SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
POSTAVITEV SISTEMA INDIKATORJEV ZA MERJENJE USPEŠNOSTI RAZVOJA MESTA
Jasmina Mavrič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Mesta predstavljajo gonilno silo razvoja v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju in so odraz prostorske organizacije človeške družbe. Današnja globalna mesta imajo pred seboj nove izzive, saj niso več samozadostna, temveč vpeta v širše, globalno dogajanje. Nadalje so mesta oz. strateške mestne regije vse bolj pomemben akter v globalni ekonomiji, pr čemer se vpliv nacionalnih držav manjša, vpliv mest in mestnih regij pa narašča. Proces globalizacije se odraža v vse večji težnji po doseganju konkurenčnosti mest in izkoristkih globalnih trendov. Prostorski in organizacijski učinki globalizacije se na nivoju mest kažejo v koncentraciji finančnih in ostalih specializiranih storitev, deindustrializaciji, spremembi rabe tal ter naraščajočem pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij Zadnjih dvesto let civilizacije obsežno definira raznolikost vizij o mestih. Naše razmerje z mestom sega tako na področje okolja, kakor tudi ekonomije in kakovosti življenja. Tehnologija, globalizacija in naraščajoča kompleksnost življenja postavljajo mesta v središče gospodarske razvitosti in družbenega napredka. Mesta tako postajajo središča inovacij, globalizacije, urbanizacije, znanstvenih odkritij in generacije širjenja informacij, obenem pa po »naravni konstrukciji«, optimalna družbena enota za implementacijo sprememb in izboljšanja življenja ljudi. Sicer majhna, ker razpolagajo z zadostno povezanostjo skupnosti za odobritev in sprejem novih programov, a hkrati zadosti velika za prikaz demonstrativnih učinkov; predstavljajo glasnike prihodnosti v smislu: »spremeni mesta, spremeni svet«. Dejavniki uspešnosti posameznih evropskih mest se med seboj razlikujejo, vendar imajo kljub različnosti tudi skupen imenovalec. Vsa mesta so se pri reševanju raznolike problematike v raznovrstnih okoljih opredelila za pet ključnih strateških korakov: oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavljanje partnerstev, pritegnitev specifičnih dejavnikov in izvedbo ključnih projektov. Ob upoštevanju dejstva, da postajajo prav mesta generator gospodarskega napredka in vir rasti nacionalnega gospodarstva, se poraja potreba po prepoznavanju stopnje razvoja in pregledu nad rangiranjem in umeščenostjo razvojne stopnje mesta in regije oz. prepoznavanje stopnje kategorizacije, od katere je odvisna priprava ustreznih strateških in razvojnih smernic mesta in urbane regije. Da bi jih lahko primerjali med seboj po stopnji njihove razvojne uspešnosti, se je izoblikovala potreba po razvoju indikatorjev oz. skupine le-teh, ki merijo uspešnost mest, reprezentativnih in primerljivih med posameznimi državami in njihovo rigoroznostjo, ki omogoča verifikacijo tudi drugim. Upoštevajoč to nujnost, obstaja danes mnogo različnih indikatorjev mest oz. urbanih indikatorjev in veliko institucij, ki si prizadevajo za kompilacijo in analizo tovrstnih podatkov. Tudi sistemi merjenja uspešnosti, razviti za lastne potrebe, v nekaterih mestih že izkazujejo določeno stopnjo izvedljivosti merjenja. Temeljni problem pa predstavljajo njihova nestandardiziranost, nekonsistentnost in neprimerljivost (časovno in med različnimi primerjanimi mesti), odobriti pa jim tudi ne moremo uporabe v širšem okviru (benchmark) primerjalnih situacij. Teoretična izhodišča in nabor indikatorjev mednarodnih institucij kot nosilcev merjenja se največkrat nanašajo na kontekst primerjave globalnih mest, kar je v sklopu držav, ki jih opredeljuje npr. veliko število prebivalcev, razumljivo, pričakovano in smiselno. Posledično se moramo na primeru preučevanja srednje velikih mest vprašati o uporabnosti metodologije in indikatorjev, ki jih največkrat na primerih velikih, globalnih mest uporabljajo mednarodno priznane institucije.
Ključne besede: Mesto, regija, sistemi merjenja, indikatorji, razvrščanje mest, globalizacija, urbanizacija, konkurenčnost, kakovost bivanja
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 938; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (10,64 MB)

42.
OBLIKOVANJE POZITIVNE ORGANIZACIJSKE IDENTITETE PRI UMESTITVI SOCIALNEGA KAPITALA V UČEČO SE ORGANIZACIJO
Marko Peršič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doba ekonomije znanja prinaša s seboj ogromno izzivov za organizacije. Težke razmere na globalnem trgu veljajo za večino organizacij. Rutinskega poslovanja skoraj nikjer ne zasledimo več. Organizacije so usmerjene k spremembam ter inovacijam v poslovanju. Management v organizacijah mora odigrati ključno vlogo pri vzpostavitvi primernega okolja za učenje. Znanje je postalo osnovni gradnik konkurenčnosti v teh nastalih razmerah. Ustvarjanje novega znanja pomeni dolgoročno za organizacije edino pot za uspešno poslovanje. Prav gotovo tudi informacijske tehnologije postavljajo osnovna merila ter predstavljajo dejavnik razvoja v prihodnosti. Mnogi managerji se ne zavedajo pomena organizacijske kulture. Le prave voditeljske sposobnosti managerjev pripomorejo k oblikovanju pozitivne organizacijske identitete. Zato so pravi odgovor na izzive organizacij v prihodnosti učeče se organizacije. Pri oblikovanju pozitivne organizacijske identitete temeljno vlogo igra tudi socialni kapital v organizaciji. Relacije med ljudmi, odnosi ter povezave med zaposlenimi oblikujejo organizacijsko identiteto v vsaki organizaciji. Vse te družbene povezave posameznikom omogočajo, da se razvijajo, sodelujejo ter dosegajo osebne ter organizacijske cilje. Oblikujejo se omrežja in pogosto rečemo, da je socialni kapital premoženje v omrežjih. Socialni kapital omogoča tudi prenos in izmenjavo znanja, kar ustvarja pogoje za nastanek učeče se organizacije. Za oblikovanje pozitivne organizacijske identitete lahko rečemo, da je dinamični proces, ker je časovno dolgotrajen. To tudi pomeni, da zahteva ogromno napora managementa in se ujema tako z delnim modelom udejanjanja učeče se organizacije kot tudi z delnim modelom socialnega kapitala. V doktorski disertaciji smo oblikovali edinstven raziskovalni model mpersic.one, ki je sestavljen iz treh konstruktov, in sicer iz udejanjanja delnega modela učeče se organizacije, iz umestitve delnega modela socialnega kapitala ter iz oblikovanja pozitivne organizacijske identitete. Zanimalo nas je, ali so delni modeli med seboj povezani in kakšen vpliv imajo eden na drugega. V ta namen smo preverili raziskovalni model pri aplikaciji v slovensko podjetniško prakso ter ga preizkusili na testnem primeru podjetja Pivovarna Laško, d.d. Opravili smo kvantitativno raziskavo v slovenskem gospodarstvu ter tudi kvantitativno raziskavo v omenjenem testnem podjetju. Poleg tega smo v Pivovarni Laško, d.d., opravili kvalitativno raziskavo študije primera. Zaključne ugotovitve empiričnega dela smo ocenili kot pričakovane. V disertaciji smo uresničili vse postavljene cilje, namen ter potrdili vse tri postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raziskovalni model mpersic.one uporaben v različnih organizacijah ter da je vsebinsko korektno zasnovan. Vse tri izvedene raziskave so bile podprte z različnimi raziskovalnimi metodami. Rezultati so odsevali realno stanje slovenske podjetniške prakse in so bili precej podobni rezultatom testnega podjetja. Seveda so bila v testnem primeru določena specifična odstopanja, ki smo jih odkrili in jih s kvalitativno študijo primera izluščili. Doktorska disertacija je pokazala na ključne točke razvoja poslovanja v prihodnosti. Dodana vrednost se skriva v raziskovalnem modelu mpersic.one, saj smo pokazali, da je uporaben na katerikoli organizaciji. Osnovno sporočilo, ki izhaja tako iz teoretičnih izhodišč kot tudi iz empiričnega dela, je, da umestitev socialnega kapitala v učečo se organizacijo pomembno vpliva na oblikovanje pozitivne organizacijske identitete, ki predstavlja pomembno vsebinsko izhodišče v sodobni teoriji organizacije.
Ključne besede: Pozitivna organizacijska identiteta, Socialni kapital, Učeče se organizacije, Doba nove ekonomije, raziskava, sodobna teorija organizacije, voditeljstvo, raziskovalni model
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 873; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

43.
EXCHANGE RATE REGIME AND BAHAVIOUR OF ECONOMIC PARTICIPANTS
Neven Vidaković, 2012, doktorska disertacija

Opis: This thesis investigates the impact of the exchange rate regime choice on participants in the economy. The usual approach to the investigate the impact of the exchange rate changes in the economy is to investigate how do the changes in the exchange rate value impact the changes in the inflation rate. In order to stabilize inflation many central banks often adopt fixed or very stable exchange rates. This thesis takes another approach entirely and contests the narrow view of the exchange rate to just inflation. This thesis postulates that the choices of the exchange rate regime in itself dictates the behavior of economic agents. Under different exchange rate regimes the economic participants will make different choices and the difference in choices will be exhibited in the economic data. So economies with different exchange rate regimes will have different data properties for same economic variables. The focus of analysis is the transition small open economies which have to make a choice between stable and variable exchange rate regime. The interaction between participants in the economy is investigated through a dynamic model with optimizing agents under two states: stable and variable exchange rate regime. The participants analyzed in the thesis are: central bank, banks, households, firms and governments. Each participant makes optimal choices under each state of the exchange rate regime. Once the model is implemented interactions between the participants is investigated and how different choices change the data behavior. The model created is heavily skewed towards the impact of the monetary policy on the economy and does not investigate deeply into the fiscal policies. The predictions from the model are compared to the actual data on a sample of 10 transition economies: Bulgaria, Czech Republic, Croatia, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Romania, Slovakia, Slovenia. The model does very well in terms of the monetary variables like foreign debt, household debt. From the data it is clear there are possible fiscal policies which could offset the effects of a particular exchange rate regime, but on the data set this was only done in Czech Republic. Comparing the model and the data it is clear the choice of the exchange rate regime and the change of the exchange rate regime (switch in the regime) does cause different economic behavior of economic participants. This brings another light to the influence of the monetary policy on the economy since from the model and the data it is clear the choice of the exchange rate regime play a significant role in the process of decision making of economic participants. The model predicts and the data confirms there is a considerable differences in the economic variables between the two regimes. The most striking differences are in: household debt and foreign debt. The model and the data both show the variable exchange rate is superior to stable exchange rate regime
Ključne besede: exchange rate regime, dynamic optimization, economic participants, monetary policy
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 671; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

44.
UČINKI INOVACIJSKO-PODJETNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA NA SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI IN SMISELNOST UVAJANJA OMENJENIH VSEBIN MED OSNOVNOŠOLCE V SLOVENIJI
Patricija Halilović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija poudarja pomen podjetništva. V nalogi smo se osredotočili in omejili na inovacijsko-podjetniško izobraževanje osnovnošolcev. Za potrebe disertacije smo uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v osnovnošolski sistem v Sloveniji opredelili široko. Inovacijsko-podjetniško izobraževanje na določenih osnovnih šolah v Sloveniji poteka na osnovi podjetniškega ali UPI (ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost) krožka. V disertaciji smo proučevali učinke inovacijsko-podjetniškega izobraževanja učencev, torej učinke podjetniškega in UPI krožka na inovacijsko-podjetniške rezultate učencev in na podlagi učinkov prikazali, da je uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v programe osnovnošolskega izobraževanja smiselno. Cilj disertacije je odgovoriti na osnovno raziskovalno vprašanje, in sicer: »Kakšni so učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja osnovnošolcev v Sloveniji? in Ali je na podlagi teh učinkov uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v osnovnošolski sistem v Sloveniji smiselno?« Iz tega ključnega raziskovalnega vprašanja izhaja osrednja teza doktorske disertacije: »Uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja med osnovnošolce v Sloveniji je smiselno, saj pripomore k razvoju pozitivne ustvarjalne klime in podjetnih lastnosti, povečuje ustvarjalnost, obvladovanje inovacijskega procesa in fleksibilnost (prilagodljivost spremembam) učencev ter pripomore tudi k širjenju njihovega podjetniškega znanja.« Osrednjo tezo smo preverjali z več postavljenimi hipotezami. Disertacija je razdeljena na dva dela: teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo v drugem poglavju proučili podjetnika in podjetništvo. Cilj poglavja je bil opredelitev pojmov podjetnik in podjetništvo. Temeljni prispevek tega poglavja je v strnjenem, a v celovitem pregledu obsežne opredelitve omenjenih pojmov. Tretje poglavje obravnava teoretična izhodišča ustvarjalnosti. Ugotovili smo, da pri proučevanju ustvarjalnosti avtorji uporabljajo različna teoretična izhodišča ali njihovo kombinacijo. Zato ugotavljamo, da je pri proučevanju ustvarjalnosti smotrno kombinirati več teoretičnih izhodišč, saj se le-ta med seboj dopolnjujejo in upoštevajo različne vidike ustvarjalnosti. V tem poglavju smo opredelili tudi dejavnike, za spodbujanje ustvarjalnosti osnovnošolcev pri pouku in sicer metode poučevanja, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje in ustvarjalnost učencev, razredno klimo, učitelja, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in motivacijo. Ustvarjalnost nas lahko vodi v inovativnost, kar opredeljujemo v četrtem poglavju. V petem poglavju opredeljujemo podjetniško izobraževanje. Opredelili smo možnosti pridobivanja podjetniških znanj preko formalnih in neformalnih oblik izobraževanja, naredili pregled institucij podpornega okolja za podjetniško izobraževanje in inovativnost ter predstavili primere dobre prakse na področju podjetniškega izobraževanja mladih. V šestem poglavju smo se osredotočili na podjetniško izobraževanje v šolskem sistemu v Sloveniji. V tem poglavju smo predstavili stopnje razvoja podjetniškega izobraževanja v Sloveniji in podrobneje opisali razvoj podjetniškega krožka namenjenega osnovnošolcem. Po opredelitvi teoretičnih izhodišč v sedmem in osmem poglavju prikazujemo rezultate empirične analize. V empiričnem delu disertacije smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno tezo. Na podlagi ugotovitev smo osrednjo raziskovalno tezo potrdili, saj smo spoznali, da inovacijsko-podjetniško izobraževanje pripomore k razvoju pozitivne ustvarjalne klime in podjetnih lastnosti, povečuje ustvarjalnost, obvladovanje inovacijskega procesa in fleksibilnost (prilagodljivost spremembam) učencev ter pripomore tudi k širjenju njihovega podjetniškega znanja, zato je uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja med osnovnošolce v Sloveniji smiselno.
Ključne besede: Ustvarjalnost, inovativnost, podjetništvo, podjetniško usposabljanje in izobraževanje, podjetniško izobraževanje v šolskem sistemu, učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja osnovnošolcev v Sloveniji.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1190; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

45.
ŠTUDIJ DEJAVNIKOV PRI MODELIRANJU RAZVOJA TRAJNOSTNE ENERGETIKE(dano v postopek 20.10.2010)imenovana komisija na senatu 18. 2. 2011
Matevž Obrecht, 2012, doktorska disertacija

Opis: Disertacija je osnovana na aktualni energetski problematiki, kar zajema velik vpliv energetike na okolje, večanje globalnega povpraševanja po energiji, visoko uvozno odvisnosti Evropske unije (EU) od energije, rastoče cene energije in težnje po nadzoru nad viri energije. Disertacija je osnovana na aktualni energetski problematiki, kar zajema velik vpliv energetike na okolje, večanje globalnega povpraševanja po energiji, visoko uvozno odvisnost Evropske unije (EU) od energije, rastoče cene energije in težnje po nadzoru nad viri energije. Rešitev zapisanih problemov je zaznana v razvoju trajnostne energetike, ki ne temelji na masovnem povečevanju proizvodnje in rabe energije, temveč na učinkoviti in smotrni rabi energije, proizvedene iz konkurenčnih, okolju in družbi prijaznih virov. Ker je trajnostni razvoj energetike zelo kompleksen, mora biti premišljeno načrtovan ter podprt z znanstvenimi in s strokovnimi študijami s področja načrtovanja razvoja trajnostne energetike. Ena izmed slednjih je tudi študij dejavnikov pri modeliranju razvoja trajnostne energetike. Disertacija v prvem delu zajema pregled literature, specializiranih baz podatkov, statističnih podatkov, izsledke študij ter obstoječe situacije na področju energetike v svetu, EU in Sloveniji. To predstavlja okvir in meje disertacije. Drugi del raziskave predstavlja celovit pregled literature in analizo izsledkov s področja trajnostne energetike. V tem delu so identificirani in preučeni obstoječi predlogi in smernice posameznih raziskovalcev za razvoj trajnostne energetike, izvedena je primerjalna analiza konvencionalnih in obnovljivih virov energije z vidika trajnostnega razvoja, identificirani, preučeni in analizirani so tudi obstoječi modeli in orodja za načrtovanje energetike oziroma za vzpostavitev trajnostnega razvoja energetike. Pregled literature je dopolnjen še s primeri dobre prakse vzpostavitve razvoja trajnostne energetike. Tretji in najpomembnejši del raziskave predstavlja praktični del. V tem delu so preučeni ključni dejavniki, ki so pomembni pri modeliranju razvoja trajnostne energetike. Študija je izvedena na primeru vzorčne države – Slovenije. Najprej so preučeni t. i. temeljni dejavniki razvoja energetike, kamor so uvrščeni preučevanje povpraševanja po energiji in energetskih bilanc, analiza mešanice virov energije, ocena potencialov trajnostnih virov energije, predvidevanje bodočega povpraševanja po energiji in testiranje skladnosti potencialov trajnostnih virov energije z bodočimi potrebami po energiji. Poleg temeljnih dejavnikov, bistvenih za načrtovanje razvoja energetike, so preučeni še dejavniki trajnostnega razvoja, kamor uvrščamo ekonomske, okoljske in družbene dejavnike. V sklopu ekonomskih dejavnikov je izvedena študija odvisnosti obnovljivih virov energije od investicij v obnovljive vire energije, saj je ocenjeno, da je omenjena korelacija pomembna pri vzpostavljanju trajnostne energetike. V tem sklopu sta izvedeni tudi študija eksternih stroškov in primerjalna analiza izbranih obnovljivih in konvencionalnih virov energije, osnovana na primerjavi investicijskih, proizvodnih in eksternih stroškov. Identificirane so tudi inovativne metodologije za ocenjevanje energetskih projektov oziroma ukrepov v njihovem celotnem življenjskem ciklu. V študij okoljskih dejavnikov je zajeta implikacija ocene okoljskih vplivov energetike v fazi pridobivanja in distribucije energije. Na konkretnem primeru izbrane države so z okoljskega vidika natančno preučene energetske bilance in mešanica virov za proizvodnjo električne energije, identificirani in ocenjeni so tudi vplivi le-tega na okolje v fazi pridobivanja energentov in virov energije, proizvodnje, distribucije ter rabe energije. Preučevanje družbenih oziroma družbenopolitičnih dejavnikov je osnovano na analizi in oceni družbenega mnenja oziroma mnenja interesnih skupin (javnosti, aktivnih v energetiki, vrhunskih energetskih strokovnjakov) o družbeni primernosti energetike in energetske politike, o smi
Ključne besede: trajnostna energetika, energetska politika, obnovljivi viri energije, modeliranje energetike, dejavniki modeliranja razvoja trajnostne energetike, Delphi raziskava, trajnostni razvoj
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1344; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (6,74 MB)

46.
MODEL UČINKOVITEGA UPRAVLJANJA ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE SLOVENIJE
Sabina Koleša, 2012, doktorska disertacija

Opis: Predmet doktorske disertacije je upravljanje zunanjetrgovinske politike države ob upoštevanju delovanja nadnacionalnih entitet, pri čemer je naš osrednji cilj identificirati optimalen način realizacije nacionalnih interesov v okviru nadnacionalne entitete (tj. Evropske unije). Zunanjetrgovinska politika je eno izmed najstarejših ekonomskih področij, o katerem so tekle resne akademske razprave že v Antični Grčiji pred več kot 2000 leti. Vendar o razvoju svetovne trgovine kot sistematičnem globalnem načinu trgovanja govorimo šele od 15. stoletja dalje. Za boljše razumevanje področja v doktorski disertaciji najprej opredelimo teoretska izhodišča, v okviru katerih predstavimo teorije mednarodne menjave ter analiziramo vlogo države in ekonomske diplomacije skozi različna zgodovinska obdobja (merkantilizem, liberalizem, protekcionizem, intervencionizem ter obdobje liberalizacije in globalizacije). Kot najpomembnejše teoretično izhodišče od Davida Ricarda dalje identificiramo ugotovitev, da svet ni ničelna vsota – vse države z zunanjo trgovino pridobivajo. Kljub temu da so države skozi različna zgodovinska obdobja (glede na gospodarske razmere) vodile različne zunanjetrgovinske politike (protekcionistične ali liberalne), teorija in praksa potrjujeta, da liberalna zunanjetrgovinska politika povečuje konkurenčnost gospodarstva. Študije ekonomistov (Sachs in Warner 1995, 35; Frey v Pruslecki 2008, 5; Krueger 1980, 289) namreč kažejo, da države z liberalno zunanjetrgovinsko politiko dosegajo višjo gospodarsko rast od tistih s protekcionistično. Kot potrditev teze navajamo izsledke analiz, ki kažejo na višje stopnje gospodarske rasti v t. i. hitro rastočih gospodarstvih (državah BRIICS ‒ Braziliji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Kitajski in Južni Afriki). Slednje so na podlagi liberalizacije trgov v zadnjih dvajsetih letih dosegale višje stopnje gospodarske rasti od razvitih gospodarstev. Glede na to da je predmet disertacije zunanjetrgovinska politika v okviru Evropske unije (EU), ki jo Slovenija sooblikuje, se v okviru analize ukrepov osredotočimo na ukrepe zunanjetrgovinske politike EU, vlogo nacionalnih in nadnacionalnih (vladnih in nevladnih) akterjev ter povezavo vsebin z drugimi politikami. Ključni akterji v procesu formalnega delovanja na področju zunanjetrgovinske politike EU so: Evropska komisija (Direktorat za trgovino), Svet EU (Odbor za zunanjetrgovinsko politiko, Coreper in Svet za zunanje zadeve), Evropski parlament ter nevladni akterji (združenja, nevladne organizacije) kot nadnacionalni akterji in (vladni in nevladni) akterji na nacionalni ravni držav članic EU. Prioriteta zunanjetrgovinske politike EU je multilateralna zunanja trgovina, vzporedno pa potekajo pogajanja s številnimi državami oz. regijami za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov. Med ukrepi zunanjetrgovinske politike EU je pomembna še Strategija dostopa na trg, v okviru katere se dosegajo sinergije na podlagi okrepljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in gospodarstvom. Ugotavljamo, da postaja v obdobju globalizacije zunanjetrgovinska politika izrazito večplastna ter da izginjajo meje med zunanjimi in notranjimi politikami. Na primeru pogajanj t. i. Razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, potrdimo tezo o prepletanju pogajanj na različnih ravneh (bilateralni, regionalni in multilateralni) in vsebinski povezanosti zunanjetrgovinske politike z drugimi politikami (z razvojno, s kmetijsko ipd.). Slednje potrjujejo tudi strateški dokumenti EU (Strategija Evropa 2020; Trgovina, rast in svetovne zadeve ter Globalna Evropa: konkurenčna v svetu), v katere je zunanjetrgovinska politika vključena kot pomemben sestavni del politike konkurenčnosti.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, zunanja trgovina, zunanjetrgovinska politika, liberalizem, protekcionizem, globalizacija, ekonomska diplomacija, teorije mednarodne menjave, Evropska unija, cilji
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1285; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

47.
OPORTUNISTIČNE DISKRECIJSKE ODLOČITVE PRI OSLABITVAH DOBREGA IMENA PO MEDNARODNIH STANDARDIH RAČUNOVODSKEGA POROČANJA: EMPIRIČNA PREVERBA NA VZORCU PODJETIJ EVROPSKE UNIJE
Mateja Jerman, 2012, doktorska disertacija

Opis: V skladu z veljavnimi računovodskimi standardi v MSRP dobro ime ni več predmet amortiziranja, temveč se enkrat na leto oziroma po potrebi večkrat na leto preverja za slabitev. Velika mera subjektivnosti in oportunistično obnašanje poslovodstev ter posledično manipuliranje oslabitev dobrega imena, ki je predmet proučevanja v tej doktorski disertaciji, se največkrat povezuje z določitvijo nadomestljive vrednosti, ki je podvržena subjektivni oceni, če se v procesu oslabitve uporablja koncept vrednosti pri uporabi. Osrednji namen disertacije je empirično preveriti povezavo nekaterih spodbud in dejavnikov možne oportunistične diskrecijske izbire z obeti pojava oslabitev dobrega imena v času finančne krize na primeru izbranih velikih podjetij Evropske unije (EU), ki so obvezana poročati po MSRP. Na podlagi pregleda izsledkov obstoječih raziskav in analize strokovnih rešitev v računovodskih standardih v empiričnem delu disertacije oblikujemo model preverjanja možne oportunistične diskrecijske izbire pri slabitvah dobrega imena, prek spodbud in dejavnikov, ki utegnejo voditi poslovodstvo do tovrstnega ravnanja. V model vključujemo spodbude, ki so se v literaturi najpogosteje izkazale kot statistično značilne. Model, ki ga predstavljamo v empiričnem delu doktorske disertacije, pomanjkljivosti študij oportunistične diskrecijske izbire pri slabitvah dobrega imena odpravlja na področju obravnave dejavnikov, ki omogočajo diskrecijo pri testiranju DUE za slabitev dobrega imena. Za potrebe preverjanja postavljenih hipotez so zbrani podatki velikih podjetij EU, ki so obvezana poročati po MSRP. V vzorec so zajeti reprezentativni predstavniki anglosaškega in kontinentalnega sistema ureditve, ki imajo obenem različno institucionalno ureditev, pri čemer so finančne institucije iz vzorca izločene. V vzorcu vključujemo nemška, britanska in italijanska podjetja. Podatki za empirični del raziskave so zbrani za obdobje finančne krize, tj. 2008−2010, saj iz teorije izhaja, da bodo imela podjetja v krizi zaradi slabših poslovnih rezultatov spodbude, da poslovni izid oblikujejo na želeno raven. Empirična analiza dokazuje, da poslovodstvo pri oslabitvah dobrega imena najverjetneje vsaj delno oportunistično deluje v vseh treh proučevanih državah EU. V povezavi s temeljno tezo lahko trdimo, da so se strokovne rešitve v MSRP glede procesa testiranja dobrega imena za oslabitev v času finančne krize v velikih podjetjih Evropske unije, ki so zavezana poročati po MSRP, uporabljale oportunistično. Rezultati empirične analize imajo z vidika prispevka k znanosti doprinos: a) k spoznanjem s področja spodbud in dejavnikov, ki vplivajo na oportunistične diskrecijske izbire pri oslabitvah dobrega imena v okolju velikih evropskih podjetij, ki so obvezana poročati po MSRP in b) k spoznanjem o vplivu spodbud in dejavnikov, ki vplivajo na oportunistične diskrecijske izbire pri oslabitvah dobrega imena v različnih institucionalnih okoljih, ker rezultati empirične analize dokazujejo, da kljub uporabi enakih računovodskih standardov zgodovinski razvoj institucionalnih dejavnikov, ki so vplivali na razvoj računovodskega sistema med različnimi državami, pomembno vpliva na računovodsko prakso in delovanje poslovodstva.
Ključne besede: dobro ime, oslabitev, oportunizem, diskrecija, testiranje za slabitev, MSRP, MRS 36
Objavljeno: 17.05.2013; Ogledov: 1385; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

48.
MODEL KLJUČNIH DEJAVNIKOV OPTIMALNE FINANČNE STRUKTURE NEFINANČNH PODJETIJ
Franjo Mlinarič, 2012, doktorska disertacija

Opis: Po več kot pol stoletja znanstvenega raziskovanja finančne strukture pretežno velikih podjetij se še vedno nahajamo pred "enigmo", ki počasi odkriva svoje skrivnosti. Strokovni spor med praktiki in teoretiki se nadaljuje, aktualna finančna kriza pa je oba tabora prisilila, da sta uvidela lastne napake in začela iskati kompromisno razlago. Teoretiki počasi opuščajo idejo o splošnem ravnovesnem modelu kapitalske strukture, praktiki pa poskušajo bolje razumeti in uporabiti spoznanja teorije. Teorija kapitalske strukture nam zagotavlja koristen koncept razumevanja značilnosti oblikovanja finančne strukture v obliki hipoteze o zaporedju financiranja (POH) ter hipoteze tehtanja koristi in stroškov (TOH). Hipotezi smo v modificirani obliki za potrebe vzorca MSP uporabili tudi v naši raziskavi. Tako smo oblikovali specifičen podvzorec, ki praviloma ne pozna agencijskega problema med lastniki in managerji. Posledično so MSP bolj dolgoročno usmerjena, saj ne čutijo pritiska trga kapitala na njihovo vrednost. Na drugi strani pa imajo MSP višje vstopne pregrade na finančnem trgu ter visoko odvisnost od bančnega financiranja (v državah EU okoli 90 %). Finančno strukturo smo opazovali kot celoto investicijskih in finančnih odločitev znotraj danega ekonomskega sistema, ker smo prepričani, da imajo testirane hipoteze samo pogojno veljavnost. Iskanje optimalne finančne strukture je pravzaprav plovba med Scilo in Karibdo. Na eni strani imamo zavajajočo deterministično logiko ekonometričnih modelov, na drugi strani pa heterogenost izkušenj praktikov in njihovo intuicijo. Tradicionalne hipoteze finančne strukture velikih podjetij so nam zagotovile izhodišče za oblikovanje pojasnjevalnih spremenljivk, ki so morale biti neposredno merljive in razumljive široki poslovni javnosti. Pri vključevanju izbranih cenilk za opazovanje vpliva pojasnjevalnih spremenljivk so pomembne tudi praktične izkušnje, ki nam zagotavljajo znanje o dosegljivih podatkih in njihovih pomanjkljivostih. Cilj naše raziskave je med drugim oblikovanje liste ključnih dejavnikov finančne strukture, ki z zbliževanjem prakse in teorije omogoča vzajemno učenje. Pričujočo raziskavo značilnosti finančne strukture smo osnovali na dveh neodvisnih vzorcih podatkov: BISNODE za slovenska podjetja ter BACH2 za podjetja nekaterih evropskih držav, ki zagotavljajo harmonizirane podatke. Dodana vrednost naše raziskave je v oblikovanju dveh ekonometričnih modelov zadolževanja podjetja, da lahko posebej opazujemo dolgoročno in kratkoročno zadolževanje. Poleg tega smo uvedli dva popolnoma nova pojasnjevalna dejavnika finančne strukture: a) stroški virov financiranja ter b) finančna nefleksibilnost. V sintezi modelnih spoznanj o zadolževanju slovenskih MSP ugotavljamo dokaj močno povezavo med investicijskimi ter finančnimi odločitvami, ki verjetno določijo značilnosti finančne strukture za celotno ekonomsko dobo investicijskega projekta. Ugotovljena visoka stopnja inercije dolgoročnega in kratkoročnega zadolževanja sugerira, da tekoča optimizacija finančne strukture skoraj ni mogoča. Pri tem je zanimivo tudi opažanje, da cena virov financiranja ne igra statistično značilne vloge v slovenskih modelih zadolževanja. Poleg tega se je v obeh modelih zadolževanja izkazalo, da so podjetja s prevladujočim tujim lastnikom manj zadolžena. Slednje pa velja tudi za podjetja z višjo stopnjo finančne nefleksibilnosti. Pomembnejših razlik med dejavnostmi nismo ugotovili. Modelna spoznanja o zadolževanju evropskih podjetij pri vplivu donosnosti poslovanja, unovčljivosti premoženja ter inercije vzpostavljenih finančnih struktur so identična modelu slovenskih podjetij. Statistično značilen vpliv smo ugotovili tudi pri novih pojasnjevalnih spremenljivkah stroškov financiranja (podjetja z visokimi stroški financiranja so manj dolgoročno zadolžena) ter finančne nefleksibilnosti (podjetja z daljšim procesom kroženja denarja so bolj dolgoročno zadolžena). Upoštevajoč rezultate ekonometričnih model
Ključne besede: kapitalska struktura, optimizacija finančne strukture, mala in srednje velika podjetja, nefinančna podjetja, agencijski konflikt, stroški virov financiranja, finančna nefleksibilnost
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 1634; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

49.
VPLIV PSIHIČNEGA DOBREGA POČUTJA NA TEMELJU ZADOSTNE IN POTREBNE OSEBNE CELOVITOSTI ZAPOSLENEGA NA USPEŠNOST ORGANIZACIJE (rok za oddajo izdelane dok. dis. je 20. 6. 2014)
Simona Šarotar Žižek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Osrednji namen raziskave, ki je podlaga pričujočega dela, je razviti, predstaviti in preveriti inovativen model, ki temelji na posamezniku kot zaposlenega, njegovem psihičnem dobrem počutju (PDP) kakor tudi njegovi zadostni in potrebni celovitosti (ZIPOC), ki (posredno) pozitivno vpliva na uspešnost organizacij. Omenjen model temelji na dejstvuda človek poseduje sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, obenem pa ga zaznamuje motiviranost, volja, vrednote in druga čustva. Na osnovi teh človek skuša uresničevati življenjski smisel med drugim tudi v vlogi zaposlenega. Čeprav delo človeku daje identiteto, samospoštovanje, socialno podporo in materialne nagrade, to ni edina vloga posameznika v življenju; vpet je v več vlog od partnerske, starševske do različnih sorodstvenih, prijateljskih, sosedskih in drugih. Vsaka od teh mu prinaša tudi obveznosti, ki naj bi jih v skladu z uveljavljenimi družbenimi normami uresničeval karseda optimalno. Posameznik, ki predano uresničuje različne življenjske vloge, mora biti kar najbolj celovit - v največji možni meri mora upoštevati vse važno. Da bi bil tega sposoben, mora krepiti svojo ZIPOC s prakso in zavedanjem samega sebe, najprej kot telesnega oz. biološkega/naravnega bitja, ki to uresničuje z aktivnim izvajanjem tehnik za zagotavljanje telesnega ravnovesja (zdrava prehrana, ajurveda, masaža in aromaterapija, sproščanje, tehnike dihanja, fizična aktivnost, upoštevanje biološkega ritma, dopolnilne oblike zdravljenja in drugo). Človek se mora zavedati tudi tega, da je duševno bitje, ki plemeniti čustvovanje, zaznavanje, mišljenje in voljo s tehnikami umetnosti življenja (čustvena inteligenca, življenje v sedanjem trenutku, ne da pozablja na bodočnost, pozitivno mišljenje in drugo). Človek je tudi družbeno bitje, ki kakovostne povezave s soljudmi izgrajuje s tehnikami strokovnega in delovnega razvoja ter družbene integriranosti (vzgoja, izobraževanje, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj v okviru delovne kariere in drugo). V sodobnem času prihaja vedno bolj do izraza, da je človek duhovno bitje, ki hrepeni po samo-aktualizaciji in po življenjskem smislu, kar uresničuje s pomočjo tehnik duhovnega razvoja (duhovna inteligenca, meditacija, mantre, joga, logoterapija, praktični budistični principi za vzpostavitev ravnovesja in drugo). Prav tako se v času, ko čutimo posledice globalne ekonomske krize, v ospredje postavlja tudi dejstvo, da je človek ekonomsko bitje, ki ima občutek, da zadovoljuje svoje materialne potrebe kot oseba, družinski član, sodelavec in pripadnik neke širše skupnosti, ki to uresničuje s tehnikami ekonomske stabilnosti (ustvarjalna in delovna vloga v različnih organizacijah) ipd. Ker človeku za približevanje k zadostni in potrebni celovitosti pogosto zmanjkuje časa, znanje, vednosti in moči, se sooča s stresom, duhovno naveličanostjo, čustveno in psihično praznino,… To pa se posledično odraža v nizkem psihičnem dobrem počutju (PDP), katerega model združuje tri psihološke modele. Nizko psihično dobro počutje posameznikov v vlogi zaposlenih pa negativno vpliva na uspešnost organizacij. Temeljno raziskovalno vprašanje te disertacije je, ali je mogoče oblikovati model za krepitev celovitosti posameznika - zaposlenega, ki bi povečeval njegovo psihično dobro počutje in s tem pozitivno vplival na uspešnost organizacij. Namen doktorske disertacije je bil na osnovi raziskave, kako na povečevanje uspešnosti organizacij vpliva porast psihičnega dobrega počutja, ki izvira iz posameznikove zadostne in potrebne celovitosti, oblikovati model psihičnega dobrega počutja na temelju zadostne in potrebne celovitosti posameznikov. 17 Raziskovalni model je v empiričnem delu raziskave temeljil na več glavnih determinantah, v ozadju katerih pa je vedno človek. Gre za naslednje determinante, ki so obenem tudi naši ključni raziskovalni konstrukti: (i) zadostna in potrebna osebna celovitost (ZIPOC), (ii) psihično dobro počutje (PDP), (iii) samospoštovanje, (iv) man
Ključne besede: Osrednji namen raziskave, ki je podlaga pričujočega dela, je razviti in podati inovativen pogled na človeka, njegovo psihično dobro počutje (PDP) kakor tudi njegovo zadostno in potrebno celovitost (ZIPOC), ki (posredno) pozitivno vpliva na uspešnost organizacij. To spoznanje iz raziskave ne preseneča, saj človek poseduje sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, obenem pa ga zaznamuje motiviranost, volja, vrednote in druga čustva. Na osnovi teh človek skuša uresničevati življenjs
Objavljeno: 08.03.2013; Ogledov: 2475; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (5,73 MB)

50.
VPLIV IZBRANIH INSTITUCIONALNIH IN INDIVIDUALNIH DEJAVNIKOV NA PODJETNIŠKO AKTIVNOST TER NJIHOVA POVEZAVA Z GOSPODARSKIM IN DRUŽBENIM NAPREDKOM
Katja Crnogaj, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihovo povezavo z gospodarskim in širšim družbenim napredkom. Pri tem se srečujemo z različnimi perspektivami podjetništva in različnimi potrebami nacionalne politike, zato je pomembno, da najprej natančno razumemo podjetniške dejavnike in vzpostavimo celovitejši okvir, ki omogoča umestitev podjetništva v jedro konkurenčnosti nacionalne ekonomije. Največjo oviro tovrstnemu proučevanju predstavlja odsotnost splošno sprejete definicije podjetništva, kar predstavlja velik izziv za merjenje in primerjavo podjetništva v mednarodnem okolju in skozi čas. Tudi v primeru poenotenja glede primerne opredelitve podjetništva je težko najti merilno orodje, ki se ujema z izbrano terminologijo. Obstoječe podjetniške mere morajo biti skrbno izbrane in interpretirane, da lahko upoštevamo njihovo relevantnost za politične odločitve. Kompleksno je tudi ugotavljanje podjetniških učinkov, kjer smo v središče obravnave postavili vpliv podjetniške aktivnosti na gospodarsko rast, ki se preliva v stabilen in trajnostni gospodarski ter družbeni razvoj. Omejitve trdih pokazateljev gospodarske rasti, kot je BDP, so znane, zato smo okvir proučevanja razširili z upoštevanjem pokazateljev družbenega napredka, ki se odražajo v osebnem (človekovem) razvoju in trajnostnem razvoju družbe. Osrednji cilj doktorske disertacije je operacionalizacija široko zastavljenega modela proučevanja z namenom oblikovanja ustreznih izhodišč oblikovalcem podjetniške politike. Cilj raziskave je preveriti, ali in v kolikšni meri se povezava med podjetništvom in gospodarsko rastjo ter družbenim napredkom razlikuje med razvitimi in manj razvitimi državami, ter opredeliti v tem okviru pomembne vplivne dejavnike. Iz pregleda literature in različnih empiričnih študij je razvidno, da so raziskovalci doslej namenjali pozornost le posameznim dejavnikom podjetništva, ne pa tudi dovolj celovito – z upoštevanjem in operacionalizacijo individualne in makro ravni obenem. Pri operacionalizaciji raziskovalnega modela se osredotočamo na podatke, ki združujejo informacije o posameznikih, državah in času ter omogočajo raziskovanje vplivnih dejavnikov podjetniške aktivnosti glede na doseženo stopnjo gospodarske razvitosti države. Na tej osnovi smo si zastavili kompleksno raziskovalno vprašanje o tem, ali je mogoče vzroke za odkritje in ovrednotenje poslovne priložnosti ter pričetek podjetniške aktivnosti iskati v dejavnikih institucionalnega okolja, v katerih se priložnosti porajajo, in značilnostih posameznikov, ki jih izkoriščajo. Ugotavljali smo, ali je na ta način vzpostavljena povezava z gospodarskim in družbenim napredkom ter zagotovljena jasnejša slika oblikovalcem političnih ukrepov za pospeševanje podjetništva. Ker so v zadnjih letih različni viri podatkov privedli do protislovnih in nezadostnih empiričnih ugotovitev, smo v disertaciji na enem mestu sistematično prikazali, s katerimi pomembnejšimi mednarodno primerljivimi merami, ki so pomembne za sprejemanje in analizo političnih odločitev za povečevanje podjetniškega potenciala, se lahko merijo podjetniška aktivnost in opredeljeni vplivni dejavniki podjetništva. Na tej osnovi smo operacionalizirali zastavljeni model proučevanja podjetniškega procesa in njegove komponente v povezavi z gospodarsko rastjo in družbenim napredkom. Z upoštevanjem dveh različnih ravni obravnave smo potrdili pomen razlikovanja med posameznimi tipi podjetništva in njihovimi učinki v različnih gospodarskih okoljih.
Ključne besede: podjetništvo, individualne značilnosti podjetnika, dejavniki institucionalnega okolja, poslovne priložnosti, podjetniška aktivnost, merjenje podjetništva, gospodarska rast, gospodarski in družbeni napredek, podjetniška politika
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1664; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici