SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 155
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Hitri merilni sistemi na osnovi Fabry-Perotovih interferometrov
Andraž Javernik, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Sistemi za spektralno razločevanje optičnovlakenskih senzorjev so dandanes kljub hitremu razvoju optičnih senzorjev še vedno dokaj kompleksni in posledično dragi, kar preprečuje uvajanje optičnih vlakenskih senzorjev v širši spekter industrijskih in drugih aplikacij. V okviru doktorske disertacije smo raziskali in izdelali merilni sistem, s katerim lahko spektralno razločujemo optičnovlakenske senzorje, ki temeljijo na Fabry-Perotovem interferometru. Merilni sistem, ki je predmet doktorske disertacije, je bil izdelan izključno iz majhnega števila cenenih telekomunikacijskih elektro-optičnih komponent. Za nastavljiv laserski vir smo tako uporabili lasersko diodo DFB, ki smo jo vzbujali s tokovnimi sunki višjih amplitud. Pravilna oblika tokovnega sunka skozi lasersko diodo DFB, selektivno in časovno linearno segreje aktivno področje, kar povzroči linearen zamik valovne dolžine izsevanega optičnega spektra za okoli 11 nm. Pri tokovnem vzbujanju laserske diode DFB se tako generira valovno-dolžinsko zamaknjen optični sunek, s katerim razločimo dolžino Fabry-Perotovega interferometra tako, da opazujemo odbito svetlobno valovanje t.i. interferenčni vzorec, ki ima značilno kosinusno obliko. Z uporabo tehnike merjenja faze v kosinusni spektralni karakteristiki Fabry-Perotovega interferometra lahko razločimo informacijo o merjeni veličini. S predlaganim merilnim sistemom lahko zaznavamo spremembo optične poti preko zaznavanja spremembe faze v spektru Fabry-Perotovega interferometra s frekvenco vzorčenja 40 kHz in ločljivostjo zaznavanja optične poti 2,7 nm. Če uporabimo digitalno filtriranje zajetih merilnih vrednosti, pri čemer zmanjšamo pasovno širino merilnega sistema na 1 Hz, lahko zaznavamo spremembe optične poti v Fabry-Perotovem interferometru z ločljivostjo 46 pm (npr. polmer atoma vodika znaša rB = 53 pm). Zaradi naslavljanja Fabry-Perotovih senzorjev s kratkimi optičnimi sunki lahko spektralno razločujemo tudi več Fabry-Perotovih optičnih senzorjev z različnimi ali enakimi nazivnimi dolžinami. Predstavljen merilni sistem za spektralno razločevanje Fabry-Perotovih senzorjev omogoča zasnovo stroškovno ugodnega senzorskega sistema, s katerim lahko z visoko ločljivostjo izvajamo statično ali dinamično meritev poljubne fizikalne veličine. V okviru disertacije so z uporabo predlaganega sistema za razločevanje Fabry-Perotovih interferometrov prikazane visoko-ločljive meritve raztezkov, tlakov, temperature, lomnega količnika in jakosti električnega polja. V ta namen smo uskladili nekatere obstoječe senzorje s predlaganim sistemom za razločevanje oz. uporabili nove rešitve za zaznavanje električne poljske jakosti.
Keywords: optična vlakna, merilni sistemi, temperaturna kompenzacija, laserske diode DFB, generatorji tokovnih sunkov, visokoločljive meritve, senzorji električnega polja, tlačni senzorji, senzorji lomnega količnika, senzorji raztezka, temperaturni senzorji
Published: 22.08.2018; Views: 32; Downloads: 21
.pdf Full text (7,90 MB)

2.
Rekurzivna delitev modelov linearne regresije za oceno zanimivosti asociativnih pravil v različnih časovnih obdobjih
Goran Hrovat, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Zanimivosti asociativnih pravil ali pogostih množic postavk se lahko skozi čas spreminjajo. Prav tako je lahko njihova zanimivost različna za različne skupine (npr. skupine ljudi). V doktorski disertaciji je predstavljen nov algoritem za določanje zanimivosti asociativnih pravil in množic postavk v različnih časov¬nih obdobjih. Algoritem odkriva skupine pacientov, ki se glede na trend zanimivosti asociativnega pravila statistično značilno razlikujejo. Rezultat algoritma je odločitveno regresijsko drevo, katerega povezave predstavljajo različne skupine pacientov, listi pa prikazujejo grafe z zanimivostmi asociativnega pravila ali množice postavk v različnih časovnih obdobjih. Pokazali smo tudi, da podpora pogoste množice postavk vpliva na kompleksnost zgrajenega regresijskega drevesa. Za demonstracijo smo uporabili elektronske zdravstvene zapise, zbrane v obdobju 15 let, ki predstavljajo odpuste pacientov iz različnih bolnišnic v Združenih državah Amerike. Predstavljeni algoritem predstavlja v tem primeru uporabno vrednost za bolnišnice, zavarovalnice, raziskovalne in ostale institucije, saj jih lahko odkrito znanje vodi do novih spoznanj in optimizacije poslovanja.
Keywords: podatkovno rudarjenje, mere zanimivosti, asociativna pravila, podpora odločanju, regresijsko dre-vo, linearna regresija, elektronski zdravstveni zapis
Published: 12.07.2018; Views: 90; Downloads: 11
.pdf Full text (17,46 MB)

3.
Algoritem določanja funkcijske odvisnosti povezav med vozlišči v kompleksnih mrežah
David Jesenko, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji predstavimo nov dvonivojski evolucijski algoritem za določanje funkcijske odvisnosti med netopološkimi lastnostmi vozlišč in povezavami v kompleksnih mrežah. Rezultat algoritma je neenačba, ki določa povezljivost med izbranima vozliščema kompleksne mreže. Na prvem nivoju predstavljenega algoritma poiščemo obliko neenačbe, na drugem nivoju pa ustrezne koeficiente in odločitveni prag. Ocenitveno funkcijo, ki je ozko grlo predlaganega algoritma, smo implementirali na grafično procesni enoti s tehnologijo CUDA, s čimer dosežemo učinkovito vzporedno izvajanje. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije pokažemo primernost predstavljenega algoritma za analizo naravnih kompleksnih mrež. V primerjavi z metodami strojnega učenja in evolucijskimi algoritmi dosežemo boljše rezultate. Doktorsko disertacijo zaključimo s pregledom opravljenega dela in ovrednotenjem našega prispevka na raziskovalnem področju.
Keywords: evolucijski algoritmi, strojno učenje, kompleksne mreže, netopološke lastnosti vozlišč, funkcijski zapis, paralelno računanje, GPGPU, CUDA
Published: 03.05.2018; Views: 139; Downloads: 28
.pdf Full text (11,91 MB)

4.
Vpliv preklopne frekvence sistema za uporovno točkovno varjenje na varilni tok in na izgube
Robert Brezovnik, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljena analiza srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkovno varjenje, ki se v industriji uporablja za varjenje pločevin. Sistem za uporovno točkovno varjenje sestavljajo frekvenčni pretvornik, varilni transformator z nameščenim diodnim usmernikom in varilne klešče z elektrodami. Ti sistemi se večinoma uporabljajo v avtomatizirani avtomobilski industriji za varjenje karoserij s pomočjo robotov. Varilni transformator je nameščen na premikajoči se robotski roki, zato je teža zelo pomemben dejavnik. Z manjšo težo prihranimo na energiji in povečamo dinamiko robota. Težo varilnega transformatorja lahko zmanjšamo z lažjimi in kakovostnejšimi materiali, kar pa je povezano z višjo ceno in je pogosto nesprejemljivo. Težo lahko zmanjšamo tudi s povišanjem frekvence napajalne napetosti, kar omogoča zmanjšanje preseka železnega jedra. Manjši presek železnega jedra pomeni tudi krajše ovoje navitij in s tem manjšo težo. Višanje napajalne frekvence pa negativno vpliva na velikost varilnega toka in izgube, ki sta glavni temi raziskovanja doktorske disertacije. Z višanjem frekvence se namreč zmanjšuje največji varilni tok zaradi izgube prevajalnega razmerja. Pojav izgube prevajalnega razmerja in efektivno prevajalno razmerje sta podrobno analizirana na podlagi časovnih potekov tokov in napetosti. Frekvenčna odvisnost maksimalnega varilnega toka je karakteristična lastnost varilnega transformatorja, ki jo lahko določimo z drago merilno opremo ali z zahtevnimi numeričnimi izračuni. V disertaciji je predstavljena možnost analitičnega izračuna na osnovi poznanih parametrov veznega modela. Ker gre v danem primeru za zahteven, nelinearen in časovno spremenljiv sistem, je tudi analitična rešitev temu primerno zahtevna. Analitična rešitev pa ne omogoča samo neposrednega izračuna frekvenčne odvisnosti varilnega toka, temveč tudi njegovo odvisnost od kateregakoli drugega parametra veznega modela. Analitična rešitev je potrjena tako z meritvami kot z numeričnimi izračuni z reševanjem vezij in z uporabo metode končnih elementov (MKE). Ker modeli MKE zajemajo tudi vpliv kožnega in sosedstvenega pojava, je bilo z izračuni potrjeno, da ti pojavi v opazovanem frekvenčnem področju nimajo opaznega vpliva na frekvenčno odvisnost varilnega toka. S pomočjo MKE in meritev so bili analizirani tudi vplivi frekvence na joulske izgube varilnega transformatorja. Izgube se je razdelilo na deleže stacionarnih in dinamičnih izgub, kjer slednje naraščajo z naraščanjem frekvence. Na osnovi rezultatov meritev in izračunov s predlogom šestih novih konstrukcij navitij transformatorja so podani splošni napotki za zmanjšanje neželenega zmanjšanja varilnega toka in povečanje izgub pri povečanju frekvence napajalne napetosti.
Keywords: uporovno točkovno varjenje, varilni transformator, DC-DC pretvorniki, preklopna frekvenca, vezni modeli, analitični modeli, navitja transformatorja, izgube, železno jedro, vrtinčni toki, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda končnih elementov
Published: 24.04.2018; Views: 156; Downloads: 0

5.
The impact of wind-power generation on the planning of regulating reserve
Dunja Srpak, 2018, doctoral dissertation

Abstract: This doctoral thesis focuses on the efficient management of a power system with a large share of wind-power generation and on the methods for planning the operating reserve. The approach proposed in this research involves the use of data directly from the network’s dispatch center and the forecasting systems, as well as already existing day-ahead plans for wind and load power to determine the regulating reserve for the load frequency control (LFC). The same principle is used to find the optimal regulating reserve distribution (RRD) between the available generation units in the system for automatic generation control. It is developed using iterative power-flow computation with a reactive power correction and a stochastic search algorithm for transmission-loss minimization. Moreover, variations in the generation of individual wind-power plants (WPPs) from the plan are considered in the optimal RRD. A special focus of this research has been put on the Croatian power system due to the accessibility of relevant information and operating data. The obtained results of the testing with actual data from the Croatian power system indicate substantial savings in ancillary service costs for the LFC, while ensuring safe system operation. The considerable impact of variations from the plan for each individual WPP generation on the optimal RRD was also identified. Comparing the results for the daily sum of regulating reserves obtained with the proposed and the currently used approaches, the corresponding costs indicate a total saving of 21.2% for all 12 selected days in 2015 when using the proposed approach. In practice, a part of the reserve can be slow, i.e., with a lower unit price, thus the savings would be even higher. Furthermore, the obtained optimal RRD computed according to the proposed approach was compared with four commonly used RRDs in Croatia. The results obtained using the proposed approach indicate a decrease in the total transmission losses of between 1% and 2%. With a larger share of the generation from the WPPs and with more dispersed locations of the WPPs and regulating power plants a larger reduction in the transmission losses is expected.
Keywords: Evolutionary computation, Frequency control, Optimization, Power system, Regulating reserve, Wind power generation
Published: 28.03.2018; Views: 111; Downloads: 21
.pdf Full text (9,03 MB)

6.
Fotonapetostne elektrarne kot vodeni aktivni členi razdeljevalnih omrežij
Primož Sukič, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Z večanjem deleža fotonapetostnih elektrarn v elektroenergetskem omrežju se veča tudi vpliv le-teh. Fotonapetostne elektrarne lahko imajo negativen vpliv predvsem na distribucijsko omrežje. Hitri prehodi oblakov povzročajo hitre spremembe v izhodni moči fotonapetostnih elektrarn, kar lahko povzroča fluktuacije napetosti, to pa za elemente omrežja ni najbolje. Trenutno obstajata dve učinkoviti rešitvi, to sta ojačitev omrežja in vgradnja hranilnikov energije. Obe imata tudi negativno lastnost, to je zelo visoko ceno. V doktorski disertaciji je predstavljena, zasnovana in do stopnje funkcionalnega prototipa razvita rešitev, s katero se hitrih sprememb v izhodni moči fotonapetostnih elektrarn sploh ne ustvarja. Bistvo predlagane rešitve je preprečevanje nastanka hitrih sprememb v izhodni moči fotonapetostnih sistemov, zato blaženje posledic, ki je značilno za obstoječe rešitve, ni potrebno. Celoten sistem je sestavljen iz sistema za napoved prehoda oblakov, vodenja posameznih mikropretvornikov, generacije jalove moči in sistema za kompenzacijo motenj v omrežju z vodenjem polnilnice za električna vozila. Do funkcionalnega prototipa je bil razvit sistem za napoved prehodov oblakov in vodenje posameznih mikropretvornikov ter generacijo jalove moči. Sistem je bil implementiran na eksperimentalni mikro fotonapetostni elektrarni, kar je omogočilo izvedbo meritev in testiranje med obratovanjem. Predstavljeni sistem je bil simulacijsko vključen v model distribucijskega omrežja, kjer so bili analizirani vplivi vodene fotonapetostne elektrarne na nizkonapetostno distribucijsko omrežje. Prav tako je bilo simulacijsko preizkušeno aktivno sodelovanje polnilnic za električna vozila pri zmanjševanju motenj, ki jih s hitrimi spremembami izhodne moči povzročajo predvsem obstoječe fotonapetostne elektrarne. Izdelani sistem za napoved prehoda oblakov pred soncem napove, čez koliko časa bo oblak prekril sonce nad fotonapetostno elektrarno. Kamera z ustreznimi optičnimi filtri ter s procesorsko kartico ustrezno obdela zajete fotografije in napove čas prehoda oblakov. Razviti algoritem je računsko nezahteven, kar omogoča nizko cenovni izdelek. Sistem omogoča napovedi prehodov oblakov pred soncem v časovnem intervalu ene minute. To omogoča začetek programiranega zmanjševanja izhodne moči fotonapetostne elektrarne z vnaprej določenim časom pred prehodom oblaka. Izhodno moč fotonapetostne elektrarne je mogoče spreminjati z vnaprej predpisano dinamiko. Razviti sistem skoraj stopnične spremembe izhodne moči ustrezno zgladi in močno zmanjša motilne vplive na omrežje. Algoritem deluje tako pri zmanjševanju, kot tudi pri povečevanju izhodne moči. Cena razvitega sistema je nizka, na ravni enega modula fotonapetostne elektrarne in ne predstavlja bistvenega dodatnega stroška pri postavitvi fotonapetostne elektrarne za neto samozadostnost. Fotonapetostne elektrarne dodatno pomagajo omrežju, če generirajo jalovo moč skladno s potrebami omrežja. Za omogočanje omenjene funkcionalnosti je bil razvit nov algoritem za porazdelitev generacije jalove moči med posamezne mikropretvornike znotraj ene elektrarne, ki omogoča maksimalno skupno oddano delovno moč. Algoritem upošteva trenutne vrednosti delovne moči posameznih mikropretvornikov in karakteristiko izkoristkov. V omrežjih, kjer prihaja v kratkem času do velikih sprememb v napetosti, lahko te spremembe omilijo polnilnice za električna vozila. Simulacijsko je pokazano, da se lahko z začasnim prilagajanjem polnilne moči polnilnice vpliva na spreminjanje napetostnega profila omrežja. Predlagana rešitev med prehodnim pojavom z veliko spremembo moči v omrežju polnilno moč začasno zniža in potem postopoma poveča. Celoten sistem za napoved prehoda oblakov pred soncem, z vključenim vodenjem mikropretvornikov je bil preizkušen na eksperimentalni fotonapetostni elektrarni v mikro omrežju Laboratorija za energetiko UM FERI. Rezultati meritev kažejo, da izdelan sistem izpolnjuje zadane zahteve.
Keywords: fotonapetostne elektrarne, napoved prehoda oblakov, strojni vid, glajenje izhodne moči, prepoznava oblakov
Published: 13.03.2018; Views: 170; Downloads: 40
.pdf Full text (9,64 MB)

7.
Sistemi in krmiljenje avtonomnih mobilnih robotov v neurejenih prostorih
Peter Lepej, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Avtonomna mobilna robotika je uporabna v nadzornih sistemih in kot pomoč pri iskanju in reševanju žrtev v primeru nesreč. Regulacija hitrosti modularnega avtonomnega sistema za pomoč pri reševanju ob naravnih nesrečah ima veliko težo, saj je bistvena za pravilno gibanje v prostoru. Ena izmed pomembnih nalog v avtonomni robotiki je regulacija hitrosti (linearne in kotne), ki jo proizvede avtonomni sistem za mobilno bazo. Naš glavni cilj je ustvariti hitrostni regulator na višjem nivoju, ki ga je mogoče uporabiti na različnih mobilnih platformah. V tem primeru se osredotočamo na mobilne robote z diferencialnim pogonom. Naš pristop sloni na iskanju ujemanja krožnic, ki upošteva kinematični model in omejitve mobilne baze robota. Na podlagi algoritma se izvede trajektorija, ta je odvisna od nastavljenih parametrov, ki so prilagojeni za mobilno bazo. Dodatno smo v algoritem vključili poravnavo kota orientacije in kompenzacijo naklona kota med gibanjem mobilnega robota. Opisali smo našega reševalnega robota in sisteme za avtonomno delovanje in implementacijo algoritmov. Predlagan algoritem za sledenje smo primerjali z algoritmom Hector. Prikazani so rezultati primerjav in rezultati sledenja mobilnega robota v simulacijah in realnih eksperimentih. Nato smo nadaljevali naše delo z implementacijo našega algoritma na brezpilotnih letečih vozilih, kjer smo zgradili kompletno simulacijo z možnostjo vključitve pravega letečega vozila. Na tem sistemu smo izvedli serijo eksperimentov, da bi dokazali koncept sistema.
Keywords: mobilni robot, ujemanje krožnic, sledenje poti, hitrostna regulacija, reševalni robot, brezpilotno leteče vozilo, kombinirana simulacija
Published: 21.02.2018; Views: 173; Downloads: 25
.pdf Full text (7,32 MB)

8.
Optičnovlakenski senzorji za točkovne in kvaziporazdeljene meritve rotacij in kotov zasuka z enojnim dovodnim vlaknom
Vedran Budinski, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uporaba optičnih vlakenskih senzorjev rotacij/zasukov se je pokazala kot robustna in učinkovita tehnologija na področju nadzora v panogah, kjer je pomembno aktivno spremljanje rotacij/zasukov (geofizika, navigacija, letalska industrija, vojaška industrija ipd.). Močnejši preboj na druga področja pa največkrat omejuje konfiguracija senzorja, kjer so dosedanje rešitve zgrajene z uporabo posebnih vlaken v linijski konfiguraciji, pri kateri je potreben dostop do senzorja tako s strani svetlobnega vira, tj. vhodnega dela optičnega vlakna, kot s strani detektorskega dela. Takšna konfiguracija lahko omeji področja uporabe senzorja v aplikacijah, kjer so zahteve po kompaktnosti in majhnih dimenzijah bistvenega pomena. Sicer obstajajo rešitve, ki ne zahtevajo linijske postavitve, kot so sistemi na osnovi Braggovih sit, pa vendar, tako kot pri sistemih v linijski konfiguraciji, temeljijo takšne rešitve na kompleksnih metodah za signalno razločanje z visoko ločljivostjo, kar jih naredi neprivlačne za praktično uporabo. Veliko takšnih sistemov izkazuje tudi temperaturno odvisnost. V doktorski disertaciji smo se posvetili raziskavam optičnih vlakenskih senzorjev za meritve na področju rotacij/zasukov, s pomočjo katerih bi snovali sisteme v konfiguraciji z enojnim dovodnim vlaknom, ki so grajeni iz majhnega števila optičnih komponent, imajo preprosto konfiguracijo, omogočajo enostavno signalno razločanje merilnih vrednosti in so cenovno ugodni.
Keywords: optična vlakna, senzorji, polarizacijski senzorji, kvaziporazdeljeni senzorji, porazdeljene meritve, temperaturna kompenzacija, doktorske disertacije
Published: 09.01.2018; Views: 184; Downloads: 46
.pdf Full text (11,51 MB)

9.
Algoritmi računske inteligence za razvoj umetnega športnega trenerja
Iztok Fister, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Algoritmi računske inteligence so metode, ki delujejo po vzorih iz narave in poskušajo reševati težke probleme s posnemanjem principov naravnih sistemov. Med te metode v grobem štejemo: nevronske mreže, evolucijske algoritme, algoritme inteligence rojev, umetne imunske sisteme, sisteme na osnovi mehke logike in verjetnostne metode. Skozi zgodovino so se ti algoritmi uspešno uporabljali za reševanje problemov na skoraj vseh področjih človekovega udejstvovanja, vendar do nedavnega njihove prisotnosti ni bilo zaznati na področju športa. Doktorska disertacija tako odpira novo raziskovalno področje, kjer algoritme računske inteligence uporabimo za razvoj umetnega športnega trenerja. Umetni športni trener je sistem, ki omogoča vključevanje algoritmov računske inteligence za podporo različnih faz šport\-nega treninga. V prvem delu doktorske disertacije naredimo pregled obstoječih algoritmov računske inteligence, se dotaknemo osnov športnega treninga in orišemo koncept umetnega športnega trenerja. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije predstavljamo praktična primera uporabe umetnega šport\-nega trenerja. Prvi primer prikazuje načrtovanje športnih treningov za različne časovne cikle, medtem ko drugi vključuje uporabo algoritma rojne inteligence za odkrivanje navad športnikov. Pridobljeni rezultati dokazujejo učinkovitost umetnega trenerja ter vzpodbujajo njegov nadaljnji razvoj.
Keywords: algoritmi računske inteligence, inteligenca rojev, načrtovanje športnih treningov, podatkovno rudarjenje, umetni športni trener
Published: 11.09.2017; Views: 344; Downloads: 120
.pdf Full text (19,75 MB)

10.
Optimalno načrtovanje dinamike nelinearnega sistema z robustnim adaptivnim sestopnim regulatorjem
Uroš Sadek, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Disertacija predstavlja novo metodo optimalnega načrtovanja dinamike nelinearnega sistema na osnovi nelinearnega robustnega adaptivnega sestopnega regulatorja (backstepping regulatorja). Metoda temelji na obstoječi sestopni metodi vodenja (backstepping control) z uvedbo vrednotenja dinamičnega obnašanja zaprto-zančnega sistema. Takšno vrednotenje temelji na povezavi med prostimi parametri sestopnega regulatorja in parametri referenčne linearne prenosne funkcije. Z vrednotenjem dinamičnega obnašanja v kombinaciji s pristopi linearne teorije, sta predstavljena dva pristopa načrtovanja prostih parametrov regulatorja. Prvi pristop zajema načrtovanje prostih parametrov sestopnega regulatorja na osnovi želenih položajev zaprto-zančnih polov in drugi pristop na osnovi želenega dušenja ter lastne frekvence sistema. V primeru parametričnih odstopanj in motenj nelinearnega sistema je predlagana uporaba adaptivnega sestopnega regulatorja. Adaptacija takšnega regulatorja ohranja navzven linearen značaj zaprto-zančnega sistema. Parametrična odstopanja nelinearnega sistema se odražajo tudi v odstopanju parametrov linearne zaprto-zančne prenosne funkcije. V ta namen predlagana metoda vključuje postopke vrednotenja robustnosti iz linearne robustne teorije. Na osnovi kriterijev robustne stabilnosti in robustnega učinka je definirana cenilna funkcija, pri čemer je celoten problem sinteze prostih parametrov regulatorja predstavljen kot optimizacijski problem. Takšen pristop omogoča načrtovanje optimalnega dinamičnega obnašanja nelinearnega sistema.
Keywords: sestopni regulator, načrtovanje dinamike, adaptivno vodenje, robustno vodenje, optimalno vodenje, Ljapunova stabilnost
Published: 12.07.2017; Views: 342; Downloads: 48
.pdf Full text (12,35 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica