SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
TESTING PROCYCLICALITY OF STOCK MARKET INDICES IN SOUTH EASTERN EUROPEAN COUNTRIES IN TRANSITION AS COMPARED TO WORLD STOCK EXCHANGE CENTRES
Anita Peša, 2011, doktorska disertacija

Opis: We tested the hypothesis of procyclicality for economic activity and the stock exchanges of southeastern European countries relative to the main world Stock Exchange Centers, with a particular emphasis on Croatia (as a country preparing for EU accession) in order to demonstrate the dependence of small financial markets on large ones and to investigate the spillover effect, i.e., the degree and pace of integration of 'new' financial markets into larger ones. Our estimates for the southeastern countries individually and together support the hypothesis of an increase in stock exchange indices in the period of transition, due to the opening of the market economy followed by large capital inflows. Our results for Croatia provided us with evidence that EU accession is a trigger for the better financial integration of a candidate country. The observed countries that are already in the EU wing (Bulgaria, Romania and Slovenia) or those in the process of joining (Croatia and Montenegro) were found to be more dependent on the global financial markets and more exposed to adverse co-movements than other transitional southeastern countries (e.g. Bosnia and Herzegovina and Serbia).
Ključne besede: Stock Exchange, South-East Europe, financial integration, EU accession
Objavljeno: 17.02.2012; Ogledov: 1810; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

79.
OBVLADOVANJE STRATEŠKIH KRIZ Z UPORABO PROJEKTNEGA MENEDŽMENTA KOT CELOVIT INVENCIJSKO-INOVACIJSKI PROCES
Igor Vrečko, 2011, doktorska disertacija

Opis: Osrednji problem doktorske disertacije izhaja iz spoznanja, kako zelo pomembne in hkrati redko obravnavane so strateške krize v poslovnih sistemih (PS). Strateško krizo, kot jo opredeljujejo redki avtorji, ki se sicer s tem pojmom ukvarjajo, je težko zaznati in predvsem težko je ovrednotiti in določiti kazalce za njeno identifikacijo, saj ni vidna in izmerljiva z ustaljenimi kazalci za spremljanje uspešnosti PS. Na drugi strani je pogosto obravnavana poslovna kriza vsaj po nekaterih kazalcih uspešnosti PS izmerljiva in tako razpoznavna, kar pomeni, da je bistveno lažje sprejeti zavedanje o njenem obstoju ter tako sprožiti pobudo in proces za odpravo vzrokov in posledic poslovne krize. Vendar pobuda in proces odprave ne smeta biti prepozna ali premalo celovita, predvsem ne zato, ker nastopajo bistveni vzroki za poslovno krizo že prej, najpogosteje pri oblikovanju in uresničevanju strategije PS. Izhodišče raziskave te doktorske disertacije je, da je pojav poslovne krize posledica strateške krize. Govorimo o tem, da je strateška kriza, ki je PS ni znal preprečiti ali omiliti njene posledice za njegov nadaljnji razvoj, privedla do njegove poslovne krize. Strateško krizo moramo povezati s tem, da (1) v PS niso bile sprejete potrebne strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (2) v PS niso bile pravočasno sprejete strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (3) v PS niso bile sprejete pravilne strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (4) lahko pa se tudi dogodi, da so sicer bile pravočasno sprejete pravilne strateške odločitve, da pa le-te niso bile realizirane, oziroma niso bili izvedeni vsi potrebni projekti za realizacijo strateških odločitev. Osrednja vprašanja doktorske disertacije so usmerjena v pojasnjevanje pojava strateških kriz, v iskanje načinov za njihovo pravočasno in dovolj celovito prepoznavanje oziroma zaznavanje, poznavanje vpliva dinamike spreminjanja poslovnega okolja na pojav strateških kriz in podobno. Spoznanje, da imajo projekti in obvladovanje vseh procesov v celotnem življenjskem ciklusu projektov izredno pomembno vlogo pri reševanju poslovnih kriz, usmerja raziskavo v opredeljevanje vloge projektov in projektnega menedžmenta tudi za obvladovanje strateških kriz. Projekti in projektno delovanje so lahko primerno sredstvo za sistematično reševanje strateških kriz PS, kar lahko podkrepimo s tem, da je v zadnjem obdobju v strokovni literaturi do bistveno večjega izpostavljanja, da je nujno uresničevati strateške usmeritve s projekti, in torej do povezovanja strateškega in projektnega menedžmenta, kot je bilo pred tem. Namen doktorske disertacije je bil proučiti problematiko obvladovanja strateških kriz v PS in sicer na način, da skupno in ustrezno celovito obravnavamo integracijo različnih teoretičnih konceptov iz področij strateškega in projektnega menedžmenta ter teorije sistemov in inovacijskega menedžmenta. Temeljno raziskovalno vprašanje v doktorski disertaciji je, kako v PS zagotoviti dolgoročno uspešnost (če je ta v interesu lastnikov PS) in kaj je vzrok temu, da se nekateri PS precej uspešno izogibajo večjim poslovnim težavam, ki jih lahko opredelimo kot poslovne krize, medtem ko se nekateri drugi PS z njimi soočajo precej bolj pogosto; ali uspešnost v obvladovanju projektnih procesov, vse od opredelitve in izbora projektov pa do zagotovitve njihove uspešne izvedbe in zagona eksploatacij lahko pripomore k zagotavljanju dolgoročne uspešnosti PS – in če je temu tako, kako zagotoviti to uspešnost v obvladovanju projektnih procesov? V disertaciji je oblikovan tristopenjski dvodimenzionalni model obvladovanja strateških kriz, ki integrira sistemsko teorijo v povezovanje strateškega menedžmenta (zadolženega za oblikovanje strategij obvladovanja kriz), projektnega menedžmenta (zadolženega za proces projektnega obvladovanja kriz) in inovacijskega menedžmenta (zadolženega za oblikovanje vsebinskih rešitev, vključno s potrebnim dvigovanjem stopnje inovativnosti v procesu projektnega izvajanja strategij).
Ključne besede: strateške krize, sistemske strateške krize, poslovne strateške krize, poslovne krize, teorija sistemov, dialektična teorija sistemov, projektni menedžment, organizacijska zrelost projektnega menedžmenta, strateški menedžment, inovacijski menedžment, invencijsko-inovacijski proces, značilnosti okolja, spreminjanje okolja, dolgoročna uspešnost poslovnega sistema
Objavljeno: 07.09.2011; Ogledov: 2717; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (15,09 MB)

80.
KRATKOROČNI NAPOVEDNI MODEL AKTIVNOSTI GOSPODARSTEV EVRO OBMOČJA Z UPORABO REGRESIJE FAKTORJEV MULTIRESOLUCIJSKIH KOMPONENT GLAVNIH EKONOMSKIH INDIKATORJEV
Vesna Dizdarević, 2011, doktorska disertacija

Opis: Temeljni prispevek doktorske disertacije je kratkoročni napovedni model gospodarske aktivnosti v evro območju z uporabo regresije faktorjev multiresolucijskih komponent glavnih ekonomskih indikatorjev. Napovedovanje makroekonomskih agregatov evro območja je relativno novo področje ekonometrijskega udejstvovanja, obstoječi modeli pa v glavnem temeljijo na metodah časovnih vrst in analizi njihovih komponent v časovni domeni (Marcellino, Stock, Watson 2003). Posplošitev teh modelov predstavlja multiresolucijska analiza, ki omogoča razstavitev makroekonomske časovne vrste v komponente z visokimi in nizkimi frekvencami. Pokazati je mogoče, da uporaba multiresolucijske analize v ekonomskem modeliranju občutno izboljša kvaliteto ekonomskih modelov v smislu njihovega prilagajanja podatkom ter njihove napovedne moči (Voljčak 2000). Šele v zadnjih letih se je v ekonometriji uveljavila ideja o uporabi dinamičnih faktorjev kot latentnih spremenljivk v regresiji napovednih ekonometričnih modelov (Peña, Poncela 2004, Forni, Hallin, Lippi, Reichlin 2004). Združitev metode multiresolucijske analize in metode dinamičnih faktorjev kot latentnih spremenljivk pri konstrukciji kratkoročnega napovednega modela gospodarske aktivnosti v evro območju, tako predstavlja nov pristop k modeliranju oziroma napovedovanju makroekonomskih agregatov evro območja. Do kratkoročnega napovednega modela gospodarske aktivnosti v evro območju smo s pričujočo metodo prišli v nekaj korakih: 1. najprej smo časovne vrste izbranih ekonomskih indikatorjev razstavili v komponente z različnimi frekvencami z multiresolucijsko analizo; 2. dobljene frekvenčne komponente smo s pomočjo faktorske analize zreducirali na nekaj faktorjev oziroma latentnih spremenljivk, ki vsebujejo večino informacije originalnih ekonomskih indikatorjev; 3. te faktorje frekvenčnih komponent smo uporabili za konstrukcijo in oceno ekonometričnih modelov izbrane spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju; 4. ocenjene ekonometrične modele frekvenčnih komponent smo nato uporabili za napoved frekvenčnih komponent istega nivoja spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju; 5. nazadnje smo napoved spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju dobili s sintezo napovedi frekvenčnih komponent te spremenljivke. Za namen ilustracije izgradnje, delovanja in uporabe kratkoročnega napovednega modela, predstavljenega v doktorski disertaciji, smo se odločili, da za endogeno spremenljivko oziroma njene multiresolucijske komponente izberemo spremenljivko stopenj rasti bruto dodane vrednosti evro območja. Rezultati naše empirične preveritve so naslednji: vrednosti napovedi stopenj rasti bruto dodane vrednosti evro območja so torej za 2010/I –1.6 %, za 2010/II –5.3 %, za 2010/III –2.2 % in za 2010/IV +5.1 %. Pri tem je potrebno poudariti, da so napovedi za časovni horizont t+i narejene na podlagi informacij do vključno časovnega trenutka t, v našem primeru torej do vključno četrtega četrtletja 2009. Pri tej vrsti napovedi je, kot je znano iz teorije vodečih indikatorjev (Dua 2004), bolj kot sama absolutna vrednost napovedi morda pomembnejša oblika dinamike napovednega pojava oziroma njegove točke obratov. Seveda je pri praktični uporabi modela nadvse pomembno, da takoj, ko so na razpolago nove informacije o izbranih ekonomskih indikatorjih za naslednje četrtletje, model preocenimo z vključenimi novimi podatki, ter ponovno naredimo napovedi za vse štiri horizonte. Le tako lahko v danem trenutku model izrazi svojo napovedno moč. S stohastično simulacijo smo preverili enačbo ekonometričnega modela MR komponent stopenj rasti bruto vrednosti evro območja za ves napovedni časovni horizont od enega do štirih četrtletij. Za to smo uporabili Monte Carlo simulacijo neznanih napak modela ter naredili 1000 ponovitev ter izračunali povprečje in standardno napako. Meje napak so praktično v vseh primerih dovolj blizu povprečnim vrednostim, kar pomeni, da simulirane stohastične napovedi MR komponent stopenj ras
Ključne besede: ekonomska integracija, ekonomska konvergenca, Evropska unija, območje evra, ekonomsko modeliranje
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2386; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (5,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici