SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 84 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
PRIMERNOST PRAVNE UREDITVE DAVČNEGA SVETOVANJA ZA RAZVOJ KAKOVOSTI IN ODGOVORNOSTI DAVČNEGA SVETOVANJA
Stanko Čokelc, 2011, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji se je davčno svetovanje pričelo razvijati šele z osamosvojitvijo leta 1991. Zaradi številnih drugih problemov, ki so jih imele vlade Republike Slovenije, kot je ustanovitev države, privatizacija družbenega premoženja, včlanitev v EU in prevzem evra, je bilo davčno svetovanje manj pomembno. Posledica je razvoj, ki je nastal na osnovi dveh interesnih skupin Slovenskega inštituta za revizijo in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (prej Društvo). Od osamosvojitve pa do danes instituciji ne sodelujeta. Posledica sta različna izobraževalna programa in precej različni področji delovanja. Po devetnajstih letih izkušenj z davčnim svetovanjem ter spremenjenimi gospodarskimi in finančnimi razmerami je čas za skrben razmislek o davčnem svetovanju. Zato smo si kot temeljni problem doktorske disertacije zadali nalogo analizirati stanje davčnega svetovanja v Sloveniji, potrebnost in primernost pravne ureditve davčnega svetovanja, zaznavanje in zagotavljanje kakovostih davčnega svetovanja ter dojemanje tveganja, povezanega z davčnim svetovanjem. Teoretično izhodišče za našo raziskavo je bila preučitev naslednjih področij davčnega svetovanja: zgodovine davčnega svetovanja, temeljnih značilnosti davčnega svetovanja, reguliranja svobodnih poklicev v Evropi, pravne ureditve davčnega svetovanja v nekaterih državah Evrope in ZDA, tveganj pri davčnem svetovanju, odgovornosti davčnega svetovalca ter kakovosti davčnega svetovanja. Naša raziskava, ki smo jo izvedli na podlagi ankete med uporabniki davčnosvetovalnih storitev in izvajalci davčnosvetovalnih storitev v Sloveniji, je prinesla spodaj naštete ugotovitve. 1. Najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja v Sloveniji so davčni svetovalci (davčni svetovalci Zbornice davčnih svetovalcev in preizkušeni davčniki Slovenskega inštituta za revizijo), računovodski servisi in revizijske družbe. 2. 89,2% anketiranih uporabnikov davčnosvetovalnih storitev potrjuje pomembnost stalnega ali občasnega najemanja davčnih svetovalcev za ugotavljanje davčne obveznosti. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo etičnega ravnanja davčnih zavezancev. Lahko jo prepoznamo v plačevanju davkov kot vrlini. 3. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev izbirajo davčnega svetovalca predvsem na podlagi priporočil drugih uporabnikov. Drugi najpomembnejši način izbire je posledica udeležbe na predavanjih, ki jih ima davčni svetovalec ali zaradi poznavanja njegovih člankov. Nepomembna načina izbire sta naključni ali na podlagi oglaševanja. 4. Za uporabnike davčnosvetovalnih storitev je pri izbiri davčnega svetovalca pomembna njegova strokovnost, zaupanje v izvajalce, odzivnost in nato cena. Pomembna sta še osebni odnos z davčnim svetovalcem in njegov ugled v javnost. Nepomembna sta bližina davčnosvetovalne pisarne in število davčnih svetovalcev v davčnosvetovalni pisarni. 5. Kakovost ponujenih storitev je za uporabnike davčnosvetovalnih storitev bistveno pomembnejši dejavnik za izbor davčnega svetovalca kot cena ponujenih storitev. 6. Uporabniki davčnega svetovanja so pravno ureditev davčnega svetovanja prepoznali kot najpomebnejši ukrep za povečanje kakovosti davčnosvetovalnih storitev. Sledi notranji nadzor. 7. Uporabniki davčnega svetovanja so predstavljene modele pravne ureditve prepoznali kot primerne. 8. Uporabniki davčnega svetovanja zaupajo davčnim svetovalcem, če imajo univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let izkušenj z davčnim svetovanjem. 9. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovni naziv (certifikat) oziroma certifikat in licenco prepoznali kot potrebna za davčne svetovalce. 10. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovnost davčnega svetovalca pri njegovi izbiri največkrat rangirali kot najpomembnejši konkurenčni dejavnik. Strokovnost ima za posledico ravnanje v skladu z davčnimi predpisi, sodno prakso in poklicnimi pravili. 11. Računovodski servisi so najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja pri majhnih družbah. Njihova pomembnost se z velikostjo družb zmanjšuje, povečuje pa s
Ključne besede: pravna ureditev davčnega svetovanja, kakovost davčnega svetovanja, javni interes, odgovorno davčno svetovanje in upravljanje s tveganji
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2596; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

82.
KAKO IZBOLJŠATI INOVATIVNOST KOT VREDNOTO MANAGEMENTA V TRANZICIJI
Zlatko Nedelko, 2011, doktorska disertacija

Opis: POVZETEK Pri obravnavi tranzicije v Sloveniji (in drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope) uporabljamo pojem tranzicija za prehod iz centralnoplanskega v tržno gospodarstvo in v tem okviru za prehod iz socialistične družbene ureditve v kapitalistično. Proces tranzicije se v posameznih državah pomembno razlikuje po vsebini, načinu in hitrosti izvedbe. V ekonomski literaturi, ki vsebinsko obravnava področje tranzicije gospodarstva na različnih ravneh delovanja (npr. makro, mezo, mikro), prevladuje makroekonomski vidik obravnave. Manj celovito je obravnavana tranzicija delovanja in vedenja organizacij in njihovih udeležencev. Večina obravnav je usmerjenih na institucionalni vidik preoblikovanja in ne preučuje celoviteje stvarne tranzicije organizacije in njenih pomembnih udeležencev. V literaturi za naše ciljno raziskovanje ni ustrezno celovitega pristopa za obravnavo problematike vrednot managementa v tranzicijskih organizacijah v Sloveniji. V Sloveniji se je institucionalna tranzicija narodnega gospodarstva končala z vstopom države v Evropsko unijo. Kljub temu so še vedno odprta številna vprašanja, povezana predvsem z nedokončanim procesom potrebnega vsebinskega preoblikovanja slovenskih organizacij, ki pomembno omejuje njihov hitrejši razvoj. Naše preučevanje je usmerjeno na tranzicijske organizacije in njihov management, ki morajo pomembno spremeniti svoje delovanje in vedenje, če želijo dokončati proces stvarne tranzicije in oblikovati želeno inovativno delovanje in vedenje. V okviru delovanja in vedenja organizacij (tudi tranzicijskih) smo preučevanje usmerili na obravnavo managementa in njegovih vrednot. Tranzicija pomembno vpliva na spreminjanje vrednot članov družbe na vseh ravneh in področjih delovanja. Iz celotne problematike spreminjanja vrednot smo raziskavo usmerili na obravnavo: (1) stanja vrednot managementa v slovenskih organizacijah in (2) vpliva teh vrednot na razvoj organizacij v želeno stanje inovativnega delovanja in vedenja. Za opredeljeno področje in problem obravnave smo oblikovali model raziskave in razvili hipoteze. Naše raziskovanje temelji na spoznanjih različnih avtorjev, da so neustrezne vrednote managementa kot pomemben element njegovega spleta vrednot/kulture/etike/norm ključna ovira za dokončanje procesa stvarne tranzicije organizacij. Z raziskavo želimo oblikovati možno rešitev za inoviranje vrednot managementa (in njen model), ki s spremembo relativne pomembnosti izbranih vrednot vpliva na spremembo pomembnih značilnosti managementa, managementskega vodenja in inovativnosti v tranzicijskih organizacijah. Izboljšanje delovanja in vedenja managementa lahko posredno vpliva tudi na izboljšanje uspešnosti poslovanja organizacij. V okviru oblikovanja modela inoviranja vrednot managementa smo preučili: (1) značilnosti managementa (tradicionalnega in sodobnega), potrebne spremembe teh značilnosti za želeni prehod iz tradicionalnega managementa v sodobnega, značilne osebne vrednote managementa, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov managementa, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj, (2) značilnosti managementskega vodenja (avtoritativnega in demokratičnega), potrebne spremembe njegovih značilnosti za želeni prehod iz avtoritativnega vodenja v demokratično, značilne osebne vrednote, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov managementskega vodenja, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj managementskega vodenja ter (3) značilnosti inovativnosti managementa (nizko in visoko inovativnega), potrebne spremembe značilnosti njegove inovativnosti za želeni prehod iz nizke inovativnosti v visoko, značilne osebne vrednote, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov inovativnosti, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj inovativnosti. V teoretičnem delu naloge smo vsebinsko preučili izbrana področja obravnave in oblikovali ugotovitve, ki omogočajo celovitejše razumevanje probl
Ključne besede: Tranzicija, management, vrednote, inovativnost, delovanje in vedenje managementa, Nemčija, ZDA, Slovenija, inoviranje vrednot managementa.
Objavljeno: 26.05.2011; Ogledov: 3184; Prenosov: 4

83.
MODEL EKONOMSKE DIPLOMACIJE SLOVENIJE
Gorazd Justinek, 2011, doktorska disertacija

Opis: Analizirali in izpostavili smo razlike med multilateralno, bilateralno, regionalno, plurilateralno, ekonomsko, gospodarsko, komercialno, poslovno, korporativno in nevladno diplomacijo. Dotaknili smo se vloge diplomacije in ekonomske diplomacije (ED) v spremenjenih okoliščinah vsesplošne globalizacije ter aktualne globalne gospodarske krize. Na osnovi opravljenih analiz smo predstavili svojo opredelitev ED in jo razdelili na naslednja pod-področja (osnovna ED, trgovinska, komercialna, poslovna diplomacija in diplomacija civilnih združenj), ki po našem mnenju zaobsega celoten spekter procesov, ki danes potekajo v mednarodnih odnosih. Na osnovi pregleda obstoječe literature, opravljene ankete, izvedenega eksperimenta, opravljenih analiz, študij primerov, triangulacije metod in sinteze ugotovitev smo zasnovali nov model ED Slovenije.
Ključne besede: Ekonomska diplomacija, Slovenija, model
Objavljeno: 26.05.2011; Ogledov: 3132; Prenosov: 599
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

84.
OBLIKOVANJE IN EMPIRIČNO PREVERJANJE SPREJEMLJIVOSTI MODELA UPRAVLJANJA VPLIVA UPORABNIKOV ZAVAROVANIH OBMOČIJ
Tatjana Lešnik Štuhec, 2011, doktorska disertacija

Opis: Zavarovana obala / krajina (kategorija V po IUCN) je območje, kjer je skozi stoletja vzajemno delovanje človeka in narave oblikovalo značilno pokrajino s pomembnimi estetskimi, ekološkimi in kulturnimi vrednotami ter z visoko biodiverziteto. Zavarovano je z namenom trajnostnega upravljanja (angl. management) - zagotavljanja varstva narave, z njo povezanih ekonomskih storitev in kulturnih vrednot ter kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Obisk zavarovanih območij je tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika preživljanja prostega časa v naravi. Z načrtovanjem, izvajanjem in spremljanjem aktivnosti za informiranje in usmerjanje uporabnikov zavarovanih območij je moč ohraniti neokrnjeno naravo in tradicionalni način življenja ter vzporedno ponujati neponovljiva doživetja narave. V Evropi ni uveljavljenega modela menedžmenta obiska zavarovanih območij, zato sem na osnovi proučevanja literature ter primerov dobrih praks razvila konceptualni model usmerjanja vplivov uporabnikov zavarovanih območij, ki sem ga nadgradila s pomočjo izvedenih intervjujev s predstavniki ekspertne skupine. V procesu razvijanja modela sem ugotovila, da v Sloveniji še nismo razvili modela upravljanja zavarovanih območij, v katerega bi bilo smiselno uvrstiti upravljanje vpliva uporabnikov zavarovanih območij. Oblikovala sem model upravljanja zavarovanih območij, ki temelji na sedmih korakih in dveh temeljnih pogojih. Model je osredotočen na mehke metode usmerjanja obiskovalcev, čeprav kot izhodišče upošteva (trde metode) coniranje in postavljanje mejnih vrednosti sprejemljivih sprememb z indikatorji varstva narave, trajnostnega razvoja in marketinških aktivnosti. Sprejemljivost modela sem preverila z anketiranjem uporabnikov zavarovanih območij, ki so potrdili njegovo primernost. V uvodu sem postavila osem hipotez, ki so bile ob koncu raziskave potrjene, s tem pa tudi sprejemljivost modela. Ugotavljam, da v Sloveniji obstaja potreba po razvoju modela upravljanja zavarovanih območij, ki naj vključuje smernice trajnostnega razvoja in zahteva medsektorsko načrtovanje, izvajanje in spremljanje aktivnosti upravljanja. Za sprejemanje modrih odločitev je potrebno oblikovati interdisciplinarne time ekspertov in v upravljanje aktivneje vključiti splošno javnost. Za učinkovito nastopanje na izjemno konkurenčnem trgu turističnih destinacij je potrebno v zavarovana območja vpeljati pristop marketinga in ob naravovarstvenem coniranju določiti tudi cone, namenjene doživljanju posebnih izkušenj za različne ciljne skupine uporabnikov. Za slovenska zavarovana območja so veliko bolj primerne mehke metode usmerjanja, informiranja in izobraževanja obiskovalcev kot stroge omejitve dostopa v zavarovana območja. Z njimi lahko dosežemo zadovoljstvo vseh uporabnikov zavarovanih območij in ohranimo naravo in tradicionalno kulturno okolje za naslednje generacije. Slovenska zavarovana območja bodo postala privlačne turistične destinacije, če se bodo medsebojno povezala (konzorcij parkov), vključila v širše regije, spodbujala trajnostni razvoj in komunicirala ter sodelovala z drugimi institucijami in posamezniki pri oblikovanju inovativnih doživljajskih programov za specifične ciljne skupine obiskovalcev. Za uspešno nastopanje bo potrebnih še veliko raziskav, komuniciranja in sodelovanja deležnikov.
Ključne besede: Ključne besede: zavarovana območja, deležniki, trajnostno upravljanje, model upravljanja vplivov uporabnikov
Objavljeno: 25.05.2011; Ogledov: 2602; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici