) from the plan are considered in the optimal RRD. A special focus of this research has been put on the Croatian power system due to the accessibility of relevant information and operating data. The obtained results of the testing with actual data from the Croatian power system indicate substantial savings in ancillary service costs for the LFC, while ensuring safe system operation. The considerable impact of variations from the plan for each individual WPP generation on the optimal RRD was also identified. Comparing the results for the daily sum of regulating reserves obtained with the proposed and the currently used approaches, the corresponding costs indicate a total saving of 21.2% for all 12 selected days in 2015 when using the proposed approach. In practice, a part of the reserve can be slow, i.e., with a lower unit price, thus the savings would be even higher. Furthermore, the obtained optimal RRD computed according to the proposed approach was compared with four commonly used RRDs in Croatia. The results obtained using the proposed approach indicate a decrease in the total transmission losses of between 1% and 2%. With a larger share of the generation from the WPPs and with more dispersed locations of the WPPs and regulating power plants a larger reduction in the transmission losses is expected.
Ključne besede: Evolutionary computation, Frequency control, Optimization, Power system, Regulating reserve, Wind power generation
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (9,03 MB)

2.
Fotonapetostne elektrarne kot vodeni aktivni členi razdeljevalnih omrežij
Primož Sukič, 2018, doktorska disertacija

Opis: Z večanjem deleža fotonapetostnih elektrarn v elektroenergetskem omrežju se veča tudi vpliv le-teh. Fotonapetostne elektrarne lahko imajo negativen vpliv predvsem na distribucijsko omrežje. Hitri prehodi oblakov povzročajo hitre spremembe v izhodni moči fotonapetostnih elektrarn, kar lahko povzroča fluktuacije napetosti, to pa za elemente omrežja ni najbolje. Trenutno obstajata dve učinkoviti rešitvi, to sta ojačitev omrežja in vgradnja hranilnikov energije. Obe imata tudi negativno lastnost, to je zelo visoko ceno. V doktorski disertaciji je predstavljena, zasnovana in do stopnje funkcionalnega prototipa razvita rešitev, s katero se hitrih sprememb v izhodni moči fotonapetostnih elektrarn sploh ne ustvarja. Bistvo predlagane rešitve je preprečevanje nastanka hitrih sprememb v izhodni moči fotonapetostnih sistemov, zato blaženje posledic, ki je značilno za obstoječe rešitve, ni potrebno. Celoten sistem je sestavljen iz sistema za napoved prehoda oblakov, vodenja posameznih mikropretvornikov, generacije jalove moči in sistema za kompenzacijo motenj v omrežju z vodenjem polnilnice za električna vozila. Do funkcionalnega prototipa je bil razvit sistem za napoved prehodov oblakov in vodenje posameznih mikropretvornikov ter generacijo jalove moči. Sistem je bil implementiran na eksperimentalni mikro fotonapetostni elektrarni, kar je omogočilo izvedbo meritev in testiranje med obratovanjem. Predstavljeni sistem je bil simulacijsko vključen v model distribucijskega omrežja, kjer so bili analizirani vplivi vodene fotonapetostne elektrarne na nizkonapetostno distribucijsko omrežje. Prav tako je bilo simulacijsko preizkušeno aktivno sodelovanje polnilnic za električna vozila pri zmanjševanju motenj, ki jih s hitrimi spremembami izhodne moči povzročajo predvsem obstoječe fotonapetostne elektrarne. Izdelani sistem za napoved prehoda oblakov pred soncem napove, čez koliko časa bo oblak prekril sonce nad fotonapetostno elektrarno. Kamera z ustreznimi optičnimi filtri ter s procesorsko kartico ustrezno obdela zajete fotografije in napove čas prehoda oblakov. Razviti algoritem je računsko nezahteven, kar omogoča nizko cenovni izdelek. Sistem omogoča napovedi prehodov oblakov pred soncem v časovnem intervalu ene minute. To omogoča začetek programiranega zmanjševanja izhodne moči fotonapetostne elektrarne z vnaprej določenim časom pred prehodom oblaka. Izhodno moč fotonapetostne elektrarne je mogoče spreminjati z vnaprej predpisano dinamiko. Razviti sistem skoraj stopnične spremembe izhodne moči ustrezno zgladi in močno zmanjša motilne vplive na omrežje. Algoritem deluje tako pri zmanjševanju, kot tudi pri povečevanju izhodne moči. Cena razvitega sistema je nizka, na ravni enega modula fotonapetostne elektrarne in ne predstavlja bistvenega dodatnega stroška pri postavitvi fotonapetostne elektrarne za neto samozadostnost. Fotonapetostne elektrarne dodatno pomagajo omrežju, če generirajo jalovo moč skladno s potrebami omrežja. Za omogočanje omenjene funkcionalnosti je bil razvit nov algoritem za porazdelitev generacije jalove moči med posamezne mikropretvornike znotraj ene elektrarne, ki omogoča maksimalno skupno oddano delovno moč. Algoritem upošteva trenutne vrednosti delovne moči posameznih mikropretvornikov in karakteristiko izkoristkov. V omrežjih, kjer prihaja v kratkem času do velikih sprememb v napetosti, lahko te spremembe omilijo polnilnice za električna vozila. Simulacijsko je pokazano, da se lahko z začasnim prilagajanjem polnilne moči polnilnice vpliva na spreminjanje napetostnega profila omrežja. Predlagana rešitev med prehodnim pojavom z veliko spremembo moči v omrežju polnilno moč začasno zniža in potem postopoma poveča. Celoten sistem za napoved prehoda oblakov pred soncem, z vključenim vodenjem mikropretvornikov je bil preizkušen na eksperimentalni fotonapetostni elektrarni v mikro omrežju Laboratorija za energetiko UM FERI. Rezultati meritev kažejo, da izdelan sistem izpolnjuje zadane zahteve.
Ključne besede: fotonapetostne elektrarne, napoved prehoda oblakov, strojni vid, glajenje izhodne moči, prepoznava oblakov
Objavljeno: 13.03.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (9,64 MB)

3.
Sistemi in krmiljenje avtonomnih mobilnih robotov v neurejenih prostorih
Peter Lepej, 2017, doktorska disertacija

Opis: Avtonomna mobilna robotika je uporabna v nadzornih sistemih in kot pomoč pri iskanju in reševanju žrtev v primeru nesreč. Regulacija hitrosti modularnega avtonomnega sistema za pomoč pri reševanju ob naravnih nesrečah ima veliko težo, saj je bistvena za pravilno gibanje v prostoru. Ena izmed pomembnih nalog v avtonomni robotiki je regulacija hitrosti (linearne in kotne), ki jo proizvede avtonomni sistem za mobilno bazo. Naš glavni cilj je ustvariti hitrostni regulator na višjem nivoju, ki ga je mogoče uporabiti na različnih mobilnih platformah. V tem primeru se osredotočamo na mobilne robote z diferencialnim pogonom. Naš pristop sloni na iskanju ujemanja krožnic, ki upošteva kinematični model in omejitve mobilne baze robota. Na podlagi algoritma se izvede trajektorija, ta je odvisna od nastavljenih parametrov, ki so prilagojeni za mobilno bazo. Dodatno smo v algoritem vključili poravnavo kota orientacije in kompenzacijo naklona kota med gibanjem mobilnega robota. Opisali smo našega reševalnega robota in sisteme za avtonomno delovanje in implementacijo algoritmov. Predlagan algoritem za sledenje smo primerjali z algoritmom Hector. Prikazani so rezultati primerjav in rezultati sledenja mobilnega robota v simulacijah in realnih eksperimentih. Nato smo nadaljevali naše delo z implementacijo našega algoritma na brezpilotnih letečih vozilih, kjer smo zgradili kompletno simulacijo z možnostjo vključitve pravega letečega vozila. Na tem sistemu smo izvedli serijo eksperimentov, da bi dokazali koncept sistema.
Ključne besede: mobilni robot, ujemanje krožnic, sledenje poti, hitrostna regulacija, reševalni robot, brezpilotno leteče vozilo, kombinirana simulacija
Objavljeno: 21.02.2018; Ogledov: 55; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (7,32 MB)

4.
Optičnovlakenski senzorji za točkovne in kvaziporazdeljene meritve rotacij in kotov zasuka z enojnim dovodnim vlaknom
Vedran Budinski, 2017, doktorska disertacija

Opis: Uporaba optičnih vlakenskih senzorjev rotacij/zasukov se je pokazala kot robustna in učinkovita tehnologija na področju nadzora v panogah, kjer je pomembno aktivno spremljanje rotacij/zasukov (geofizika, navigacija, letalska industrija, vojaška industrija ipd.). Močnejši preboj na druga področja pa največkrat omejuje konfiguracija senzorja, kjer so dosedanje rešitve zgrajene z uporabo posebnih vlaken v linijski konfiguraciji, pri kateri je potreben dostop do senzorja tako s strani svetlobnega vira, tj. vhodnega dela optičnega vlakna, kot s strani detektorskega dela. Takšna konfiguracija lahko omeji področja uporabe senzorja v aplikacijah, kjer so zahteve po kompaktnosti in majhnih dimenzijah bistvenega pomena. Sicer obstajajo rešitve, ki ne zahtevajo linijske postavitve, kot so sistemi na osnovi Braggovih sit, pa vendar, tako kot pri sistemih v linijski konfiguraciji, temeljijo takšne rešitve na kompleksnih metodah za signalno razločanje z visoko ločljivostjo, kar jih naredi neprivlačne za praktično uporabo. Veliko takšnih sistemov izkazuje tudi temperaturno odvisnost. V doktorski disertaciji smo se posvetili raziskavam optičnih vlakenskih senzorjev za meritve na področju rotacij/zasukov, s pomočjo katerih bi snovali sisteme v konfiguraciji z enojnim dovodnim vlaknom, ki so grajeni iz majhnega števila optičnih komponent, imajo preprosto konfiguracijo, omogočajo enostavno signalno razločanje merilnih vrednosti in so cenovno ugodni.
Ključne besede: optična vlakna, senzorji, polarizacijski senzorji, kvaziporazdeljeni senzorji, porazdeljene meritve, temperaturna kompenzacija, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 114; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (11,51 MB)

5.
Algoritmi računske inteligence za razvoj umetnega športnega trenerja
Iztok Fister, 2017, doktorska disertacija

Opis: Algoritmi računske inteligence so metode, ki delujejo po vzorih iz narave in poskušajo reševati težke probleme s posnemanjem principov naravnih sistemov. Med te metode v grobem štejemo: nevronske mreže, evolucijske algoritme, algoritme inteligence rojev, umetne imunske sisteme, sisteme na osnovi mehke logike in verjetnostne metode. Skozi zgodovino so se ti algoritmi uspešno uporabljali za reševanje problemov na skoraj vseh področjih človekovega udejstvovanja, vendar do nedavnega njihove prisotnosti ni bilo zaznati na področju športa. Doktorska disertacija tako odpira novo raziskovalno področje, kjer algoritme računske inteligence uporabimo za razvoj umetnega športnega trenerja. Umetni športni trener je sistem, ki omogoča vključevanje algoritmov računske inteligence za podporo različnih faz šport\-nega treninga. V prvem delu doktorske disertacije naredimo pregled obstoječih algoritmov računske inteligence, se dotaknemo osnov športnega treninga in orišemo koncept umetnega športnega trenerja. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije predstavljamo praktična primera uporabe umetnega šport\-nega trenerja. Prvi primer prikazuje načrtovanje športnih treningov za različne časovne cikle, medtem ko drugi vključuje uporabo algoritma rojne inteligence za odkrivanje navad športnikov. Pridobljeni rezultati dokazujejo učinkovitost umetnega trenerja ter vzpodbujajo njegov nadaljnji razvoj.
Ključne besede: algoritmi računske inteligence, inteligenca rojev, načrtovanje športnih treningov, podatkovno rudarjenje, umetni športni trener
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 216; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (19,75 MB)

6.
Optimalno načrtovanje dinamike nelinearnega sistema z robustnim adaptivnim sestopnim regulatorjem
Uroš Sadek, 2017, doktorska disertacija

Opis: Disertacija predstavlja novo metodo optimalnega načrtovanja dinamike nelinearnega sistema na osnovi nelinearnega robustnega adaptivnega sestopnega regulatorja (backstepping regulatorja). Metoda temelji na obstoječi sestopni metodi vodenja (backstepping control) z uvedbo vrednotenja dinamičnega obnašanja zaprto-zančnega sistema. Takšno vrednotenje temelji na povezavi med prostimi parametri sestopnega regulatorja in parametri referenčne linearne prenosne funkcije. Z vrednotenjem dinamičnega obnašanja v kombinaciji s pristopi linearne teorije, sta predstavljena dva pristopa načrtovanja prostih parametrov regulatorja. Prvi pristop zajema načrtovanje prostih parametrov sestopnega regulatorja na osnovi želenih položajev zaprto-zančnih polov in drugi pristop na osnovi želenega dušenja ter lastne frekvence sistema. V primeru parametričnih odstopanj in motenj nelinearnega sistema je predlagana uporaba adaptivnega sestopnega regulatorja. Adaptacija takšnega regulatorja ohranja navzven linearen značaj zaprto-zančnega sistema. Parametrična odstopanja nelinearnega sistema se odražajo tudi v odstopanju parametrov linearne zaprto-zančne prenosne funkcije. V ta namen predlagana metoda vključuje postopke vrednotenja robustnosti iz linearne robustne teorije. Na osnovi kriterijev robustne stabilnosti in robustnega učinka je definirana cenilna funkcija, pri čemer je celoten problem sinteze prostih parametrov regulatorja predstavljen kot optimizacijski problem. Takšen pristop omogoča načrtovanje optimalnega dinamičnega obnašanja nelinearnega sistema.
Ključne besede: sestopni regulator, načrtovanje dinamike, adaptivno vodenje, robustno vodenje, optimalno vodenje, Ljapunova stabilnost
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 260; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (12,35 MB)

7.
Vplivi različnih načinov vodenja sistema za uporovno točkovno varjenje na njegove izgube
Jernej Černelič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen srednje-frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje (UTV) s katerim se v industriji varijo pločevine. Tak sistem je sestavljen iz frekvenčnega pretvornika, transformatorja, diodnega usmernika in varilnih klešč ter varjenih pločevin. S frekvenčnim pretvornikom lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napetosti, s katero nato napajamo transformator. Posledično pa lahko uporabimo različne metode generiranja pulzov napajalne napetosti. V industriji se v ta namen najpogosteje uporablja pulzno-širinska modulacija, ki ji moramo definirati modulacijsko frekvenco, ki je pogosto konstantna. Ker lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napajalne napetosti, pa lahko te prožimo tudi glede na potrebe procesa UTV. V disertaciji je tako predstavljen algoritem histereznega vodenja sistema za UTV, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti, ki jo sistem potrebuje, da lahko zagotovi želen bremenski tok. Pri tem pa se lahko frekvenca napajalne napetosti med obratovanjem tudi spremeni, kar ni značilno za pulzno-širinsko modulacijo. Zaradi spreminjanja frekvence napajalne napetosti v disertaciji obravnavamo število pulzov napajalne napetosti v enako dolgih varilnih ciklih. Spreminjanje frekvence pa vpliva na tako imenovane dinamične izgube sistema za UTV, ki so odvisne od frekvence napajalne napetosti. Med te izgube uvrščamo stikalne izgube frekvenčnega pretvornika, izgube povezane s kožnim pojavom v navitjih transformatorja in histerezne izgube železnega jedra transformatorja za UTV. Z zmanjšanjem frekvence se te običajno zmanjšajo, kar smo potrdili tudi v primeru sistema za UTV. Pri uporabi algoritma histereznega vodenja, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti pa naraste valovitost bremenskega toka. Ta je lahko še posebej velika pri varjenju pločevin z nizko vrednostjo nadomestne varilne upornosti. Za tak primer smo pripravili tudi algoritem vodenja, ki zmanjša valovitost bremenskega toka na polovico tako, da maksimalno dolžino pulza napajalne napetosti prepolovi. Pri tem algoritem vodenja samodejno določi dolžino pulza napajalne napetosti na podlagi prvega pulza napajalne napetosti, ki vrednost gostote magnetnega pretoka spremeni od ene točke nasičenja do druge. Oba razvita algoritma pa lahko uporabljamo tudi pri DC-DC pretvornikih, ki vsebujejo transformator. V disertaciji pa smo analizirali tudi vplive bremenskega toka, nadomestne upornosti bremena in napetosti enosmernega vodila na obremenitev sistema. Od obremenitve je namreč odvisno koliko bo lahko algoritem vodenja znižal frekvenco oziroma zmanjšal število pulzov napajalne napetosti. Na podlagi te analize lahko izberemo tak nabor varilnih parametrov, pri katerih bo izkoristek sistema za UTV največji. Vrednosti varilnih parametrov lahko namreč tudi nekoliko spremenimo, pri tem pa se kvaliteta nastalega spoja ne spremeni.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, regulacija, histerezna regulacija, nasičenje, algoritem vodenja, minimalna frekvenca, izgube, izkoristek, valovitost bremenskega toka, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 225; Prenosov: 1

8.
Hibridna metoda gradnje sistemov za upravljanje z znanjem s področja procesa varjenja
Ambrož Stropnik, 2017, doktorska disertacija

Opis: Globalne spremembe na trgih in hiter tehnološki razvoj sta dva pomembna dejavnika, ki generalno vplivata na uspešnost podjetij. Uspešna podjetja so spoznala, da je za ustrezen odziv na spremembe trga ali tehnološki razvoj ključno znanje zaposlenih v podjetju in uvedba procesa upravljanja z znanjem v poslovne procese podjetja. Še več, najbolj uspešna in prilagodljiva podjetja gredo še korak dlje in se povezujejo z drugimi podjetji ter si med seboj izmenjujejo znanje in izkušnje. Ustrezna informacijska podpora in uporaba sistema za upravljanje z znanjem je v takšnih podjetjih ključnega pomena. Implementacija sistema za upravljanje z znanjem v podjetju je vse prej kot lahka naloga, saj se od takšnega sistema pričakuje ne le, da je sposoben podpreti osnovne procese upravljanja z znanjem, ampak tudi, da je sposoben povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami zaposlenih. Zapisano znanje pa je sposoben deliti s sistemi za upravljanje z znanjem z drugimi podjetji. V disertaciji predstavljamo hibridni pristop gradnje sistema za upravljanje z znanjem iz področja varjenja. Področje varjenja predstavlja eno izmed področij, ki je s strani standardov zelo dobro pokrito in posledično primerno za ponazoritev uporabe takšnega sistema upravljanja z znanjem. Razvili smo sistem upravljanja z znanjem za področje varjenja, ki temelji na sodobnih IT tehnologijah za upravljanjem z znanjem – semantičnem spletu. Bistveni del razvitega sistema pa predstavlja način zajemanja znanja s pomočjo principa strojnega učenja, ki je sposoben povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami. V okviru disertacije skozi preizkuse pokažemo in potrdimo, da je za uspešnost sistema za upravljanje z znanjem ključnega pomena uporaba tehnologij semantičnega spleta, kar dodatno nadgradi uporaba pristopa strojnega učenja v segmentu iskanja novega znanja.
Ključne besede: upravljanje z znanjem, spletna ontologija, varjenje, optimizacija varjenja
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 201; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

9.
Metoda alokacije za klasifikacijo neuravnoteženih podatkov
Sašo Karakatič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodo z imenom alokacija, ki je namenjena klasifikaciji neuravnoteženih podatkov. Metoda alokacije je klasifikacijski ansambel iz dveh nivojev. V prvem nivoju deluje alokator, ki se s pomočjo algoritmov nenadzorovanega učenja nauči učinkovito deliti izvorno množico podatkov na homogene podmnožice, ki se nato alocirajo specializiranim klasifikatorjem na drugem nivoju. Drugi nivo sestavlja množica specializiranih klasifikatorjev, kjer je vsak naučen na specifični podmnožici, ki mu je bila alocirana, in se tako specializira za točno določeno vrsto podatkov. Ti klasifikatorji tako vrnejo končno odločitev o razredu posameznih instanc, kar je tudi rezultat metode alokacije. Z namenom preizkusa delovanja koncepta metode alokacije smo v okviru doktorske disertacije razvili dve varianti alokatorja -- alokator z detekcijo anomalij, ki uporablja eno razredni klasifikator SVM, in alokator z gručenjem k-means. Obe vrsti alokatorja smo preizkusili v kombinaciji s šestimi klasifikacijskimi metodami na mestu specializiranih klasifikatorjev na drugem nivoju. Vse variante metode alokacije v vseh kombinacijah smo preverili na neuravnoteženih in uravnoteženih podatkih, slednje z namenom validacije metode kot splošnega klasifikacijskega pristopa. Rezultate alokacij smo primerjali z obstoječimi metodami za spopadanje z neuravnoteženi podatki -- informiranim podvzorčenjem, nadvzorčenjem SMOTE in ansambli bagging, MultiBoost in AdaBoost. V eksperimentih smo primerjali rezultate metrik klasifikacije (ki smo jih identificirali v teoretičnem delu disertacije) in čase, potrebne za učenje klasifikacijskega modela. Rezultate eksperimentov smo dodatno preverili s statistično analizo in na podlagi tega prišli do zaključkov, da je metoda alokacije učinkovita alternativa obstoječim pristopom pri klasifikaciji neuravnoteženih in tudi uravnoteženih podatkov.
Ključne besede: strojno učenje, klasifikacija, neuravnoteženi podatki, detekcija anomalij, alokacija, gručenje, ansambli
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

10.
Algoritem za klasifikacijo točk vegetacije iz posnetkov LiDAR
Denis Horvat, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za klasifikacijo vegetacije v podatkih LiDAR. Klasifikacijski postopek povzamemo z dvema korakoma: analiza porazdelitve točk ter analiza njihovega konteksta. Poglavitna značilnost točk vegetacije je namreč statistično visoka razpršenost višin, zato jih lahko učinkovito razpoznamo v odvisnosti od napak pri prileganju ravnin. Klasifikacijo dodatno izboljšamo z uvedbo treh kontekstnih filtrov, ki obravnavajo povezane objekte (na primer zidove, dimnike, balkone), razraščeno vegetacijo in majhne objekte (na primer avtomobile, ograje, kipe). Pokazali smo, da lahko s predlaganim algoritmom vegetacijo razpoznamo neodvisno od tipa vegetacije (listavci in iglavci), okolja (gorsko, gozdnato, urbano) in nivoja olistanosti. V postopku validacije algoritma smo namreč v povrečju dosegli 97,9% rezultat F1 v neurbanih območjih in 91% v urbanih, ki iz vidika težavnosti klasifikacije veljajo za zahtevnejša. Pri klasifikaciji uporabljamo samo geometrijske podatke oblaka točk, kar predstavlja prednost algoritma pred drugimi, katerih uspešnost je v veliki meri odvisna od lastnosti, kot so visoka gostota točk in zanesljivost (ali prisotnost) drugih informacij. Analiza treh vhodnih parametrov je prav tako pokazala, da so le-ti stabilni in robustni. Predlagani algoritem zato omogoča uporabniško interakcijo ter nadzor razmerja celovitosti in pravilnosti klasifikacije.
Ključne besede: algoritem, daljinsko zaznavanje, LiDAR, matematična morfologija, prileganje površij, klasifikacija vegetacije
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 295; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (11,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici