SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 87 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
TESTING PROCYCLICALITY OF STOCK MARKET INDICES IN SOUTH EASTERN EUROPEAN COUNTRIES IN TRANSITION AS COMPARED TO WORLD STOCK EXCHANGE CENTRES
Anita Peša, 2011, doktorska disertacija

Opis: We tested the hypothesis of procyclicality for economic activity and the stock exchanges of southeastern European countries relative to the main world Stock Exchange Centers, with a particular emphasis on Croatia (as a country preparing for EU accession) in order to demonstrate the dependence of small financial markets on large ones and to investigate the spillover effect, i.e., the degree and pace of integration of 'new' financial markets into larger ones. Our estimates for the southeastern countries individually and together support the hypothesis of an increase in stock exchange indices in the period of transition, due to the opening of the market economy followed by large capital inflows. Our results for Croatia provided us with evidence that EU accession is a trigger for the better financial integration of a candidate country. The observed countries that are already in the EU wing (Bulgaria, Romania and Slovenia) or those in the process of joining (Croatia and Montenegro) were found to be more dependent on the global financial markets and more exposed to adverse co-movements than other transitional southeastern countries (e.g. Bosnia and Herzegovina and Serbia).
Ključne besede: Stock Exchange, South-East Europe, financial integration, EU accession
Objavljeno: 17.02.2012; Ogledov: 1884; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

82.
OBVLADOVANJE STRATEŠKIH KRIZ Z UPORABO PROJEKTNEGA MENEDŽMENTA KOT CELOVIT INVENCIJSKO-INOVACIJSKI PROCES
Igor Vrečko, 2011, doktorska disertacija

Opis: Osrednji problem doktorske disertacije izhaja iz spoznanja, kako zelo pomembne in hkrati redko obravnavane so strateške krize v poslovnih sistemih (PS). Strateško krizo, kot jo opredeljujejo redki avtorji, ki se sicer s tem pojmom ukvarjajo, je težko zaznati in predvsem težko je ovrednotiti in določiti kazalce za njeno identifikacijo, saj ni vidna in izmerljiva z ustaljenimi kazalci za spremljanje uspešnosti PS. Na drugi strani je pogosto obravnavana poslovna kriza vsaj po nekaterih kazalcih uspešnosti PS izmerljiva in tako razpoznavna, kar pomeni, da je bistveno lažje sprejeti zavedanje o njenem obstoju ter tako sprožiti pobudo in proces za odpravo vzrokov in posledic poslovne krize. Vendar pobuda in proces odprave ne smeta biti prepozna ali premalo celovita, predvsem ne zato, ker nastopajo bistveni vzroki za poslovno krizo že prej, najpogosteje pri oblikovanju in uresničevanju strategije PS. Izhodišče raziskave te doktorske disertacije je, da je pojav poslovne krize posledica strateške krize. Govorimo o tem, da je strateška kriza, ki je PS ni znal preprečiti ali omiliti njene posledice za njegov nadaljnji razvoj, privedla do njegove poslovne krize. Strateško krizo moramo povezati s tem, da (1) v PS niso bile sprejete potrebne strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (2) v PS niso bile pravočasno sprejete strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (3) v PS niso bile sprejete pravilne strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (4) lahko pa se tudi dogodi, da so sicer bile pravočasno sprejete pravilne strateške odločitve, da pa le-te niso bile realizirane, oziroma niso bili izvedeni vsi potrebni projekti za realizacijo strateških odločitev. Osrednja vprašanja doktorske disertacije so usmerjena v pojasnjevanje pojava strateških kriz, v iskanje načinov za njihovo pravočasno in dovolj celovito prepoznavanje oziroma zaznavanje, poznavanje vpliva dinamike spreminjanja poslovnega okolja na pojav strateških kriz in podobno. Spoznanje, da imajo projekti in obvladovanje vseh procesov v celotnem življenjskem ciklusu projektov izredno pomembno vlogo pri reševanju poslovnih kriz, usmerja raziskavo v opredeljevanje vloge projektov in projektnega menedžmenta tudi za obvladovanje strateških kriz. Projekti in projektno delovanje so lahko primerno sredstvo za sistematično reševanje strateških kriz PS, kar lahko podkrepimo s tem, da je v zadnjem obdobju v strokovni literaturi do bistveno večjega izpostavljanja, da je nujno uresničevati strateške usmeritve s projekti, in torej do povezovanja strateškega in projektnega menedžmenta, kot je bilo pred tem. Namen doktorske disertacije je bil proučiti problematiko obvladovanja strateških kriz v PS in sicer na način, da skupno in ustrezno celovito obravnavamo integracijo različnih teoretičnih konceptov iz področij strateškega in projektnega menedžmenta ter teorije sistemov in inovacijskega menedžmenta. Temeljno raziskovalno vprašanje v doktorski disertaciji je, kako v PS zagotoviti dolgoročno uspešnost (če je ta v interesu lastnikov PS) in kaj je vzrok temu, da se nekateri PS precej uspešno izogibajo večjim poslovnim težavam, ki jih lahko opredelimo kot poslovne krize, medtem ko se nekateri drugi PS z njimi soočajo precej bolj pogosto; ali uspešnost v obvladovanju projektnih procesov, vse od opredelitve in izbora projektov pa do zagotovitve njihove uspešne izvedbe in zagona eksploatacij lahko pripomore k zagotavljanju dolgoročne uspešnosti PS – in če je temu tako, kako zagotoviti to uspešnost v obvladovanju projektnih procesov? V disertaciji je oblikovan tristopenjski dvodimenzionalni model obvladovanja strateških kriz, ki integrira sistemsko teorijo v povezovanje strateškega menedžmenta (zadolženega za oblikovanje strategij obvladovanja kriz), projektnega menedžmenta (zadolženega za proces projektnega obvladovanja kriz) in inovacijskega menedžmenta (zadolženega za oblikovanje vsebinskih rešitev, vključno s potrebnim dvigovanjem stopnje inovativnosti v procesu projektnega izvajanja strategij).
Ključne besede: strateške krize, sistemske strateške krize, poslovne strateške krize, poslovne krize, teorija sistemov, dialektična teorija sistemov, projektni menedžment, organizacijska zrelost projektnega menedžmenta, strateški menedžment, inovacijski menedžment, invencijsko-inovacijski proces, značilnosti okolja, spreminjanje okolja, dolgoročna uspešnost poslovnega sistema
Objavljeno: 07.09.2011; Ogledov: 2818; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (15,09 MB)

83.
KRATKOROČNI NAPOVEDNI MODEL AKTIVNOSTI GOSPODARSTEV EVRO OBMOČJA Z UPORABO REGRESIJE FAKTORJEV MULTIRESOLUCIJSKIH KOMPONENT GLAVNIH EKONOMSKIH INDIKATORJEV
Vesna Dizdarević, 2011, doktorska disertacija

Opis: Temeljni prispevek doktorske disertacije je kratkoročni napovedni model gospodarske aktivnosti v evro območju z uporabo regresije faktorjev multiresolucijskih komponent glavnih ekonomskih indikatorjev. Napovedovanje makroekonomskih agregatov evro območja je relativno novo področje ekonometrijskega udejstvovanja, obstoječi modeli pa v glavnem temeljijo na metodah časovnih vrst in analizi njihovih komponent v časovni domeni (Marcellino, Stock, Watson 2003). Posplošitev teh modelov predstavlja multiresolucijska analiza, ki omogoča razstavitev makroekonomske časovne vrste v komponente z visokimi in nizkimi frekvencami. Pokazati je mogoče, da uporaba multiresolucijske analize v ekonomskem modeliranju občutno izboljša kvaliteto ekonomskih modelov v smislu njihovega prilagajanja podatkom ter njihove napovedne moči (Voljčak 2000). Šele v zadnjih letih se je v ekonometriji uveljavila ideja o uporabi dinamičnih faktorjev kot latentnih spremenljivk v regresiji napovednih ekonometričnih modelov (Peña, Poncela 2004, Forni, Hallin, Lippi, Reichlin 2004). Združitev metode multiresolucijske analize in metode dinamičnih faktorjev kot latentnih spremenljivk pri konstrukciji kratkoročnega napovednega modela gospodarske aktivnosti v evro območju, tako predstavlja nov pristop k modeliranju oziroma napovedovanju makroekonomskih agregatov evro območja. Do kratkoročnega napovednega modela gospodarske aktivnosti v evro območju smo s pričujočo metodo prišli v nekaj korakih: 1. najprej smo časovne vrste izbranih ekonomskih indikatorjev razstavili v komponente z različnimi frekvencami z multiresolucijsko analizo; 2. dobljene frekvenčne komponente smo s pomočjo faktorske analize zreducirali na nekaj faktorjev oziroma latentnih spremenljivk, ki vsebujejo večino informacije originalnih ekonomskih indikatorjev; 3. te faktorje frekvenčnih komponent smo uporabili za konstrukcijo in oceno ekonometričnih modelov izbrane spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju; 4. ocenjene ekonometrične modele frekvenčnih komponent smo nato uporabili za napoved frekvenčnih komponent istega nivoja spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju; 5. nazadnje smo napoved spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju dobili s sintezo napovedi frekvenčnih komponent te spremenljivke. Za namen ilustracije izgradnje, delovanja in uporabe kratkoročnega napovednega modela, predstavljenega v doktorski disertaciji, smo se odločili, da za endogeno spremenljivko oziroma njene multiresolucijske komponente izberemo spremenljivko stopenj rasti bruto dodane vrednosti evro območja. Rezultati naše empirične preveritve so naslednji: vrednosti napovedi stopenj rasti bruto dodane vrednosti evro območja so torej za 2010/I –1.6 %, za 2010/II –5.3 %, za 2010/III –2.2 % in za 2010/IV +5.1 %. Pri tem je potrebno poudariti, da so napovedi za časovni horizont t+i narejene na podlagi informacij do vključno časovnega trenutka t, v našem primeru torej do vključno četrtega četrtletja 2009. Pri tej vrsti napovedi je, kot je znano iz teorije vodečih indikatorjev (Dua 2004), bolj kot sama absolutna vrednost napovedi morda pomembnejša oblika dinamike napovednega pojava oziroma njegove točke obratov. Seveda je pri praktični uporabi modela nadvse pomembno, da takoj, ko so na razpolago nove informacije o izbranih ekonomskih indikatorjih za naslednje četrtletje, model preocenimo z vključenimi novimi podatki, ter ponovno naredimo napovedi za vse štiri horizonte. Le tako lahko v danem trenutku model izrazi svojo napovedno moč. S stohastično simulacijo smo preverili enačbo ekonometričnega modela MR komponent stopenj rasti bruto vrednosti evro območja za ves napovedni časovni horizont od enega do štirih četrtletij. Za to smo uporabili Monte Carlo simulacijo neznanih napak modela ter naredili 1000 ponovitev ter izračunali povprečje in standardno napako. Meje napak so praktično v vseh primerih dovolj blizu povprečnim vrednostim, kar pomeni, da simulirane stohastične napovedi MR komponent stopenj ras
Ključne besede: ekonomska integracija, ekonomska konvergenca, Evropska unija, območje evra, ekonomsko modeliranje
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2485; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (5,63 MB)

84.
PRIMERNOST PRAVNE UREDITVE DAVČNEGA SVETOVANJA ZA RAZVOJ KAKOVOSTI IN ODGOVORNOSTI DAVČNEGA SVETOVANJA
Stanko Čokelc, 2011, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji se je davčno svetovanje pričelo razvijati šele z osamosvojitvijo leta 1991. Zaradi številnih drugih problemov, ki so jih imele vlade Republike Slovenije, kot je ustanovitev države, privatizacija družbenega premoženja, včlanitev v EU in prevzem evra, je bilo davčno svetovanje manj pomembno. Posledica je razvoj, ki je nastal na osnovi dveh interesnih skupin Slovenskega inštituta za revizijo in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (prej Društvo). Od osamosvojitve pa do danes instituciji ne sodelujeta. Posledica sta različna izobraževalna programa in precej različni področji delovanja. Po devetnajstih letih izkušenj z davčnim svetovanjem ter spremenjenimi gospodarskimi in finančnimi razmerami je čas za skrben razmislek o davčnem svetovanju. Zato smo si kot temeljni problem doktorske disertacije zadali nalogo analizirati stanje davčnega svetovanja v Sloveniji, potrebnost in primernost pravne ureditve davčnega svetovanja, zaznavanje in zagotavljanje kakovostih davčnega svetovanja ter dojemanje tveganja, povezanega z davčnim svetovanjem. Teoretično izhodišče za našo raziskavo je bila preučitev naslednjih področij davčnega svetovanja: zgodovine davčnega svetovanja, temeljnih značilnosti davčnega svetovanja, reguliranja svobodnih poklicev v Evropi, pravne ureditve davčnega svetovanja v nekaterih državah Evrope in ZDA, tveganj pri davčnem svetovanju, odgovornosti davčnega svetovalca ter kakovosti davčnega svetovanja. Naša raziskava, ki smo jo izvedli na podlagi ankete med uporabniki davčnosvetovalnih storitev in izvajalci davčnosvetovalnih storitev v Sloveniji, je prinesla spodaj naštete ugotovitve. 1. Najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja v Sloveniji so davčni svetovalci (davčni svetovalci Zbornice davčnih svetovalcev in preizkušeni davčniki Slovenskega inštituta za revizijo), računovodski servisi in revizijske družbe. 2. 89,2% anketiranih uporabnikov davčnosvetovalnih storitev potrjuje pomembnost stalnega ali občasnega najemanja davčnih svetovalcev za ugotavljanje davčne obveznosti. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo etičnega ravnanja davčnih zavezancev. Lahko jo prepoznamo v plačevanju davkov kot vrlini. 3. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev izbirajo davčnega svetovalca predvsem na podlagi priporočil drugih uporabnikov. Drugi najpomembnejši način izbire je posledica udeležbe na predavanjih, ki jih ima davčni svetovalec ali zaradi poznavanja njegovih člankov. Nepomembna načina izbire sta naključni ali na podlagi oglaševanja. 4. Za uporabnike davčnosvetovalnih storitev je pri izbiri davčnega svetovalca pomembna njegova strokovnost, zaupanje v izvajalce, odzivnost in nato cena. Pomembna sta še osebni odnos z davčnim svetovalcem in njegov ugled v javnost. Nepomembna sta bližina davčnosvetovalne pisarne in število davčnih svetovalcev v davčnosvetovalni pisarni. 5. Kakovost ponujenih storitev je za uporabnike davčnosvetovalnih storitev bistveno pomembnejši dejavnik za izbor davčnega svetovalca kot cena ponujenih storitev. 6. Uporabniki davčnega svetovanja so pravno ureditev davčnega svetovanja prepoznali kot najpomebnejši ukrep za povečanje kakovosti davčnosvetovalnih storitev. Sledi notranji nadzor. 7. Uporabniki davčnega svetovanja so predstavljene modele pravne ureditve prepoznali kot primerne. 8. Uporabniki davčnega svetovanja zaupajo davčnim svetovalcem, če imajo univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let izkušenj z davčnim svetovanjem. 9. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovni naziv (certifikat) oziroma certifikat in licenco prepoznali kot potrebna za davčne svetovalce. 10. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovnost davčnega svetovalca pri njegovi izbiri največkrat rangirali kot najpomembnejši konkurenčni dejavnik. Strokovnost ima za posledico ravnanje v skladu z davčnimi predpisi, sodno prakso in poklicnimi pravili. 11. Računovodski servisi so najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja pri majhnih družbah. Njihova pomembnost se z velikostjo družb zmanjšuje, povečuje pa s
Ključne besede: pravna ureditev davčnega svetovanja, kakovost davčnega svetovanja, javni interes, odgovorno davčno svetovanje in upravljanje s tveganji
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2660; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

85.
KAKO IZBOLJŠATI INOVATIVNOST KOT VREDNOTO MANAGEMENTA V TRANZICIJI
Zlatko Nedelko, 2011, doktorska disertacija

Opis: POVZETEK Pri obravnavi tranzicije v Sloveniji (in drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope) uporabljamo pojem tranzicija za prehod iz centralnoplanskega v tržno gospodarstvo in v tem okviru za prehod iz socialistične družbene ureditve v kapitalistično. Proces tranzicije se v posameznih državah pomembno razlikuje po vsebini, načinu in hitrosti izvedbe. V ekonomski literaturi, ki vsebinsko obravnava področje tranzicije gospodarstva na različnih ravneh delovanja (npr. makro, mezo, mikro), prevladuje makroekonomski vidik obravnave. Manj celovito je obravnavana tranzicija delovanja in vedenja organizacij in njihovih udeležencev. Večina obravnav je usmerjenih na institucionalni vidik preoblikovanja in ne preučuje celoviteje stvarne tranzicije organizacije in njenih pomembnih udeležencev. V literaturi za naše ciljno raziskovanje ni ustrezno celovitega pristopa za obravnavo problematike vrednot managementa v tranzicijskih organizacijah v Sloveniji. V Sloveniji se je institucionalna tranzicija narodnega gospodarstva končala z vstopom države v Evropsko unijo. Kljub temu so še vedno odprta številna vprašanja, povezana predvsem z nedokončanim procesom potrebnega vsebinskega preoblikovanja slovenskih organizacij, ki pomembno omejuje njihov hitrejši razvoj. Naše preučevanje je usmerjeno na tranzicijske organizacije in njihov management, ki morajo pomembno spremeniti svoje delovanje in vedenje, če želijo dokončati proces stvarne tranzicije in oblikovati želeno inovativno delovanje in vedenje. V okviru delovanja in vedenja organizacij (tudi tranzicijskih) smo preučevanje usmerili na obravnavo managementa in njegovih vrednot. Tranzicija pomembno vpliva na spreminjanje vrednot članov družbe na vseh ravneh in področjih delovanja. Iz celotne problematike spreminjanja vrednot smo raziskavo usmerili na obravnavo: (1) stanja vrednot managementa v slovenskih organizacijah in (2) vpliva teh vrednot na razvoj organizacij v želeno stanje inovativnega delovanja in vedenja. Za opredeljeno področje in problem obravnave smo oblikovali model raziskave in razvili hipoteze. Naše raziskovanje temelji na spoznanjih različnih avtorjev, da so neustrezne vrednote managementa kot pomemben element njegovega spleta vrednot/kulture/etike/norm ključna ovira za dokončanje procesa stvarne tranzicije organizacij. Z raziskavo želimo oblikovati možno rešitev za inoviranje vrednot managementa (in njen model), ki s spremembo relativne pomembnosti izbranih vrednot vpliva na spremembo pomembnih značilnosti managementa, managementskega vodenja in inovativnosti v tranzicijskih organizacijah. Izboljšanje delovanja in vedenja managementa lahko posredno vpliva tudi na izboljšanje uspešnosti poslovanja organizacij. V okviru oblikovanja modela inoviranja vrednot managementa smo preučili: (1) značilnosti managementa (tradicionalnega in sodobnega), potrebne spremembe teh značilnosti za želeni prehod iz tradicionalnega managementa v sodobnega, značilne osebne vrednote managementa, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov managementa, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj, (2) značilnosti managementskega vodenja (avtoritativnega in demokratičnega), potrebne spremembe njegovih značilnosti za želeni prehod iz avtoritativnega vodenja v demokratično, značilne osebne vrednote, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov managementskega vodenja, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj managementskega vodenja ter (3) značilnosti inovativnosti managementa (nizko in visoko inovativnega), potrebne spremembe značilnosti njegove inovativnosti za želeni prehod iz nizke inovativnosti v visoko, značilne osebne vrednote, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov inovativnosti, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj inovativnosti. V teoretičnem delu naloge smo vsebinsko preučili izbrana področja obravnave in oblikovali ugotovitve, ki omogočajo celovitejše razumevanje probl
Ključne besede: Tranzicija, management, vrednote, inovativnost, delovanje in vedenje managementa, Nemčija, ZDA, Slovenija, inoviranje vrednot managementa.
Objavljeno: 26.05.2011; Ogledov: 3257; Prenosov: 4

86.
MODEL EKONOMSKE DIPLOMACIJE SLOVENIJE
Gorazd Justinek, 2011, doktorska disertacija

Opis: Analizirali in izpostavili smo razlike med multilateralno, bilateralno, regionalno, plurilateralno, ekonomsko, gospodarsko, komercialno, poslovno, korporativno in nevladno diplomacijo. Dotaknili smo se vloge diplomacije in ekonomske diplomacije (ED) v spremenjenih okoliščinah vsesplošne globalizacije ter aktualne globalne gospodarske krize. Na osnovi opravljenih analiz smo predstavili svojo opredelitev ED in jo razdelili na naslednja pod-področja (osnovna ED, trgovinska, komercialna, poslovna diplomacija in diplomacija civilnih združenj), ki po našem mnenju zaobsega celoten spekter procesov, ki danes potekajo v mednarodnih odnosih. Na osnovi pregleda obstoječe literature, opravljene ankete, izvedenega eksperimenta, opravljenih analiz, študij primerov, triangulacije metod in sinteze ugotovitev smo zasnovali nov model ED Slovenije.
Ključne besede: Ekonomska diplomacija, Slovenija, model
Objavljeno: 26.05.2011; Ogledov: 3195; Prenosov: 610
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

87.
OBLIKOVANJE IN EMPIRIČNO PREVERJANJE SPREJEMLJIVOSTI MODELA UPRAVLJANJA VPLIVA UPORABNIKOV ZAVAROVANIH OBMOČIJ
Tatjana Lešnik Štuhec, 2011, doktorska disertacija

Opis: Zavarovana obala / krajina (kategorija V po IUCN) je območje, kjer je skozi stoletja vzajemno delovanje človeka in narave oblikovalo značilno pokrajino s pomembnimi estetskimi, ekološkimi in kulturnimi vrednotami ter z visoko biodiverziteto. Zavarovano je z namenom trajnostnega upravljanja (angl. management) - zagotavljanja varstva narave, z njo povezanih ekonomskih storitev in kulturnih vrednot ter kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Obisk zavarovanih območij je tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika preživljanja prostega časa v naravi. Z načrtovanjem, izvajanjem in spremljanjem aktivnosti za informiranje in usmerjanje uporabnikov zavarovanih območij je moč ohraniti neokrnjeno naravo in tradicionalni način življenja ter vzporedno ponujati neponovljiva doživetja narave. V Evropi ni uveljavljenega modela menedžmenta obiska zavarovanih območij, zato sem na osnovi proučevanja literature ter primerov dobrih praks razvila konceptualni model usmerjanja vplivov uporabnikov zavarovanih območij, ki sem ga nadgradila s pomočjo izvedenih intervjujev s predstavniki ekspertne skupine. V procesu razvijanja modela sem ugotovila, da v Sloveniji še nismo razvili modela upravljanja zavarovanih območij, v katerega bi bilo smiselno uvrstiti upravljanje vpliva uporabnikov zavarovanih območij. Oblikovala sem model upravljanja zavarovanih območij, ki temelji na sedmih korakih in dveh temeljnih pogojih. Model je osredotočen na mehke metode usmerjanja obiskovalcev, čeprav kot izhodišče upošteva (trde metode) coniranje in postavljanje mejnih vrednosti sprejemljivih sprememb z indikatorji varstva narave, trajnostnega razvoja in marketinških aktivnosti. Sprejemljivost modela sem preverila z anketiranjem uporabnikov zavarovanih območij, ki so potrdili njegovo primernost. V uvodu sem postavila osem hipotez, ki so bile ob koncu raziskave potrjene, s tem pa tudi sprejemljivost modela. Ugotavljam, da v Sloveniji obstaja potreba po razvoju modela upravljanja zavarovanih območij, ki naj vključuje smernice trajnostnega razvoja in zahteva medsektorsko načrtovanje, izvajanje in spremljanje aktivnosti upravljanja. Za sprejemanje modrih odločitev je potrebno oblikovati interdisciplinarne time ekspertov in v upravljanje aktivneje vključiti splošno javnost. Za učinkovito nastopanje na izjemno konkurenčnem trgu turističnih destinacij je potrebno v zavarovana območja vpeljati pristop marketinga in ob naravovarstvenem coniranju določiti tudi cone, namenjene doživljanju posebnih izkušenj za različne ciljne skupine uporabnikov. Za slovenska zavarovana območja so veliko bolj primerne mehke metode usmerjanja, informiranja in izobraževanja obiskovalcev kot stroge omejitve dostopa v zavarovana območja. Z njimi lahko dosežemo zadovoljstvo vseh uporabnikov zavarovanih območij in ohranimo naravo in tradicionalno kulturno okolje za naslednje generacije. Slovenska zavarovana območja bodo postala privlačne turistične destinacije, če se bodo medsebojno povezala (konzorcij parkov), vključila v širše regije, spodbujala trajnostni razvoj in komunicirala ter sodelovala z drugimi institucijami in posamezniki pri oblikovanju inovativnih doživljajskih programov za specifične ciljne skupine obiskovalcev. Za uspešno nastopanje bo potrebnih še veliko raziskav, komuniciranja in sodelovanja deležnikov.
Ključne besede: Ključne besede: zavarovana območja, deležniki, trajnostno upravljanje, model upravljanja vplivov uporabnikov
Objavljeno: 25.05.2011; Ogledov: 2664; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici