SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 146
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimalno načrtovanje dinamike nelinearnega sistema z robustnim adaptivnim sestopnim regulatorjem
Uroš Sadek, 2017, doktorska disertacija

Opis: Disertacija predstavlja novo metodo optimalnega načrtovanja dinamike nelinearnega sistema na osnovi nelinearnega robustnega adaptivnega sestopnega regulatorja (backstepping regulatorja). Metoda temelji na obstoječi sestopni metodi vodenja (backstepping control) z uvedbo vrednotenja dinamičnega obnašanja zaprto-zančnega sistema. Takšno vrednotenje temelji na povezavi med prostimi parametri sestopnega regulatorja in parametri referenčne linearne prenosne funkcije. Z vrednotenjem dinamičnega obnašanja v kombinaciji s pristopi linearne teorije, sta predstavljena dva pristopa načrtovanja prostih parametrov regulatorja. Prvi pristop zajema načrtovanje prostih parametrov sestopnega regulatorja na osnovi želenih položajev zaprto-zančnih polov in drugi pristop na osnovi želenega dušenja ter lastne frekvence sistema. V primeru parametričnih odstopanj in motenj nelinearnega sistema je predlagana uporaba adaptivnega sestopnega regulatorja. Adaptacija takšnega regulatorja ohranja navzven linearen značaj zaprto-zančnega sistema. Parametrična odstopanja nelinearnega sistema se odražajo tudi v odstopanju parametrov linearne zaprto-zančne prenosne funkcije. V ta namen predlagana metoda vključuje postopke vrednotenja robustnosti iz linearne robustne teorije. Na osnovi kriterijev robustne stabilnosti in robustnega učinka je definirana cenilna funkcija, pri čemer je celoten problem sinteze prostih parametrov regulatorja predstavljen kot optimizacijski problem. Takšen pristop omogoča načrtovanje optimalnega dinamičnega obnašanja nelinearnega sistema.
Ključne besede: sestopni regulator, načrtovanje dinamike, adaptivno vodenje, robustno vodenje, optimalno vodenje, Ljapunova stabilnost
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 61; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (12,35 MB)

2.
Vplivi različnih načinov vodenja sistema za uporovno točkovno varjenje na njegove izgube
Jernej Černelič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen srednje-frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje (UTV) s katerim se v industriji varijo pločevine. Tak sistem je sestavljen iz frekvenčnega pretvornika, transformatorja, diodnega usmernika in varilnih klešč ter varjenih pločevin. S frekvenčnim pretvornikom lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napetosti, s katero nato napajamo transformator. Posledično pa lahko uporabimo različne metode generiranja pulzov napajalne napetosti. V industriji se v ta namen najpogosteje uporablja pulzno-širinska modulacija, ki ji moramo definirati modulacijsko frekvenco, ki je pogosto konstantna. Ker lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napajalne napetosti, pa lahko te prožimo tudi glede na potrebe procesa UTV. V disertaciji je tako predstavljen algoritem histereznega vodenja sistema za UTV, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti, ki jo sistem potrebuje, da lahko zagotovi želen bremenski tok. Pri tem pa se lahko frekvenca napajalne napetosti med obratovanjem tudi spremeni, kar ni značilno za pulzno-širinsko modulacijo. Zaradi spreminjanja frekvence napajalne napetosti v disertaciji obravnavamo število pulzov napajalne napetosti v enako dolgih varilnih ciklih. Spreminjanje frekvence pa vpliva na tako imenovane dinamične izgube sistema za UTV, ki so odvisne od frekvence napajalne napetosti. Med te izgube uvrščamo stikalne izgube frekvenčnega pretvornika, izgube povezane s kožnim pojavom v navitjih transformatorja in histerezne izgube železnega jedra transformatorja za UTV. Z zmanjšanjem frekvence se te običajno zmanjšajo, kar smo potrdili tudi v primeru sistema za UTV. Pri uporabi algoritma histereznega vodenja, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti pa naraste valovitost bremenskega toka. Ta je lahko še posebej velika pri varjenju pločevin z nizko vrednostjo nadomestne varilne upornosti. Za tak primer smo pripravili tudi algoritem vodenja, ki zmanjša valovitost bremenskega toka na polovico tako, da maksimalno dolžino pulza napajalne napetosti prepolovi. Pri tem algoritem vodenja samodejno določi dolžino pulza napajalne napetosti na podlagi prvega pulza napajalne napetosti, ki vrednost gostote magnetnega pretoka spremeni od ene točke nasičenja do druge. Oba razvita algoritma pa lahko uporabljamo tudi pri DC-DC pretvornikih, ki vsebujejo transformator. V disertaciji pa smo analizirali tudi vplive bremenskega toka, nadomestne upornosti bremena in napetosti enosmernega vodila na obremenitev sistema. Od obremenitve je namreč odvisno koliko bo lahko algoritem vodenja znižal frekvenco oziroma zmanjšal število pulzov napajalne napetosti. Na podlagi te analize lahko izberemo tak nabor varilnih parametrov, pri katerih bo izkoristek sistema za UTV največji. Vrednosti varilnih parametrov lahko namreč tudi nekoliko spremenimo, pri tem pa se kvaliteta nastalega spoja ne spremeni.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, regulacija, histerezna regulacija, nasičenje, algoritem vodenja, minimalna frekvenca, izgube, izkoristek, valovitost bremenskega toka, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 1

3.
Hibridna metoda gradnje sistemov za upravljanje z znanjem s področja procesa varjenja
Ambrož Stropnik, 2017, doktorska disertacija

Opis: Globalne spremembe na trgih in hiter tehnološki razvoj sta dva pomembna dejavnika, ki generalno vplivata na uspešnost podjetij. Uspešna podjetja so spoznala, da je za ustrezen odziv na spremembe trga ali tehnološki razvoj ključno znanje zaposlenih v podjetju in uvedba procesa upravljanja z znanjem v poslovne procese podjetja. Še več, najbolj uspešna in prilagodljiva podjetja gredo še korak dlje in se povezujejo z drugimi podjetji ter si med seboj izmenjujejo znanje in izkušnje. Ustrezna informacijska podpora in uporaba sistema za upravljanje z znanjem je v takšnih podjetjih ključnega pomena. Implementacija sistema za upravljanje z znanjem v podjetju je vse prej kot lahka naloga, saj se od takšnega sistema pričakuje ne le, da je sposoben podpreti osnovne procese upravljanja z znanjem, ampak tudi, da je sposoben povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami zaposlenih. Zapisano znanje pa je sposoben deliti s sistemi za upravljanje z znanjem z drugimi podjetji. V disertaciji predstavljamo hibridni pristop gradnje sistema za upravljanje z znanjem iz področja varjenja. Področje varjenja predstavlja eno izmed področij, ki je s strani standardov zelo dobro pokrito in posledično primerno za ponazoritev uporabe takšnega sistema upravljanja z znanjem. Razvili smo sistem upravljanja z znanjem za področje varjenja, ki temelji na sodobnih IT tehnologijah za upravljanjem z znanjem – semantičnem spletu. Bistveni del razvitega sistema pa predstavlja način zajemanja znanja s pomočjo principa strojnega učenja, ki je sposoben povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami. V okviru disertacije skozi preizkuse pokažemo in potrdimo, da je za uspešnost sistema za upravljanje z znanjem ključnega pomena uporaba tehnologij semantičnega spleta, kar dodatno nadgradi uporaba pristopa strojnega učenja v segmentu iskanja novega znanja.
Ključne besede: upravljanje z znanjem, spletna ontologija, varjenje, optimizacija varjenja
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (4,24 MB)

4.
Metoda alokacije za klasifikacijo neuravnoteženih podatkov
Sašo Karakatič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodo z imenom alokacija, ki je namenjena klasifikaciji neuravnoteženih podatkov. Metoda alokacije je klasifikacijski ansambel iz dveh nivojev. V prvem nivoju deluje alokator, ki se s pomočjo algoritmov nenadzorovanega učenja nauči učinkovito deliti izvorno množico podatkov na homogene podmnožice, ki se nato alocirajo specializiranim klasifikatorjem na drugem nivoju. Drugi nivo sestavlja množica specializiranih klasifikatorjev, kjer je vsak naučen na specifični podmnožici, ki mu je bila alocirana, in se tako specializira za točno določeno vrsto podatkov. Ti klasifikatorji tako vrnejo končno odločitev o razredu posameznih instanc, kar je tudi rezultat metode alokacije. Z namenom preizkusa delovanja koncepta metode alokacije smo v okviru doktorske disertacije razvili dve varianti alokatorja -- alokator z detekcijo anomalij, ki uporablja eno razredni klasifikator SVM, in alokator z gručenjem k-means. Obe vrsti alokatorja smo preizkusili v kombinaciji s šestimi klasifikacijskimi metodami na mestu specializiranih klasifikatorjev na drugem nivoju. Vse variante metode alokacije v vseh kombinacijah smo preverili na neuravnoteženih in uravnoteženih podatkih, slednje z namenom validacije metode kot splošnega klasifikacijskega pristopa. Rezultate alokacij smo primerjali z obstoječimi metodami za spopadanje z neuravnoteženi podatki -- informiranim podvzorčenjem, nadvzorčenjem SMOTE in ansambli bagging, MultiBoost in AdaBoost. V eksperimentih smo primerjali rezultate metrik klasifikacije (ki smo jih identificirali v teoretičnem delu disertacije) in čase, potrebne za učenje klasifikacijskega modela. Rezultate eksperimentov smo dodatno preverili s statistično analizo in na podlagi tega prišli do zaključkov, da je metoda alokacije učinkovita alternativa obstoječim pristopom pri klasifikaciji neuravnoteženih in tudi uravnoteženih podatkov.
Ključne besede: strojno učenje, klasifikacija, neuravnoteženi podatki, detekcija anomalij, alokacija, gručenje, ansambli
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 212; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (3,59 MB)

5.
Algoritem za klasifikacijo točk vegetacije iz posnetkov LiDAR
Denis Horvat, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za klasifikacijo vegetacije v podatkih LiDAR. Klasifikacijski postopek povzamemo z dvema korakoma: analiza porazdelitve točk ter analiza njihovega konteksta. Poglavitna značilnost točk vegetacije je namreč statistično visoka razpršenost višin, zato jih lahko učinkovito razpoznamo v odvisnosti od napak pri prileganju ravnin. Klasifikacijo dodatno izboljšamo z uvedbo treh kontekstnih filtrov, ki obravnavajo povezane objekte (na primer zidove, dimnike, balkone), razraščeno vegetacijo in majhne objekte (na primer avtomobile, ograje, kipe). Pokazali smo, da lahko s predlaganim algoritmom vegetacijo razpoznamo neodvisno od tipa vegetacije (listavci in iglavci), okolja (gorsko, gozdnato, urbano) in nivoja olistanosti. V postopku validacije algoritma smo namreč v povrečju dosegli 97,9% rezultat F1 v neurbanih območjih in 91% v urbanih, ki iz vidika težavnosti klasifikacije veljajo za zahtevnejša. Pri klasifikaciji uporabljamo samo geometrijske podatke oblaka točk, kar predstavlja prednost algoritma pred drugimi, katerih uspešnost je v veliki meri odvisna od lastnosti, kot so visoka gostota točk in zanesljivost (ali prisotnost) drugih informacij. Analiza treh vhodnih parametrov je prav tako pokazala, da so le-ti stabilni in robustni. Predlagani algoritem zato omogoča uporabniško interakcijo ter nadzor razmerja celovitosti in pravilnosti klasifikacije.
Ključne besede: algoritem, daljinsko zaznavanje, LiDAR, matematična morfologija, prileganje površij, klasifikacija vegetacije
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 99; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (11,60 MB)

6.
KOREKCIJSKI FAKTORJI KOEFICIENTOV DIGITALNIH STRUKTUR PRI SPREMEMBI FREKVENCE VZORČENJA
Aleksandar Dodić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so razviti trije postopki korekcije koeficientov rekurzivnega digitalnega filtra druge stopnje pri neželeni spremembi frekvence vzorčenja. Filter druge stopnje je izbran, ker je to osnovna struktura filtrov višje stopnje, ki se dobi s kaskadno vezavo struktur druge stopnje. Za analizo smo izbrali eliptični filter druge stopnje z mejno frekvenco 3 Hz pri frekvenci vzorčenja 50 Hz. Analizirali smo obnašanje filtra pri spremembi frekvence vzorčenja za 15, 25, 100 in 150 Hz. Za te frekvence smo analizirali spremembo lege polov, ničel in posameznih koeficientov prenosne funkcije. Analizirali smo spremembe vrednosti polov in ničel v odvisnosti od frekvence vzorčenja in spremembe vrednosti koeficientov števca in imenovalca prenosne funkcije. Za te spremembe smo tvorili ustrezne krivulje, ki so nam bile osnova za interpolacijo vrednosti koeficientov prenosne funkcije za poljubno frekvenco vzorčenja. Za omejeno število znanih frekvenc vzorčenja smo vrednosti koeficientov shranili v podatkovni blok vrednosti koeficientov. Iz tega bloka pri pogojih, določenih z razvitim algoritmom v okviru doktorske disertacije, vrednosti koeficientov prenesemo v digitalni filter.
Ključne besede: digitalna obdelava signalov, programabilni logični krmilnik – PLC, digitalni filtri, rekurzivni filtri, frekvenca vzorčenja
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 307; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (3,36 MB)

7.
MODEL ZA DINAMIČNO ADAPTIVNO KONTEKSTNO OBVLADOVANJE IZJEM PRI IZVAJANJU POSLOVNIH PROCESOV
Jurij Laznik, 2016, doktorska disertacija

Opis: V tej doktorski disertaciji predlagamo od jezika za izvajanje poslovnih procesov neodvisen model za upravljanje in obvladovanje nepričakovanih izjem v poslovnih procesih. Model omogoča dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem v času izvajanja poslovnih procesov. Predlagani teoretični model sledi smernicam, kako izdelati učinkovito ogrodje za dinamično upravljanje izjem v stroju za izvajanje poslovnih procesov in sicer v času izvajanja poslovnih procesov. Ravno tako omogoča učinkovito upravljanje znanj o izjemah. Njegova zasnova omogoča porazdeljeno uporabo znanj o izjemah med stroji za izvajanje poslovnih procesov. Nenazadnje njegova lahka razumljivost omogoča hitro učenje in zmožnost implementacije modela v različnih specifičnih strojih za izvajanje poslovnih procesov. Teoretični model preverimo s pomočjo simulacije barvnih Petrijevih mrež. Na osnovi teoretičnega modela izvedemo implementacijo na specifičnem stroju za izvajanje poslovnih procesov, WS-BPEL. Implementacija baze znanj o rešitvah je izvedena s pomočjo semantičnega spleta in ontologije, ki smo jo definirali. Preverjanje modela izvedemo z izvedbo eksperimenta, kjer preverimo vpliv na kompleksnost in fleksibilnost poslovnih procesov ter obseg podpore dodatnih vzorcev za upravljanje izjem. Definiramo model, ki na osnovi empiričnih meritev omogoča ovrednotiti vpliv predlagane rešitve na izvajanje poslovnih procesov. S tem podkrepimo učinkovitost predlagane rešitve za dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem pri izvajanju poslovnih procesov.
Ključne besede: načrtovanje poslovnih procesov, prilagodljivost poslovnih procesov, dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem, Web Services Business Process Execution Language, semantični splet, ontologije, barvne Petrijeve mreže, vzorci upravljanja izjem
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 290; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (4,24 MB)

8.
ERROR PROBABILITY MODEL FOR IEEE 802.15.4 WIRELESS TRANSMISSION WITH CO-CHANNEL INTERFERENCE AND BACKGROUND NOISE
Uroš Pešović, 2016, doktorska disertacija

Opis: Data transmission sent through wireless channel is usually affected by background noise, multipath fading and interference which cause data errors. Influence of such disturbances is the most commonly expressed in a form of error probability statistics. Effects of these disturbances on IEEE 802.15.4 wireless transmissions are previously studied, except influence of co-channel interference (CCI) which originates from collision between IEEE 802.15.4 devices which perform simultaneous radio transmission. Our thesis puts forward the assumption that it is possible to derive more accurate analytical error probability model for higher data level error probability parameters without the idealization of PN spreading sequences. Additionally, thesis is that is possible to derive an accurate analytical error probability model in the case of CCI influenced by background noise by consideration of constellation diagram. IEEE 802.15.4 standard uses CSMA/CA (Carrier Sense Multiple Access with Collision Detection) channel access mechanism to prevent collisions between devices, but this mechanism doesn't provide protection from hidden node problem which is primary source of co-channel interference. Using Monte Carlo simulations we determined frequency of hidden node collisions, which shown that co-channel interference frequently occur in parts of the network with high traffic load. Some prior works in this field tend to idealize these non-ideal spreading sequences in order to simplify calculations for error probability parameters. Our doctor thesis presents analytical model of data level error probability parameters (symbol, bit and packet) for IEEE 802.15.4, which uses original non-ideal spreading sequences without their idealization. Proposed error probability model consists of mutually dependent chip, symbol, bit and packet error probability models. Derived error probability models are linked together, so each of error probability parameters can be determined using error probability parameter from the previous stage. Error probability model for IEEE 802.15.4 wireless communication could be used in network simulation tools in order to accurately simulate energy efficient medium access protocols in realistic scenarios. Presented theoretical results are tested by independent numerical simulation of IEEE 802.15.4 transmission according to Monte Carlo method. Simulation results shows that derived models for error probability parameters were matched by two simulation scenarios in background noise, for multipath fading and co-channel interface, respectively Furthermore, the accuracy of derived mathematical models was tested in real-world experiment using IEEE 802.15.4 compliant wireless transceivers for creating co-channel interference. Packets were received by software defined radio platform, which enabled realization of coherent receiver in which all error probability statistics could be collected. The results of the experiment show consistency with proposed analytical error probability models, but some deviations are caused by poor preamble synchronization under low SNR (Signal to Noise Ratio) value. The thesis was proved with Monte Carlo simulations of the physical level of the IEEE 802.15.4 communication and experimental measurements on a real physical communication system.
Ključne besede: IEEE 802.15.4 standard; error probability model; co-channel interference; Rician fading channel; additive white Gaussian noise; wireless transmission, wireless sensor networks, numerical simulations, software defined radio
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 281; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (8,20 MB)

9.
ANALIZA IN NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA O RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI S SEMANTIČNO KOMPONENTO
Aleš Bošnjak, 2016, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji je predstavljena problematika dostopa do relevantnih informacij v heterogenem okolju informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti (CRIS sistemov). Na nekaterih karakterističnih primerih, ki so bili povzeti iz prakse slovenskega CRIS sistema SICRIS je uvodoma pokazano, da je zaradi slabega dostopa do relevantnih informacij smiselna uvedba ontologij predvsem v sistemih, ki črpajo informacije iz heterogenih relacijskih baz. Izboljšanje dostopa do relevantnih informacij je predlagano s pomočjo nadgradnje informacijskega sistema s semantično komponento. V ta namen je bil zamišljen poseben model ontološke infrastrukture, za katero je bila napisana namenska testna ontologija z orodjem Protege. V nalogi se prav tako posebej izpostavlja nov, poenostavljen algoritem kreiranja ontologije (vpisa ontoloških razredov), ki ima za osnovo ločitev med vsebinsko novimi in že obstoječimi razredi. Ontologija, zapisana po tem algoritmu je namenska in služi predvsem za potrebe iskalnika. Njena glavna prednost je v tem, da je zaradi opisanega postopka kreiranja ontologija manj obsežna, s čemer se občutno poenostavi postopek njenega kreiranja. Model ontološke infrastrukture in tudi algoritem kreiranja ontologije imata namreč za cilj čim učinkovitejšo podporo procesu iskanja relevantnih rezultatov. Podpora za povečevanje relevantnosti iskalnih rezultatov se pri predlaganem modelu izvede s fasetiranim načinom zoževanja obstoječega iskalnega rezultata, pri tem pa zoževanju služijo novi metapodatki, ki se generirajo iz ontologije. S tako dobljenimi metapodatki se lahko upravičeno pričakuje večja učinkovitost uporabnikov pri iskanju relevantnih informacij, saj se pri opisani metodi v okviru obstoječega priklica poveča preciznost iskanja. Za navedeni model je bila na koncu v orodju Protege izvedena še simulacija procesa iskanja s pomočjo poenostavljene ontologije slovenske raziskovalne dejavnosti.
Ključne besede: Informacijski sistemi o raziskovalni dejavnosti, CRIS sistemi, metapodatkovni modeli ontologije, ontološko podprto iskanje, fasetirano iskanje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 269; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (5,38 MB)

10.
SUPERKONDENZATOR IN ENERGIJSKA IZKORIŠČENOST BATERIJSKO NAPAJANIH VOZIL
Marijan Španer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava možnosti za izboljšanje izkoriščenosti shranjene električne energije iz akumulatorske baterije pri električnem vozilu. Visoke dinamične obremenitve, ki nastajajo med vožnjo vozila so neugodne tako za stopnjo izkoriščenosti shranjene energije kot tudi za življenjsko dobo akumulatorske baterije. Predlagan je koncept hibridnega hranilnika energije, pri katerem enota s superkondenzatorjem prevzame dinamični del obremenitve, ob tem akumulatorska baterija pokriva le srednjo vrednost obremenitve, s tem pa deluje v zanjo optimalnih pogojih. V sklopu naloge je podana celovita obravnava na osnovi spremljanja pretoka energije od akumulatorske baterije preko pogonskega sklopa električnega vozila do razmer pri vožnji vozila. Izhodišče za določitev zahtev zmogljivosti hranilnika električne energije je bila izvedba natančne analize vožnje električnega vozila po dinamičnih voznih ciklih. Z analitičnim načrtovanjem, osnovanim na matematičnem modelu, so izpostavljene nekatere lastnosti kemičnih akumulatorskih baterij, predvsem sprememba parametrov v različnih stopnjah napolnjenosti in nelinearna odvisnost pretvorbe shranjene energije. Narejen je sistematski pregled vseh možnih konfiguracij kombiniranih hranilnikov električne energije, podrobneje pa je opisana in utemeljena odločitev za predlagani aktivni hibridni hranilnik. Pri opisani konfiguraciji sta superkondenzator in akumulatorska baterija na skupno enosmerno zbiralko glavnega pogona vozila priključena ločeno, vsak s svojim dvosmernim močnostnim pretvornikom. Kot napredni koncept vodenja pretoka energije med različnimi napetostnimi nivoji obeh hranilnikov energije na eni strani in skupne enosmerne zbiralke na drugi strani je uporabljen regulator količine energije na skupni enosmerni zbiralki. Končna potrditev koncepta temelji na dolgotrajnem primerjalnem obremenilnem testu kombiniranega hranilnika v primerjavi s samo akumulatorsko baterijo. S ciljem zagotovitve kar največje mere verodostojnosti eksperimenta so bile vse meritve izvedene z realno akumulatorsko baterijo iz komercialnega električnega vozila; prav tako so bili tudi obremenilni testi določeni na osnovi realnih podatkov istega vozila. Na laboratorijskem preizkuševališču motornih pogonov se je izvajal dolgotrajni test po programu ponavljajočega se voznega cikla ECE-15, ki je za hranilnik energije predstavljal obremenitev, identično vožnji vozila v realnih razmerah. Večurni obremenilni test se je izvajal od stanja povsem napolnjene do stanja povsem izpraznjene baterije, oziroma do meje dopustne izpraznitve. Rezultati primerjalnih testiranj potrjujejo prednosti kombiniranega hranilnika električne energije pred baterijo. Bistvena prednost kombiniranega hranilnika je zajeta v daljšem dosegu vožnje električnega vozila z enim samim polnjenjem; z veliko mero gotovosti se pričakuje tudi podaljšanje življenjske dobe akumulatorske baterije.
Ključne besede: Električno vozilo, energijski tok, akumulatorska baterija, superkondenzator, dvosmerni DC/DC pretvornik, vozni cikel, hibridni hranilnik energije
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 352; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (7,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici