SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
SISTEM INDIKATORJEV TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH RAZISKAV, INOVATIVNOSTI IN ZNANJA NA PRIMERU TRANZICIJSKEGA GOSPODARSTVA
Katja Rašič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Povzetek Doktorska disertacija povezuje kazalnike bruto domačega proizvoda (BDP) s kazalniki kakovosti življenja. S kazalniki BDP se osredotočamo na uspešnost gospodarskih družb in gospodarsko rast. S kazalniki kakovosti življenja se osredotočamo na ekonomski, neekonomski in okoljski vidik kakovosti življenja, ki jih BDP ne zajema. BDP daje premalo celovite podlage za odločanje. Zasnujemo zato nov model indikatorjev, uporabnih za celovitejše merjenje kakovosti življenja in zato za spodbujanje inovativnosti, tehnično-tehnoloških raziskav in znanja za bolj smiselno gospodarsko rast (ki ne uničuje naravnih pogojev za življenje ljudi in drugih delov narave) v tranzicijski državi, npr. Republiki Sloveniji (RS). To je izviren model tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja za gospodarsko rast kot podlago kakovosti življenja S-TTRIK (Sistem tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja). Podpira kakovost življenja, ne le BDP. Ugotovili smo, kako se dajo meriti vplivi in povezave med področjem inovativnosti kot lastnosti in invencijsko-inovacijskega-difuzijskega procesa, tehnično-tehnoloških raziskav ter tehnično-tehnološkega znanja na gospodarsko rast tranzicijskega gospodarstva, npr. slovenskega, za namen dosegati boljšo kakovost življenja. Empirični prispevek raziskave konceptualizira in statistično preverja sekundarne statistične podatke za RS med letoma 1990 in 2011 na makroekonomski ravni s pomočjo korelacijske in regresijske analize. Konceptualiziramo in statistično preverjamo zasnovane spremenljivke, ki se nanašajo na kakovost življenja in uspešnost gospodarskih družb, na vzorcu 288 gospodarskih družb na mikroekonomski ravni s pomočjo faktorske, korelacijske in regresijske analize. Na makroekonomski ravni RS ugotavljamo, da tehnično-tehnološke raziskave, inovativnost in znanje, na podlagi katerih naj bi država tvorila dinamično ter konkurenčno gospodarstvo, z večjim ekonomskim znanjem, izobraženostjo in inovativnostjo, statistično značilno vplivajo na gospodarsko rast tranzicijskega gospodarstva RS. Tehnično-tehnološke raziskave pozitivno vplivajo na kakovost življenja. Ne izkaže se neposredni vpliv znanja in inovativnosti na kakovost življenja. Gospodarska rast je osnova za boljšo kakovost življenja, kar potrjujemo s preverjeno hipotezo na makroekonomski ravni RS. Tehnično-tehnološke raziskave in inovativnost statistično značilno vplivajo na uspešnost gospodarskih družb RS. Neposredni vpliv znanja na uspešnost gospodarskih družb se le delno pokaže. Na kakovost življenja (ekonomski, neekonomski in okoljski vidik) statistično značilno vplivata le inovativnost (inovativni procesi oziroma storitve ter trženje inovativnih procesov oziroma storitev) in znanje (vzpostavitev sodelovanja med gospodarskimi družbami, instituti in univerzami). Uspešnost gospodarskih družb podpirajo ekonomski, neekonomski in okoljski vidiki kakovosti življenja. V skladu s prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020, smo BDP dopolnili z indikatorji oziroma kazalniki, od katerih je odvisna kakovost življenja, to so: okoljski vidik, socialno-družbeno okolje, gospodarstvo, tehnično-tehnološke raziskave, inovativnost in znanje. Zasnovani nov model S-TTRIK na podlagi izsledkov korelacijske in regresijske analize tvori nov sistem indikatorjev kakovosti življenja; zajema spremenljivke tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja ter indikatorjev gospodarske rasti na mikroekonomski in makroekonomski ravni. Model povezuje različne vsebine in poglede na področju tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti, znanja, gospodarske rasti in kakovosti življenja, kolikor mogoče raznoliko, vendar strnjeno, ter pojasnjuje, katero izmed proučevanih področij tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja ima največji vpliv na kakovosti življenja ter na gospodarsko rast.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarska rast, inovativnost, kakovost življenja, tehnično-tehnološke raziskave, uspešnost gospodarskih družb, znanje.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 753; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

42.
VPLIV ETIČNE KLIME IN ETIČNE KULTURE NA NEETIČNO POSLOVNO PRAKSO PLAČILNE NEDISCIPLINE
Tanja Šalamon, 2014, doktorska disertacija

Opis: Problem, ki ga v disertaciji preučujemo, je neetična poslovna praksa plačilne nediscipline v podjetjih. Formalno definirano je etično vedenje tisto, ki je v določeni situaciji z moralnega stališča gledano “dobro” in “pravilno” v nasprotju s “slabim” oziroma ”napačnim” (Sims 1992). Na medorganizacijskem trgu (»medorganizacijski« trg sestavljajo vsa podjetja, »ki kupujejo blago in storitve z namenom, da jih bodo uporabile pri izdelavi drugih izdelkov ali storitev, ki jih nato prodajajo, dajejo v najem ali dobavljajo naprej« (Kotler 1994), lahko vsaka prodaja predstavlja pomemben delež skupne realizacije prodajalca, zato podjetja upravičeno pričakujejo plačilo v razumnem roku, da lahko tudi sama poplačajo svoje dolgove in investirajo v prihodnje aktivnosti in sredstva (Commission of European Communities 2009). Vendar pa je velik del plačil podjetij v Evropi izvršen po plačilnem roku. Kako velik problem je plačilna nedisciplina podjetij v Evropi, kaže podatek, da ima kar 98 % evropskih podjetij (vzorec je vseboval podjetja iz desetih evropskih držav – Belgije, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Španije in Velike Britanije) težave s plačilno nedisciplino svojih kupcev (Euler Hermes 2006). Še posebno zaskrbljujoča je ocena Evropske komisije, da je zaradi plačilne nediscipline ogrožen obstoj 35 % podjetij (Commission of European Communities 2009). Etičnost podjetja je v literaturi s področja poslovne etike primarno predstavljena z dvema večdimenzionalnima konstruktoma: etično klimo in etično kulturo (Treviño et al. 1998). Da bi ugotovili, ali etičnost podjetja vpliva na plačilno disciplino podjetja, smo analizirali vpliv etične klime in etične kulture na plačilno disciplino podjetij. V okviru raziskave smo uporabili Cullenovo in Victorjevo (1993) metodologijo za merjenje tipov etične klime, Arnaudino (2010) metodologijo za merjenje dimenzij etične klime in Kapteinovo (2008b) metodologijo za merjenje dimenzij etične kulture. Na podlagi empiričnih rezultatov raziskave lahko zaključimo, da tako etična klima kot tudi etična kultura vplivata na plačilno disciplino podjetij, kar pomeni, da je plačilna disciplina podjetij v Sloveniji odraz neetičnega delovanja podjetij.
Ključne besede: poslovna etika, etična klima, etična kultura, plačilna disciplina, plačilna nedisciplina
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 824; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

43.
IMPACT OF BALANCED ORGANIZATIONAL VALUES ON BUSINESS PERFORMANCE
Ivan Malbašić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Theories of organization and management have offered several concepts and models indicating that organizational values are an important factor in running organizations. A still unexplained question concerns the creation of balanced organizational values which can support the achievement of diversified and even seemingly incompatible goals of today's organizations. To explore balanced organizational values in contemporary business practice, we tested two most frequently used value models, i.e., the Competing Values Framework and Schwartz’s values model, on the sample of the Fortune 100 companies. This dissertation proposes a new model of balanced organizational values named Mission-based model of organizational values which proved itself to be more appropriate for researching balanced values in contemporary business practice than the two most frequently used value models (the Competing Values Framework and Schwartz’s values model), thus supporting the first hypothesis of this dissertation. Given the particularities of balanced organizational values research, an instrument for measuring organizational values was developed to suit the specific needs of this research. In order to test the research hypotheses, a research in 24 Croatian companies was conducted. In each of these companies, between 27 and 50 employees were surveyed giving a total sample size of 874 respondents. The results of statistical analysis performed to test the second hypothesis, as well as the related sub-hypotheses, indicate that the degree of imbalance of organizational values has no significant effect on the higher level of organizational commitment. The same applies to the two separate components of organizational commitment—affective and normative. However, the existence of medium-sized negative correlation between the degree of imbalance of organizational values and continuance component of organizational commitment was determined. The testing results of the third hypothesis, as well as the related sub-hypotheses, indicate that organizations with balanced organizational values are, in general, more effective than organizations with imbalanced values. Moreover, this correlation was found not only for the overall level of organizational effectiveness, but also for the most perspectives of organizational effectiveness based on the Balanced Scorecard approach. To conclude, this dissertation contributes to a better understanding of the role of organizational values in business, especially emphasizing the importance and role of balanced organizational values. Mission-based model of organizational values, developed within this dissertation, follows the findings of the most used models, integrating and upgrading them with new cognitions based on selected scientific knowledge and experience from business practice. And most importantly, this dissertation presents an empirical confirmation of the importance of balancing organizational values as one of the preconditions for successful business.
Ključne besede: organizational values, balanced values, model of organizational values, business performance, organizational effectiveness, organizational commitment, Fortune 100 companies
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 700; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (9,47 MB)

44.
MANAGEMENTSKI MODEL SVETOVALNEGA MENTORSTVA IN VPLIV NJEGOVIH AKTIVNOSTI NA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH IN USPEŠNOST PODJETJA
Petra Cajnko, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi smo se lotili obravnave problema, ki po nam dostopni literaturi ni obravnavan. Zasledili nismo podatka, da bi v Sloveniji izvedli raziskavo, v katerem podjetju že uporabljajo coaching in v katerem ne. Zasledili tudi nismo podatka, da bi bila do sedaj narejena raziskava o vplivu aktivnosti coachinga na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja z vidika managementa. Torej tudi modela coachinga in vpliva njegovih aktivnosti z vidika managementa na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja, po nam dostopni literaturi še ni možno zaslediti. Ker nas povezava med konstrukti v okviru coachinga ter konstruktoma zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja, prav tako pa tudi povezava med konstrukti v okviru cochinga in posameznimi komponentami zadovoljstva zaposlenih in uspešnosti podjetja zanima, smo jo opravili v naši doktorski disertaciji. Z namenom uporabe v praksi smo izdelali managementski model coachinga, s pomočjo katerega smo preučili vpliv aktivnosti coachinga na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja. Človek postaja v podjetju čedalje bolj pomemben, saj tako managerji kot tudi zaposleni predstavljajo prednost v podjetju. Pomembno je, da se zaposleni pri opravljanju svojega dela počutijo dobro in so zanj motivirani oziroma da so zadovoljni pri delu. Prav tako je pomembno, da znajo managerji svoje veščine vodenja pravilno uporabljati, saj s tem vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja. V doktorski disertaciji smo na podlagi zgoraj napisanega poskušali odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje: Kakšen je potencialni dodatni učinek na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja z uporabo managementskega modela coachinga in aktivnosti, ki jih zajema model? Namen naše doktorske disertacije je na temelju teorije s tega področja in spoznanj s terenske raziskave oblikovati managementski model coachinga in vpliva njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja. Regresijski managementski model coachinga je v empiričnem delu raziskave temeljil na konstruktih v okviru coachinga in konstruktu zadovoljstvo zaposlenih ter konstruktu uspešnost podjetja, v ozadju katerih so managerji in zaposleni. Gre za naslednje konstrukte, ki so obenem tudi naši ključni raziskovalni konstrukti: (i) konstrukti v okviru coachinga (empatija, asertivna komunikacija, strateško razmišljanje, delegiranje in optimiranje dela), (ii) konstrukt zadovoljstvo zaposlenih in (iii) konstrukt uspešnost podjetja z vidika managementa. Povezavo med omenjenimi konstrukti najbolje odraža naša temeljna teza, ki se glasi: podjetja lahko ob primerni pozornosti, ki jo namenijo izvajanju komponent managementskega modela coachinga, dosegajo pomemben vpliv na zadovoljstvo zaposlenih ter na uspešnost podjetja. V raziskovanju smo upoštevali, da konstrukte v okviru coachinga ter konstrukta zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja z vidika managementa, merimo na temelju opredeljenih konstruktov in posameznih komponent zadovoljstva zaposlenih in uspešnosti podjetja. V okviru coachinga smo oblikovali 5 konstruktov: (i) empatija, (ii) asertivna komunikacija, (iii) strateško razmišljanje, (iv) delegiranje in (v) optimiranje dela. Konstrukt zadovoljstvo zaposlenih je sestavljen iz naslednjih petih komponent (spremenljivk): (i) posameznikova ustvarjalnost, (ii) organizacija dela, (iii) timsko delo, (iv) vsebina dela in (v) medsebojni odnosi. Konstrukt uspešnost podjetja pa je sestavljen iz naslednjih štirih komponent (spremenljivk): (i) obvladovanje stroškov, (ii) donosnost izdelka, (iii) dobiček in (iv) rast prihodkov. Glede na tezo doktorske disertacije in temeljno raziskovalno vprašanje ter s tem povezane ključne konstrukte je bil naš cilj na ravni storitvenih podjetij v Sloveniji pri managerjih in zaposlenih v skladu z opredeljenim vzorcem izmeriti vpliv coachinga in njegovih aktivnosti na dejavnike zadovoljstva zaposlenih in kazalnike uspešnosti podjetja. Tako smo prvič v Sloveniji izmerili povezavo med coachingom, zadovoljstvom za
Ključne besede: coaching, zadovoljstvo zaposlenih, uspešnost podjetja, management, model
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 786; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

45.
DIFERENCIRANI MODEL POVPRAŠEVANJA PO CESTNIH PREVOZIH KOT INSTRUMENT UČINKOVITE CENOVNE POLITIKE NA TRANSPORTNEM TRGU V SLOVENIJI
Mateja Matajič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Ekonomisti se že več desetletij ukvarjajo s problematiko alokacijske neučinkovitosti transportnega trga, katerega posledica je neučinkovitost cenovnega mehanizma kot usmerjevalca obsega transportnega povpraševanja, tržna neučinkovitost zaradi odsotnosti ustreznih signalov glede investiranja, in tržna neučinkovitost zaradi izkrivljenosti konkurenčnosti med različnimi vrstami prevoza. Obračunavanje in plačevanje diferenciranih cestnin je v praksi čedalje bolj podprto z razvojem novih tehnologij in z uvajanjem interoperabilnosti na področju brezkontaktnega elektronskega cestninjenja vozil v prostem toku v skupnem evropskem prostoru, zato se postavlja vprašanje, ali lahko s sistemom cestnin, diferenciranih med cestnimi odseki, učinkovito vplivamo na obnašanje povpraševanja na slovenskem transportnem trgu in na (pre)razporeditev prometnih obremenitev z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili. V doktorski disertaciji poročamo o ocenah elastičnosti povpraševanja po prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili na cestninskih cestah v Sloveniji glede na najpomembnejše cenovne in strukturno-kvalitativne determinante tega povpraševanja. V danem primeru gre za prvo tovrstno ekonometrično analizo panelnih podatkov na primeru Slovenije oziroma na primeru testiranja doslej najobsežnejše slovenske podatkovne baze. Nadalje identificiramo in ocenimo tudi diferencirana modela transportnega povpraševanja po cestnih prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili v Sloveniji v okviru dveh geografskih delitev: (a) glede na lego števnega mesta oziroma cestninske ceste na V. panevropskem cestnem koridorju v primerjavi z ostalim proučevanim območjem Slovenije, in (b) glede na lego števnega mesta oziroma cestninske ceste na treh različnih prometnih geografskih smereh Slovenije, in sicer na primorski, gorenjski in štajerski smeri. Vsebinski okvir doktorske disertacije temelji na proučevanju ekonomike cestnega transporta. Predmet našega raziskovanja sta tako analiza in modeliranje povpraševanja po cestnih motornih prevozih v primeru Slovenije. Z izsledki doktorske disertacije želimo vzpodbuditi in omogočiti primerno uporabo cenovnih in drugih ekonomskih instrumentov prometne politike za upravljanje povpraševanja po cestnih prevozih na cestninskih cestah v Sloveniji, kar bi prispevalo k optimizaciji teh prevozov v času in prostoru ter s tem tudi k večji učinkovitosti transportnega trga. Na osnovi panela podatkov smo ocenili ekonometrični model transportnega povpraševanja po prevozih z osebnimi avtomobili in s tovornimi vozili na desetih odsekih cestninskih cest v Sloveniji. Osrednje vsebinske ugotovitve opravljene raziskave so naslednje: Prvič, transportno povpraševanje je na slovenskih avtocestah cenovno neelastično. Zviševanje cestnine bi upravljavcu cestninskih cest v Sloveniji lahko zagotavljalo več finančnih virov. Drugič, cenovna elastičnost transportnega povpraševanja se med različnimi skupinami cestninskih odsekov potrjeno razlikuje, zato je smiselna uvedba diferenciranega sistema cestninjenja, ki omogoča hkratno doseganje cilja večje internalizacije zunanjih stroškov transporta, cilja upravljanja obsega transportnega povpraševanja na osnovi stroškovnih cen ter cilja večjega pokrivanja stroškov vzdrževanja in razvoja cestninskih cest v Sloveniji. Tretjič, cestno transportno povpraševanje je v Sloveniji bolj kot na spremembe višine cestnin odzivno na spremembe cen goriva, še zlasti to velja za tovorna vozila, zato lahko prometna politika transportno povpraševanje upravlja tudi z višino cen goriva. In končno, ocene diferenciranih modelov transportnega povpraševanja glede na različne skupine cestnih odsekov nakazujejo na nezadostno konkurenčnost prevoznih podsistemov, tj. cestnega in železniškega, kar bi verjetno lahko izboljšali s širjenjem transportne ponudbe z večanjem konkurenčnosti alternativnega železniškega prevoza ter alternativnih transportnih poti.
Ključne besede: ekonometrični model, panelni podatki, cestninske ceste v Sloveniji, transportno povpraševanje, prevozi z osebnimi avtomobili, prevozi s tovornimi vozili
Objavljeno: 18.11.2014; Ogledov: 961; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

46.
POSTAVITEV SISTEMA INDIKATORJEV ZA MERJENJE USPEŠNOSTI RAZVOJA MESTA
Jasmina Mavrič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Mesta predstavljajo gonilno silo razvoja v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju in so odraz prostorske organizacije človeške družbe. Današnja globalna mesta imajo pred seboj nove izzive, saj niso več samozadostna, temveč vpeta v širše, globalno dogajanje. Nadalje so mesta oz. strateške mestne regije vse bolj pomemben akter v globalni ekonomiji, pr čemer se vpliv nacionalnih držav manjša, vpliv mest in mestnih regij pa narašča. Proces globalizacije se odraža v vse večji težnji po doseganju konkurenčnosti mest in izkoristkih globalnih trendov. Prostorski in organizacijski učinki globalizacije se na nivoju mest kažejo v koncentraciji finančnih in ostalih specializiranih storitev, deindustrializaciji, spremembi rabe tal ter naraščajočem pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij Zadnjih dvesto let civilizacije obsežno definira raznolikost vizij o mestih. Naše razmerje z mestom sega tako na področje okolja, kakor tudi ekonomije in kakovosti življenja. Tehnologija, globalizacija in naraščajoča kompleksnost življenja postavljajo mesta v središče gospodarske razvitosti in družbenega napredka. Mesta tako postajajo središča inovacij, globalizacije, urbanizacije, znanstvenih odkritij in generacije širjenja informacij, obenem pa po »naravni konstrukciji«, optimalna družbena enota za implementacijo sprememb in izboljšanja življenja ljudi. Sicer majhna, ker razpolagajo z zadostno povezanostjo skupnosti za odobritev in sprejem novih programov, a hkrati zadosti velika za prikaz demonstrativnih učinkov; predstavljajo glasnike prihodnosti v smislu: »spremeni mesta, spremeni svet«. Dejavniki uspešnosti posameznih evropskih mest se med seboj razlikujejo, vendar imajo kljub različnosti tudi skupen imenovalec. Vsa mesta so se pri reševanju raznolike problematike v raznovrstnih okoljih opredelila za pet ključnih strateških korakov: oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavljanje partnerstev, pritegnitev specifičnih dejavnikov in izvedbo ključnih projektov. Ob upoštevanju dejstva, da postajajo prav mesta generator gospodarskega napredka in vir rasti nacionalnega gospodarstva, se poraja potreba po prepoznavanju stopnje razvoja in pregledu nad rangiranjem in umeščenostjo razvojne stopnje mesta in regije oz. prepoznavanje stopnje kategorizacije, od katere je odvisna priprava ustreznih strateških in razvojnih smernic mesta in urbane regije. Da bi jih lahko primerjali med seboj po stopnji njihove razvojne uspešnosti, se je izoblikovala potreba po razvoju indikatorjev oz. skupine le-teh, ki merijo uspešnost mest, reprezentativnih in primerljivih med posameznimi državami in njihovo rigoroznostjo, ki omogoča verifikacijo tudi drugim. Upoštevajoč to nujnost, obstaja danes mnogo različnih indikatorjev mest oz. urbanih indikatorjev in veliko institucij, ki si prizadevajo za kompilacijo in analizo tovrstnih podatkov. Tudi sistemi merjenja uspešnosti, razviti za lastne potrebe, v nekaterih mestih že izkazujejo določeno stopnjo izvedljivosti merjenja. Temeljni problem pa predstavljajo njihova nestandardiziranost, nekonsistentnost in neprimerljivost (časovno in med različnimi primerjanimi mesti), odobriti pa jim tudi ne moremo uporabe v širšem okviru (benchmark) primerjalnih situacij. Teoretična izhodišča in nabor indikatorjev mednarodnih institucij kot nosilcev merjenja se največkrat nanašajo na kontekst primerjave globalnih mest, kar je v sklopu držav, ki jih opredeljuje npr. veliko število prebivalcev, razumljivo, pričakovano in smiselno. Posledično se moramo na primeru preučevanja srednje velikih mest vprašati o uporabnosti metodologije in indikatorjev, ki jih največkrat na primerih velikih, globalnih mest uporabljajo mednarodno priznane institucije.
Ključne besede: Mesto, regija, sistemi merjenja, indikatorji, razvrščanje mest, globalizacija, urbanizacija, konkurenčnost, kakovost bivanja
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1031; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (10,64 MB)

47.
OBLIKOVANJE POZITIVNE ORGANIZACIJSKE IDENTITETE PRI UMESTITVI SOCIALNEGA KAPITALA V UČEČO SE ORGANIZACIJO
Marko Peršič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doba ekonomije znanja prinaša s seboj ogromno izzivov za organizacije. Težke razmere na globalnem trgu veljajo za večino organizacij. Rutinskega poslovanja skoraj nikjer ne zasledimo več. Organizacije so usmerjene k spremembam ter inovacijam v poslovanju. Management v organizacijah mora odigrati ključno vlogo pri vzpostavitvi primernega okolja za učenje. Znanje je postalo osnovni gradnik konkurenčnosti v teh nastalih razmerah. Ustvarjanje novega znanja pomeni dolgoročno za organizacije edino pot za uspešno poslovanje. Prav gotovo tudi informacijske tehnologije postavljajo osnovna merila ter predstavljajo dejavnik razvoja v prihodnosti. Mnogi managerji se ne zavedajo pomena organizacijske kulture. Le prave voditeljske sposobnosti managerjev pripomorejo k oblikovanju pozitivne organizacijske identitete. Zato so pravi odgovor na izzive organizacij v prihodnosti učeče se organizacije. Pri oblikovanju pozitivne organizacijske identitete temeljno vlogo igra tudi socialni kapital v organizaciji. Relacije med ljudmi, odnosi ter povezave med zaposlenimi oblikujejo organizacijsko identiteto v vsaki organizaciji. Vse te družbene povezave posameznikom omogočajo, da se razvijajo, sodelujejo ter dosegajo osebne ter organizacijske cilje. Oblikujejo se omrežja in pogosto rečemo, da je socialni kapital premoženje v omrežjih. Socialni kapital omogoča tudi prenos in izmenjavo znanja, kar ustvarja pogoje za nastanek učeče se organizacije. Za oblikovanje pozitivne organizacijske identitete lahko rečemo, da je dinamični proces, ker je časovno dolgotrajen. To tudi pomeni, da zahteva ogromno napora managementa in se ujema tako z delnim modelom udejanjanja učeče se organizacije kot tudi z delnim modelom socialnega kapitala. V doktorski disertaciji smo oblikovali edinstven raziskovalni model mpersic.one, ki je sestavljen iz treh konstruktov, in sicer iz udejanjanja delnega modela učeče se organizacije, iz umestitve delnega modela socialnega kapitala ter iz oblikovanja pozitivne organizacijske identitete. Zanimalo nas je, ali so delni modeli med seboj povezani in kakšen vpliv imajo eden na drugega. V ta namen smo preverili raziskovalni model pri aplikaciji v slovensko podjetniško prakso ter ga preizkusili na testnem primeru podjetja Pivovarna Laško, d.d. Opravili smo kvantitativno raziskavo v slovenskem gospodarstvu ter tudi kvantitativno raziskavo v omenjenem testnem podjetju. Poleg tega smo v Pivovarni Laško, d.d., opravili kvalitativno raziskavo študije primera. Zaključne ugotovitve empiričnega dela smo ocenili kot pričakovane. V disertaciji smo uresničili vse postavljene cilje, namen ter potrdili vse tri postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raziskovalni model mpersic.one uporaben v različnih organizacijah ter da je vsebinsko korektno zasnovan. Vse tri izvedene raziskave so bile podprte z različnimi raziskovalnimi metodami. Rezultati so odsevali realno stanje slovenske podjetniške prakse in so bili precej podobni rezultatom testnega podjetja. Seveda so bila v testnem primeru določena specifična odstopanja, ki smo jih odkrili in jih s kvalitativno študijo primera izluščili. Doktorska disertacija je pokazala na ključne točke razvoja poslovanja v prihodnosti. Dodana vrednost se skriva v raziskovalnem modelu mpersic.one, saj smo pokazali, da je uporaben na katerikoli organizaciji. Osnovno sporočilo, ki izhaja tako iz teoretičnih izhodišč kot tudi iz empiričnega dela, je, da umestitev socialnega kapitala v učečo se organizacijo pomembno vpliva na oblikovanje pozitivne organizacijske identitete, ki predstavlja pomembno vsebinsko izhodišče v sodobni teoriji organizacije.
Ključne besede: Pozitivna organizacijska identiteta, Socialni kapital, Učeče se organizacije, Doba nove ekonomije, raziskava, sodobna teorija organizacije, voditeljstvo, raziskovalni model
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 997; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

48.
EXCHANGE RATE REGIME AND BAHAVIOUR OF ECONOMIC PARTICIPANTS
Neven Vidaković, 2012, doktorska disertacija

Opis: This thesis investigates the impact of the exchange rate regime choice on participants in the economy. The usual approach to the investigate the impact of the exchange rate changes in the economy is to investigate how do the changes in the exchange rate value impact the changes in the inflation rate. In order to stabilize inflation many central banks often adopt fixed or very stable exchange rates. This thesis takes another approach entirely and contests the narrow view of the exchange rate to just inflation. This thesis postulates that the choices of the exchange rate regime in itself dictates the behavior of economic agents. Under different exchange rate regimes the economic participants will make different choices and the difference in choices will be exhibited in the economic data. So economies with different exchange rate regimes will have different data properties for same economic variables. The focus of analysis is the transition small open economies which have to make a choice between stable and variable exchange rate regime. The interaction between participants in the economy is investigated through a dynamic model with optimizing agents under two states: stable and variable exchange rate regime. The participants analyzed in the thesis are: central bank, banks, households, firms and governments. Each participant makes optimal choices under each state of the exchange rate regime. Once the model is implemented interactions between the participants is investigated and how different choices change the data behavior. The model created is heavily skewed towards the impact of the monetary policy on the economy and does not investigate deeply into the fiscal policies. The predictions from the model are compared to the actual data on a sample of 10 transition economies: Bulgaria, Czech Republic, Croatia, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Romania, Slovakia, Slovenia. The model does very well in terms of the monetary variables like foreign debt, household debt. From the data it is clear there are possible fiscal policies which could offset the effects of a particular exchange rate regime, but on the data set this was only done in Czech Republic. Comparing the model and the data it is clear the choice of the exchange rate regime and the change of the exchange rate regime (switch in the regime) does cause different economic behavior of economic participants. This brings another light to the influence of the monetary policy on the economy since from the model and the data it is clear the choice of the exchange rate regime play a significant role in the process of decision making of economic participants. The model predicts and the data confirms there is a considerable differences in the economic variables between the two regimes. The most striking differences are in: household debt and foreign debt. The model and the data both show the variable exchange rate is superior to stable exchange rate regime
Ključne besede: exchange rate regime, dynamic optimization, economic participants, monetary policy
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 735; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

49.
UČINKI INOVACIJSKO-PODJETNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA NA SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI IN SMISELNOST UVAJANJA OMENJENIH VSEBIN MED OSNOVNOŠOLCE V SLOVENIJI
Patricija Halilović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija poudarja pomen podjetništva. V nalogi smo se osredotočili in omejili na inovacijsko-podjetniško izobraževanje osnovnošolcev. Za potrebe disertacije smo uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v osnovnošolski sistem v Sloveniji opredelili široko. Inovacijsko-podjetniško izobraževanje na določenih osnovnih šolah v Sloveniji poteka na osnovi podjetniškega ali UPI (ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost) krožka. V disertaciji smo proučevali učinke inovacijsko-podjetniškega izobraževanja učencev, torej učinke podjetniškega in UPI krožka na inovacijsko-podjetniške rezultate učencev in na podlagi učinkov prikazali, da je uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v programe osnovnošolskega izobraževanja smiselno. Cilj disertacije je odgovoriti na osnovno raziskovalno vprašanje, in sicer: »Kakšni so učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja osnovnošolcev v Sloveniji? in Ali je na podlagi teh učinkov uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v osnovnošolski sistem v Sloveniji smiselno?« Iz tega ključnega raziskovalnega vprašanja izhaja osrednja teza doktorske disertacije: »Uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja med osnovnošolce v Sloveniji je smiselno, saj pripomore k razvoju pozitivne ustvarjalne klime in podjetnih lastnosti, povečuje ustvarjalnost, obvladovanje inovacijskega procesa in fleksibilnost (prilagodljivost spremembam) učencev ter pripomore tudi k širjenju njihovega podjetniškega znanja.« Osrednjo tezo smo preverjali z več postavljenimi hipotezami. Disertacija je razdeljena na dva dela: teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo v drugem poglavju proučili podjetnika in podjetništvo. Cilj poglavja je bil opredelitev pojmov podjetnik in podjetništvo. Temeljni prispevek tega poglavja je v strnjenem, a v celovitem pregledu obsežne opredelitve omenjenih pojmov. Tretje poglavje obravnava teoretična izhodišča ustvarjalnosti. Ugotovili smo, da pri proučevanju ustvarjalnosti avtorji uporabljajo različna teoretična izhodišča ali njihovo kombinacijo. Zato ugotavljamo, da je pri proučevanju ustvarjalnosti smotrno kombinirati več teoretičnih izhodišč, saj se le-ta med seboj dopolnjujejo in upoštevajo različne vidike ustvarjalnosti. V tem poglavju smo opredelili tudi dejavnike, za spodbujanje ustvarjalnosti osnovnošolcev pri pouku in sicer metode poučevanja, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje in ustvarjalnost učencev, razredno klimo, učitelja, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in motivacijo. Ustvarjalnost nas lahko vodi v inovativnost, kar opredeljujemo v četrtem poglavju. V petem poglavju opredeljujemo podjetniško izobraževanje. Opredelili smo možnosti pridobivanja podjetniških znanj preko formalnih in neformalnih oblik izobraževanja, naredili pregled institucij podpornega okolja za podjetniško izobraževanje in inovativnost ter predstavili primere dobre prakse na področju podjetniškega izobraževanja mladih. V šestem poglavju smo se osredotočili na podjetniško izobraževanje v šolskem sistemu v Sloveniji. V tem poglavju smo predstavili stopnje razvoja podjetniškega izobraževanja v Sloveniji in podrobneje opisali razvoj podjetniškega krožka namenjenega osnovnošolcem. Po opredelitvi teoretičnih izhodišč v sedmem in osmem poglavju prikazujemo rezultate empirične analize. V empiričnem delu disertacije smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno tezo. Na podlagi ugotovitev smo osrednjo raziskovalno tezo potrdili, saj smo spoznali, da inovacijsko-podjetniško izobraževanje pripomore k razvoju pozitivne ustvarjalne klime in podjetnih lastnosti, povečuje ustvarjalnost, obvladovanje inovacijskega procesa in fleksibilnost (prilagodljivost spremembam) učencev ter pripomore tudi k širjenju njihovega podjetniškega znanja, zato je uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja med osnovnošolce v Sloveniji smiselno.
Ključne besede: Ustvarjalnost, inovativnost, podjetništvo, podjetniško usposabljanje in izobraževanje, podjetniško izobraževanje v šolskem sistemu, učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja osnovnošolcev v Sloveniji.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1299; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

50.
ŠTUDIJ DEJAVNIKOV PRI MODELIRANJU RAZVOJA TRAJNOSTNE ENERGETIKE(dano v postopek 20.10.2010)imenovana komisija na senatu 18. 2. 2011
Matevž Obrecht, 2012, doktorska disertacija

Opis: Disertacija je osnovana na aktualni energetski problematiki, kar zajema velik vpliv energetike na okolje, večanje globalnega povpraševanja po energiji, visoko uvozno odvisnosti Evropske unije (EU) od energije, rastoče cene energije in težnje po nadzoru nad viri energije. Disertacija je osnovana na aktualni energetski problematiki, kar zajema velik vpliv energetike na okolje, večanje globalnega povpraševanja po energiji, visoko uvozno odvisnost Evropske unije (EU) od energije, rastoče cene energije in težnje po nadzoru nad viri energije. Rešitev zapisanih problemov je zaznana v razvoju trajnostne energetike, ki ne temelji na masovnem povečevanju proizvodnje in rabe energije, temveč na učinkoviti in smotrni rabi energije, proizvedene iz konkurenčnih, okolju in družbi prijaznih virov. Ker je trajnostni razvoj energetike zelo kompleksen, mora biti premišljeno načrtovan ter podprt z znanstvenimi in s strokovnimi študijami s področja načrtovanja razvoja trajnostne energetike. Ena izmed slednjih je tudi študij dejavnikov pri modeliranju razvoja trajnostne energetike. Disertacija v prvem delu zajema pregled literature, specializiranih baz podatkov, statističnih podatkov, izsledke študij ter obstoječe situacije na področju energetike v svetu, EU in Sloveniji. To predstavlja okvir in meje disertacije. Drugi del raziskave predstavlja celovit pregled literature in analizo izsledkov s področja trajnostne energetike. V tem delu so identificirani in preučeni obstoječi predlogi in smernice posameznih raziskovalcev za razvoj trajnostne energetike, izvedena je primerjalna analiza konvencionalnih in obnovljivih virov energije z vidika trajnostnega razvoja, identificirani, preučeni in analizirani so tudi obstoječi modeli in orodja za načrtovanje energetike oziroma za vzpostavitev trajnostnega razvoja energetike. Pregled literature je dopolnjen še s primeri dobre prakse vzpostavitve razvoja trajnostne energetike. Tretji in najpomembnejši del raziskave predstavlja praktični del. V tem delu so preučeni ključni dejavniki, ki so pomembni pri modeliranju razvoja trajnostne energetike. Študija je izvedena na primeru vzorčne države – Slovenije. Najprej so preučeni t. i. temeljni dejavniki razvoja energetike, kamor so uvrščeni preučevanje povpraševanja po energiji in energetskih bilanc, analiza mešanice virov energije, ocena potencialov trajnostnih virov energije, predvidevanje bodočega povpraševanja po energiji in testiranje skladnosti potencialov trajnostnih virov energije z bodočimi potrebami po energiji. Poleg temeljnih dejavnikov, bistvenih za načrtovanje razvoja energetike, so preučeni še dejavniki trajnostnega razvoja, kamor uvrščamo ekonomske, okoljske in družbene dejavnike. V sklopu ekonomskih dejavnikov je izvedena študija odvisnosti obnovljivih virov energije od investicij v obnovljive vire energije, saj je ocenjeno, da je omenjena korelacija pomembna pri vzpostavljanju trajnostne energetike. V tem sklopu sta izvedeni tudi študija eksternih stroškov in primerjalna analiza izbranih obnovljivih in konvencionalnih virov energije, osnovana na primerjavi investicijskih, proizvodnih in eksternih stroškov. Identificirane so tudi inovativne metodologije za ocenjevanje energetskih projektov oziroma ukrepov v njihovem celotnem življenjskem ciklu. V študij okoljskih dejavnikov je zajeta implikacija ocene okoljskih vplivov energetike v fazi pridobivanja in distribucije energije. Na konkretnem primeru izbrane države so z okoljskega vidika natančno preučene energetske bilance in mešanica virov za proizvodnjo električne energije, identificirani in ocenjeni so tudi vplivi le-tega na okolje v fazi pridobivanja energentov in virov energije, proizvodnje, distribucije ter rabe energije. Preučevanje družbenih oziroma družbenopolitičnih dejavnikov je osnovano na analizi in oceni družbenega mnenja oziroma mnenja interesnih skupin (javnosti, aktivnih v energetiki, vrhunskih energetskih strokovnjakov) o družbeni primernosti energetike in energetske politike, o smi
Ključne besede: trajnostna energetika, energetska politika, obnovljivi viri energije, modeliranje energetike, dejavniki modeliranja razvoja trajnostne energetike, Delphi raziskava, trajnostni razvoj
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1514; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (6,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici