SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
31.
ZNAČILNOSTI IN KOMPETENCE VODIJ V POVEZAVI S POČUTJEM ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI
Mateja Lorber, 2015, doktorska disertacija

Opis: Skrb za zadovoljstvo, počutje in zdravje zaposlenih je pomembno za vsako organizacijo, ker je delo v zdravstveni negi stresno, pa je ta skrb tukaj še toliko bolj potrebna. Prav tako so znane povezave med vlogo vodje, dobrim počutjem, usposabljanjem in pripadnostjo za razumevanje uspešnosti organizacij. Kljub številnim pristopom k merjenju dobrega počutja so se raziskovalci poenotili glede treh glavnih pristopov (psihološkega, fizičnega in socialnega) merjenja počutja. Znano je tudi, da značilnosti delovnega življenja vplivajo na več različnih vidikov dobrega počutja zaposlenih, na primer na povečanje smisla za spodbujanje pozitivnih čustev, morale in motivacije, zadovoljstvo z delom in celotno zadovoljstvo z življenjem. Vodenje je eden izmed pomembnih dejavnikov delovnega življenja, ki vpliva na počutje zaposlenih prek zadovoljstva z njihovimi delovnimi mesti in zadovoljstva z življenjem. Prav tako na dobro počutje zaposlenih poleg vodenja vplivajo tudi drugi situacijski dejavniki, ki izhajajo iz delovnega okolja, na primer razpoložljiva sredstva, vedenje sodelavcev, urejenost delovnega okolja itd. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo počutja zaposlenih v zdravstveni negi in dejavnike vodenja, s katerimi se povezuje počutje zaposlenih. V raziskavi smo uporabili kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi iz osmih bolnišnic, ki imajo med organizacijskimi enotami oziroma oddelki interni/-e in kirurški/-e oddelek/-ke. V okviru kvantitativne metodologije smo za ugotavljanje korelacije med posameznimi proučevanimi spremenljivkami uporabili Spearmanov koeficient korelacije, ki nam pokaže moč povezave med primerjanimi spremenljivkami. Uporabili smo tudi Mann-Whitneyjev neparametrični test za ugotavljanje razlik v aritmetičnih sredinah za dva neodvisna vzorca med povprečnimi vrednostmi proučevanih spremenljivk posameznih (skupin) udeležencev (vodij in ostalih zaposlenih v zdravstveni negi) raziskave. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS, 20.0. Kot metodo zbiranja podatkov smo v okviru kvalitativne metodologije uporabili strukturiran intervju. Pri zbiranju, urejanju in analizi empiričnega gradiva smo upoštevali smernice, ki veljajo za metodo utemeljene teorije. V raziskavi smo ugotovili, da so počutje, zadovoljstvo ter pripadnost vodij in ostalih zaposlenih v zdravstveni negi na srednji ravni. Glede na proučevane spremenljivke smo ugotovili le statistično pomembno razliko v stopnji zadovoljstva z delom. Prav tako smo ugotovili, da se transformacijsko vodenje, značilnosti vodij in vodstvene kompetence vodij statistično pomembno povezujejo s počutjem zaposlenih v zdravstveni negi. Ugotovili smo tudi, da je približno polovica zaposlenih nezadovoljna z življenjem in delom, nepripadna ter ocenjuje svoje psihološko in subjektivno počutje kot slabo. Med vodji v zdravstveni negi je opaziti nekoliko manj nezadovoljnih, nepripadnih, prav tako jih več svoje psihološko in subjektivno počutje ocenjuje kot dobro. Znano je, da so zaposleni, ki se na delovnem mestu dobro počutijo, učinkovitejši in uspešnejši pri doseganju rezultatov. Uspešen vodja je tisti, ki zna poskrbeti za dobro počutje svojih sodelavcev, saj bo le tako lahko dosegel zastavljene cilje in omogočil organizaciji, da bo boljša od konkurence. Tudi vodje v zdravstveni negi potrebujejo znanja s področja vodenja, saj usmerjajo delovanje in vedenje organizacije kot celote ter skrbijo za doseganje njenih rezultatov. Vodje so tisti, ki imajo pomemben vpliv na zadovoljstvo, pripadnost in počutje zaposlenih ter posledično tudi na zadovoljstvo uporabnikov storitev (bolnikov) in kakovost izvajanja le-teh.
Ključne besede: bolnišnica, zdravstvena nega, vodenje, počutje.
Objavljeno: 16.06.2015; Ogledov: 873; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

32.
UČINKOVITOST DAVČNE IZVRŠBE KOT SREDSTVA FISKALNE POLITIKE ZA OBVLADOVANJE DAVČNEGA DOLGA
Tomaž Lešnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Disertacija se ukvarja z odvisnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti (tax compliance) od ukrepov fiskalnih administracij ter sprememb makroekonomskega okolja. Obravnavana so tri ključna področja, na katera se naloga osredotoča s pomočjo empirične in primerjalne analize. Prvo vprašanje, ki si ga naloga zastavlja, se nanaša na vpliv dejavnikov ekonomske krize na stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti. V ta namen je v nalogi testiranih več ekonometričnih modelov, ki vsi potrjujejo negativni vpliv recesije na različne kategorije, povezane s sposobnostjo in pripravljenostjo davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo pravilno, pravočasno in pošteno. V tej zvezi je poudarek na davčnem dolgu kot najbolj evidentnem indikatorju zmanjšanja stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, tako v okviru Slovenije, kot tudi v širšem kontekstu držav članic OECD. Hkrati analiza na primeru Slovenije podaja odvisnost v davčnih obračunih izkazanih prihodkov, pobranih javnofinančnih prihodkov ter posameznih kategorij davčnih prihodkov, od sprememb makroekonomskega okolja. Drugo vprašanje se osredotoča na učinkovitost ukrepov fiskalnih administracij pri zagotavljanju izpolnjevanja davčnih obveznosti. V predstavljenih modelih so na primeru Slovenije testirani učinki davčno inšpekcijskih nadzorov, davčne izterjave ter izrečenih kazni (glob) na odvisne spremenljivke, ki izražajo raven izpolnjevanja davčnih obveznosti. Rezultati modelov pokažejo, da imajo izmed pojasnjevalnih spremenljivk iz nabora ukrepov slovenske davčne uprave največjo moč vpliva globe, medtem ko se davčno inšpekcijski nadzori pokažejo kot manj pomembni. Istočasno pa opravljene empirične in primerjalne analize sugerirajo, da so ukrepi davčne uprave učinkovitejši, če so intenzivno ciljno usmerjeni na določeno področje (primer projekta prispevkov za socialno varnost) in primerno podprti s potrebnimi resursi (kadrovskimi in materialnimi). Posebej je podčrtan pomen davčne izterjave, kot najpomembnejšega sredstva fiskalne politike pri obvladovanju davčnega dolga ter kot relevantnega ukrepa pri pobiranju javnofinančnih prihodkov. Naloga ugotavlja, da davčna izterjava v Sloveniji izkazuje visoko učinkovitost, kar je dejstvo tudi v primeru primerjalnega pregleda za države članice OECD. Smiselnost ustreznega financiranja fiskalnih uprav je mogoče povezati tudi z analizo odvisnosti davčnega dolga na vzorcu držav članic OECD. Tretji vidik disertacije se osredotoča na možnosti za optimalnejše pobiranje davkov v Sloveniji in sicer je izpostavljen vpliv javnosti na povišanje zavedanja o koristih, ki jih prinaša z davki financirano javno dobro. Rezultati empirične analize namreč sugerirajo, da so aktivnosti slovenske davčne uprave pomemben, vendar ne edini dejavnik višje stopnje izpolnjevanja davčnih obveznosti na področju prispevkov za socialno varnost. Faktorja, ki glede na ugotovitve analize predstavljata glavno razliko med pobiranjem prispevkov za socialno varnost ter ostalimi davki, sta možnost kazenskega procesiranja neplačnikov prispevkov za socialno varnost ter okrepljeno zavedanje javnosti o pomenu plačevanja prispevkov. Obe področji sta bili v zadnjem obdobju deležni večje pozornosti in intenzitete izvajanja določenih ukrepov. Tako se je pričelo dosledneje in bolj sistematično izvajanje kaznovalnih aktivnosti v primerih neplačevanja prispevkov za socialno varnost (vlaganje kazenskih ovadb), hkrati pa je zakonska možnost razkritij podatkov o plačanih prispevkih v primerjavi s preteklimi leti (ko ni bilo mogoče v takšni obliki preveriti ali so prispevki plačani) dvignila zavedanje javnosti o pomenu pravic, ki izhajajo iz plačanih prispevkov. To velja zlasti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je razumljivo, saj so pravilno obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje osnova za neposredno koriščenje pravice iz tega naslova, to je pokojnine.
Ključne besede: inšpekcijski nadzori, globe, izvršba, davčni dolg, recesija, izpolnjevanje davčnih obveznosti
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 795; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

33.
DIALEKTIČNI SISTEM VIDIKOV ZA INOVIRANJE UPRAVLJANJA IN VODENJA TRANZICIJSKEGA PODJETJA
Tjaša Štrukelj, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali »Dialektični sistem vidikov za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja«. V okviru te teme smo raziskovali, ali tranzicijska podjetja v (po)kriznem okolju hitrih, dinamičnih sprememb in globalizacije svoje upravljanje (in vodenje) inovirajo s pomočjo dialektičnega sistema vidikov, za inoviranje neotipljivih in otipljivih dejavnikov, ključnih za inoviranje upravljanja (in vodenja) podjetja. Pri svojem delu smo izhajali iz MER modela integralnega menedžmenta in z dialektičnim sistemom vidikov na podlagi subjektivnih izhodišč izbrali neotipljive (vrednote (udeležencev) podjetja, kultura podjetja in etika podjetja) in otipljive (prednosti in slabosti podjetja, možnosti in nevarnosti podjetja, vizija podjetja in obstoječa politika podjetja) ključne dejavnike za inoviranje upravljanja (in vodenja) podjetja, ki vplivajo na inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja. To je predstavljalo teoretični model naše raziskave. Imenovali smo ga teoretični model za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja ali tudi konceptualni model, pri čemer zagovarjamo stališče, da mora inoviranje upravljanja (in vodenja ter poslovanja) podjetja izhajati iz potrebe po družbeni odgovornosti. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Kot temelj za dobro empirično preverjanje raziskovalnega problema smo najprej opredelili teoretična izhodišča, kjer smo raziskovali aktualni problem potrebe po inoviranju upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja s pomočjo Mulejeve metode dialektične teorije sistemov in nato povezali upravljanje in vodenje podjetja z inovativnostjo in inovacijami, ki jih povezujemo z izboljšanjem konkurenčnih sposobnosti. V nadaljevanju smo raziskovali pojmovne razsežnosti in modele integralnega menedžmenta (z obojim je povezan razvoj podjetja, ki izhaja iz inoviranja upravljanja in vodenja) ter pojasnili poslovni proces, še posebej natančno vidik upravljalno-vodstvenega procesa, na katerega smo se omejili. To nam je služilo kot izhodišče za pojasnitev planiranja razvoja v MER modelu integralnega menedžmenta, iz katerega smo izhajali. Nato smo raziskovali neotipljive dejavnike, ključne za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja: vrednote podjetja, kulturo podjetja in etiko podjetja ter otipljive dejavnike za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja: podjetje ter vpliv prednosti in slabosti na razvoj podjetja, okolje podjetja ter vpliv možnosti in nevarnosti na razvoj podjetja, vizijo podjetja kot instrument za približevanje družbeno odgovornemu podjetju ter načela družbene odgovornosti pri inoviranju upravljanja in vodenja podjetja, ki smo jih povezali s potrebo po inoviranju politike podjetja za dosego odgovorne politike podjetja. V empiričnem delu smo kvantitativno preverjali vpliv izbranih neotipljivih in otipljivih ključnih dejavnikov na inoviranje politike podjetja. Osnovna množica, ki je bila predmet našega raziskovanja, so bila slovenska, tranzicijska podjetja, ki na trgu obstajajo vsaj 10 let. V raziskovalni vzorec smo vključili 734 anketnih vprašalnikov. Glede na velikost podjetja smo dobili 242 anketnih odgovorov mikro podjetij (32,80 %), največ anketnih odgovorov smo dobili od malih podjetij (403 odgovore ali 54,90 %), odgovorilo nam je 73 srednje velikih podjetij (9,90 %) in 16 velikih podjetij (2,20 %). Za proučevani vzorec je značilno, da so nam v mikro podjetjih in malih podjetjih največ anketnih vprašalnikov izpolnili edini, 100 % lastniki podjetja. Napravili smo deskriptivno statistiko vzorca in opisno statistiko splošnih vprašanj iz vzorca anketiranih podjetij, eksploratorni postopek validiranja merskega instrumenta empirične analize – eksploratorno faktorsko analizo ter konfirmatorni pristop validiranja merskega in strukturnega instrumenta empirične analize – konfirmatorno faktorsko analizo. Ugotovili smo, da lahko razviti model za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja uporabljamo v praksi, saj lahko pomembno prispeva k povečanju zavedanja lastnikov in upravljalcev tranzicijskih podjetij o pomembnosti v raziskavo vključenih neotipljivih in otipljivih dejavnikov (vidikov), ki vplivajo na inoviranje upravljanja, vodenja in poslovanja tranzicijskega podjetja. Iz primerjav upoštevanja različnih potrebno in zadostno celovito izbranih in proučevanih vidikov, ki vplivajo na inoviranje upravljanja in posledično tudi na inoviranje vodenja in poslovanja podjetja, ugotavljamo, da lastniki in upravljalci tranzicijskih podjetij proučevane vidike vedno bolje poznajo, jih vedno bolj upoštevajo in jih bodo v prihodnje še bolj upoštevali; nekatere tudi zapisali. Vsi proučevani podatki, pridobljeni z anketno raziskavo, kažejo, da tranzicijska podjetja inovirajo izhodišča, na podlagi katerih inovirajo svoje upravljanje (in vodenje) ter da inovirajo tudi upravljanje (in vodenje) podjetja samega. Od proučevanih izbranih neotipljivih in otipljivih ključnih dejavnikov za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja razen etike podjetja na inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja statistično značilno vplivajo vsi ostali izbrani neotipljivi in otipljivi ključni dejavniki. Večji vpliv imajo na podlagi opravljene raziskave otipljivi dejavniki, predvsem okolje (in trgi) ter iz njega izhajajoče možnosti in nevarnosti ter konkurenca. Zato predlagamo: zahteve po etičnosti in družbeni odgovornosti tranzicijskih podjetij vpeljati skozi zahteve okolja (in trga) ter spremembe ravnanja konkurentov. Anketirani so izrazili zavedanje, da morajo posamezne v tej disertaciji proučevane vidike v svojih podjetjih inovirati.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inoviranje stila in procesa menedžmenta, Slovenija, strateški menedžment, tranzicijsko podjetje, upravljanje podjetja, vodenje podjetja.
Objavljeno: 11.05.2015; Ogledov: 837; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

34.
Testiranje strukturnega preloma v modelih dinamičnih pogojnih korelacij
Matjaž Žunko, 2015, doktorska disertacija

Opis: Pogosto uporabljena modela za modeliranje časovno variabilnih korelacij sta modela dinamičnih pogojnih korelacij, model DCC in model ADCC. Splošna predpostavka v analizi časovnih vrst je konstantnost parametrov modela. Če je v modelu prisoten strukturni prelom, lahko neupoštevanje spremembe parametrov privede do neustreznega modela in posledično vodi v napačno nadaljnjo uporabo modela. V doktorski disertaciji predstavimo novo metodologijo testiranja strukturnega preloma v modelih dinamičnih pogojnih korelacij. Specifikacijo modelov za vsak dinamični parameter razširimo z diferenčnimi parametri, kombiniranimi s slamnatimi spremenljivkami. Tako definirani diferenčni parametri nam neposredno pokažejo spremembe parametrov pred in po potencialnem strukturnem prelomu. Na njihovi osnovi imamo dosti več možnosti izvedbe statističnih testov kot v obstoječih metodologijah. Ker diferenčni parametri nastopajo v specifikaciji kot samostojni parametri, lahko pridobimo tudi standardne napake njihovih ocen ter kovariance z ocenami ostalih parametrov. Te lahko nato uporabimo v preizkušanju raznovrstnih domnev na podlagi t-testa in Waldovega testa. Vzorčne lastnosti nove metodologije temeljito preverimo z Monte Carlo simulacijskimi eksperimenti. Rezultati kažejo dobre vzorčne lastnosti. Testiranje konstantnosti posameznih parametrov s t-testi se je pokazalo kot boljše od uporabe testov z razmerjem verjetij, saj nanj manj vpliva izpolnjevanje predpostavke porazdelitve podatkov. Metodologijo apliciramo na treh raziskovalnih vprašanjih koreliranosti svetovnih delniških trgov ter delniških trgov držav Centralne in Vzhodne Evrope. Rezultati kažejo, da je v korelacijski strukturi na zahodnoevropskih delniških trgih ob uvedbi evra prisoten strukturni prelom, tako v dolgoročnih povprečjih kot v dinamičnem delu modela ADCC. Po pridružitvi držav Centralne in Vzhodne Evrope Evropski uniji leta 2004 so se povečale dinamične korelacije med njihovimi delniškimi trgi in dinamične korelacije s svetovnimi delniškimi trgi. Po pridružitvi so se povečala dolgoročna povprečja, sprememba v dinamičnih parametrih pa ni statistično značilna. Po izbruhu svetovne finančne krize so proučevani trgi postali še bolj korelirani, ponovno je prisoten strukturni prelom v dolgoročnih povprečjih, dinamične korelacije pa so postale manj stabilne, s strukturnim prelomom tudi v dinamičnem delu modela ADCC.
Ključne besede: multivariatni GARCH, dinamične pogojne korelacije, asimetrija, strukturni prelom, slamnata spremenljivka, Monte Carlo simulacije
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 622; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (116,18 MB)

35.
JAVNA NAROČILA KOT ORODJE ZA SPODBUJANJE INOVACIJ
Kristina Detelj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Ena izmed najpomembnejših nalog sodobne države je doseganje zadovoljive gospodarske rasti s ciljem zadovoljevanja osnovnih potreb državljanov. Z usmerjanjem proračunskih sredstev v spodbujanje inovativnosti v okviru nacionalnega inovacijskega sistema države vplivajo na inovativnost podjetij in posledično na svojo konkurenčnost, kar prinaša boljše gospodarsko stanje in višji življenjski standard državljanov. Inovacije lahko vidimo, podobno kot tudi druge izdelke in storitve, ki kotirajo na trgih, in na podlagi tega lahko identificiramo ponudbo in povpraševanje po inovacijah. Prav zato se lahko ukrepi za spodbujanje razvoja in širjenje inovacij na trgu osredotočijo na povpraševalno ali ponudbeno stran. Na ponudbeni strani lahko država spodbuja inovatorje, na povpraševalni strani pa uporabnike inovacij. V doktorski disertaciji prikazujemo pregled raziskav o načinih spodbujanja inovacij. V prejšnjih študijah je bilo ugotovljeno, da so države veliko več instrumentov za spodbujanje inovacij razvile na ponudbeni strani (npr. subvencije za raziskave in razvoj, sklade tveganega kapitala in davčne olajšave za financiranje inovacij). Po drugi strani pa so spodbude na strani povpraševanja po inovacijah razvite veliko slabše, s čimer so se evropski raziskovalci začeli ukvarjati šele na začetku 21. stoletja. Ukrepi, usmerjeni v povpraševanje po inovacijah, inovatorjem zagotavljajo trg in zmanjšajo tveganja vstopa na trg z inovacijami. Med instrumente na povpraševalni strani vsekakor spadajo javna naročila inovativnih izdelkov in storitev, zakonodaja in standardi, ki zahtevajo določeno raven kakovosti tega, kar se trži, in subvencije potrošnikom za uporabo inovativnih izdelkov in storitev. V zadnjih 10–15 letih v akademski skupnosti opažamo povečano zanimanje na področju javnih naročil za spodbujanje inovacij, zato smo se usmerili v raziskovanje vpliva javnih naročil na nastanek inovacij na področju Evropske unije in s tem tudi Hrvaške. Glavna teza doktorske disertacije je, da javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Javno naročanje inovativnih rešitev inovatorjem predstavlja gospodarsko spodbudo za razvoj inovacij, saj zagotavlja trg, na katerem podjetja lahko plasirajo zadostno količino inovativnih proizvodov in storitev, da dosežejo želeno raven dobička. Večina raziskav o javnih naročilih za spodbujanje inovacij temelji na študijah posameznih primerov. S tem namenom je bil v naši raziskavi na makro ravni oblikovan model, ki z uporabo ekonometričnih metod preverja vpliv posameznih ukrepov za spodbujanje inovacij na vzorcu 28 držav EU. Na mikro ravni (ravni podjetja) smo raziskali sistem javnih naročil v Republiki Hrvaški, s tem da smo zaradi nizkega odziva anketirancev na mikro ravni uporabili metodo študije primera namesto ekonometrije, kar je v skladu z metodami iz večine raziskav, opravljenih na to temo. Iz rezultatov analize je razvidno, da so na makro ravni inovativno naravnana javna naročila povezana z rastjo ravni inovativnosti v državi, medtem ko to ni bilo ugotovljeno za druge obravnavane instrumente za spodbujanje inovacij. Na mikro ravni je bilo prav tako ugotovljeno, da so na Hrvaškem prisotni primeri inovativno naravnanih javnih naročil, ki so spodbudili nastanek in širjenje inovacij. Prispevek raziskave je v ustvarjanju izhodiščnega modela za proučevanje vpliva različnih instrumentov ekonomske politike za spodbujanje inovacij v državi in v empirični potrditvi osrednje teze, da inovativno naravnana javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Drugi del prispevka se nanaša na sistematizacijo značilnosti hrvaškega sistema javnih naročil in na potrditev, da javna naročila zahtevnih in inovativnejših rešitev na Hrvaškem lahko spodbudijo nastanek in širjenje inovacij v podjetjih. Ker je doktorska disertacija napisana v slovenskem jeziku, prispeva tudi k oblikovanju terminološke zbirke izrazov, ki se nanašajo na novejše ekonometrične izraze, ki še niso splošno sprejeti in priznani.
Ključne besede: javna naročila, inovacije, analiza panelnih podatkov, EU
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 1317; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

36.
RELATIONSHIP BETWEEN KNOWLEDGE MANAGEMENT INFORMATION SOLUTIONS AND HUMAN RESOURCE MANAGEMENT IN IT COMPANIES
Jelena Horvat, 2015, doktorska disertacija

Opis: Knowledge has been recognized as currency for organizational sustenance and competitive advantage and is the most prominent among traditional factors of production, such as land, labour and capital. Human resource management (HRM) includes decisions that affect the success of business, all with aim of achieving long-term goals. This thesis supports the premise of relationship between HRM and knowledge management (KM) with focus on information solutions and aims to elaborate on this link from the aspect of ICT companies. Four major parts in this thesis can be distinguished: first three concern the literature analysis of current findings and fourth part covers methodology, data analysis and conclusion. In the first part, current literature findings in the field of human resource management, its functions, applications, IT systems and previous research from Slovenia and Croatia are presented. HRM is observed through HRM functions (recruitment and selection; training and development; performance appraisal). In addition to functions, various research has been done in the field of best practices, which lead to enhancement of HR. These HR best practices are considered as important factors for successful knowledge management development. This thesis tries to present and comprehend the best practises of HRM through literature analysis and classification. Second part of the literature analysis concerns the knowledge management processes, systems and mechanisms, which are explained and supported with current research results. In the third part, findings on the relationship between HRM and KM are analysed providing a conceptual model for empirical research. This doctoral thesis focuses on two aims: the analysis of previous research findings in two perspective fields (human resource management and knowledge management) and developing and testing a conceptual model that would explain the relationship between them. Achieving these aims required a comprehensive preliminary research; involvement of experts in the field of HRM and a whole set of recent statistical techniques and findings to be applied for data analysis and interpretation. Three main hypotheses and a conceptual model regarding KM and HRM were formed based on literature findings. A total of 274 completed responses were received from companies. For data analysis and hypothesis software tool the SmartPLS is used. In ICT companies and IT departments in Slovenia and Croatia, the relationship between HRM functions and effective factors with knowledge management and information solutions is analysed. Data analysis showed that in most case there is not a large difference between Slovenian and Croatian companies when it comes to HRM functions and KM solutions. One of the major contributions is the analysis of literature evidence and providing new classification and categorization of the HRM best practice. Accordingly, after literature analysis, indicators of the HR best practice were categorized into two effective factors: Work design structures (sub-factors: Design of Work and Design of relationship) and Encouraging and opportunity structures. Second contribution are the hypothesis testing through which relationship between effective factor and knowledge management, and HRM functions, information solutions and knowledge management was analyzed. Data for this thesis was collected through online questionnaire administered to ICT companies in Slovenia and Croatia. This dissertation systemizes current literature findings in two perspective field and it offers an inside in the ICT companies form Slovenia and Croatia. Due to the fact that such research has not yet been done in Slovenia and Croatian nor systematization and classifications of best practices has been provided, this dissertation contributes to the field of human research management and knowledge management through theoretical and empirical findings.
Ključne besede: Human Resources Management, Knowledge Management, Knowledge Management Information Solutions, IT companies, Structural Equation Modelling
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 927; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

37.
OBLIKOVANJE IN EMPIRIČNO PREVERJANJE MODELA IZBORA ORODIJ INTERNEGA KOMUNICIRANJA V ČASU SPREMEMB
Tanja Sedej, 2014, doktorska disertacija

Opis: Bolj kot kadar koli prej v zgodovini človeštva postaja potreba po učinkovitem in uspešnem internem komuniciranju ključno merilo uspešnosti organizacij. Organizacije se namreč soočajo s povečano lokalno in globalno konkurenco, s pospešenim razvojem tehnologij in vsak dan bolj zahtevnimi kupci, posledično pa vneto iščejo rešitve, kako uspešno upravljati spremembe, ki se dogajajo vse pogosteje in intenzivneje. Zavedanje o pomenu internega komuniciranja, še posebej v času sprememb, narašča ne le v akademskih krogih, ampak tudi v praksi pri menedžerjih in drugih strokovnjakih, saj lahko le dobro informirani, motivirani in zavzeti zaposleni prispevajo k uresničevanju vizije, strategije in poslovnih ciljev. Najboljše organizacije namreč razvijajo in izvajajo programe internega komuniciranja, ki so osredotočeni na potrebe zaposlenih, s tem pa dvigujejo sposobnost organizacij, da se uspešno soočajo s spremembami. Danes, ko spremembe predstavljajo ključno ali pa edino stalnico v življenju organizacij, je pospešen razvoj mogoče zabeležiti tudi na področju internega komuniciranja. Nove tehnologije namreč vsak dan močneje prodirajo v osrčje komuniciranja v organizacijah in interno komuniciranje ni izjema. Znanstveno področje komuniciranja sicer relativno obširno pokriva interno komuniciranje, največkrat v smeri pretoka informacij in znanja na splošno. Ne glede na to pa ostaja del internega komuniciranja, ki je bil doslej kljub temu precej zapostavljen. Ena izmed pomembnejših nalog internega komuniciranja je namreč, da se v čim večji meri izkoristijo potenciali zaposlenih s komuniciranjem prek raznoterih orodij internega komuniciranja. Optimalna izbira orodij internega komuniciranja igra pomembno vlogo pri delovanju organizacij na splošno, še posebej pa v času sprememb, ko je treba obdržati motivacijo in zavzetost zaposlenih na visoki ravni. Posledično je potrebno dobro poznavanje in razumevanje potenciala orodij internega komuniciranja v smeri, da spodbuja zaposlene, da vneto prispevajo k uresničevanju poslovnih ciljev. Za boljše razumevanje raziskovalnega področja v doktorski disertaciji predstavimo tri ključne teoretične sklope: teoretični okvir internega komuniciranja, orodja internega komuniciranja in komuniciranje o spremembah v organizaciji. Najprej pozornost namenimo internemu komuniciranju, tj. področju, ki v času sprememb pridobiva vedno več pozornosti, saj komuniciranje znotraj organizacije postaja vse bolj kompleksen in zahteven proces, ki ga je vedno teže obvladovati. Množica podatkov, s katerimi se dnevno srečujejo zaposleni, spodbuja organizacije k vzpostavitvi sistema pravočasnega in učinkovitega komuniciranja, ki tesno zasleduje poslovne cilje. V nadaljevanju podrobneje predstavimo orodja internega komuniciranja, tako tradicionalna kot tudi tista sodobna, ki gredo v korak s časom. Namreč, vedno večja pestrost izbora orodij internega komuniciranja pomeni tudi, da se organizacije soočajo z vedno večjimi izzivi komuniciranja, hkrati pa nastaja potreba po spremljanju trendov in redni reviziji uporabnosti posameznih orodij. Z dobro premišljenim planiranjem internega komuniciranja, tudi orodij, je mogoče povečati zadovoljstvo zaposlenih, s tem pa tudi produktivnost in učinkovitost organizacije. Teoretični del zaključimo z izčrpnim in obsežnim pregledom komuniciranja o spremembah v organizacijah s poudarkom na orodjih internega komuniciranja. Gre za področje, ki kljub priljubljenosti v literaturi menedžmenta sprememb še vedno ostaja pomanjkljivo raziskano. Dejstvo je, da v času negotovosti in sprememb največkrat ravno interno komuniciranje predstavlja ključen izziv, pogosto pa tudi razlog za neuspešno vpeljavo sprememb v organizacijah. Zaposlene je namreč treba prepričati ne le o tem, da poznajo in sprejmejo spremembe, ampak da tudi aktivno prispevajo k njihovemu uresničevanju. Danes je pravzaprav že mogoče zaznati naraščanje pozornosti, namenjene odnosu med internim komuniciranjem in organizacijskimi spremembami, v
Ključne besede: interno komuniciranje, interna javnost, organizacijske spremembe, menedžment sprememb, orodja internega komuniciranja.
Objavljeno: 20.04.2015; Ogledov: 627; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

38.
RAZVOJ MODELA ETIČNEGA MANAGEMENTA SODOBNIH ORGANIZACIJ
Boštjan Kuralt, 2014, doktorska disertacija

Opis: Disertacija je usmerjena v razvoj modela etičnega managementa sodobnih organizacij, ki temelji na sintezi ključnih teoretičnih in empiričnih raziskav. V primerjavi z dosedanjo obravnavo poslovne etike, teoretično in empirično, raziskava temelji na celovitejšem pristopu, ki pomembno prispeva k razumevanju celovitega koncepta etičnega managementa. Proučevanje etičnega managementa se večinoma osredotoča na izbrane segmente etičnega ravnanja managementa, kar je velikokrat težko aplicirati na delovanje in vedenje pomembnih udeležencev organizacije in celotne organizacije. V tem kontekstu so dosedanja preučevanja večinoma parcialna, kar je z nalogo preseženo in s tem zagotovljena večja stopnja celovitosti obravnave, ki bo lahko vplivala na izboljšanje vodenja in uspešnost organizacije. Naloga posamezne dimenzije etičnosti managementa povezuje v dialektično celoto, ki s svojimi sinergijskimi učinki lahko podpira in zagotavlja ustrezno delovanje managementa. Dosedanje raziskave merjenja učinkov ravni etičnosti managementa se ne poglabljajo v iskanje povezav med razlogi zanjo in med njenimi vplivi na na vodenje in rezultate podjetja, ampak izhajajo iz obstoječe ravni etičnosti managementa ter zanjo ugotavljajo določene učinke. Raziskava v okviru doktorskega dela je omogočila spoznanje povezanosti med dejavniki etičnega managementa, preučevanimi področji etike managementa in etiko managementa organizacij. Za izvedbo raziskave smo oblikovali model za multidimenzionalno razumevanje povezav med izbranimi pomembnimi skupinami značilnosti etičnosti managementa. Model tako vključuje organizacijske dejavnike etičnega managementa – tj. osebne in splošne organizacijske dejavnike, izbrana področja obravnave etike managementa – tj. dejavnike, ki znižujejo raven etike managementa v organizaciji, upoštevanje normativne etike v organizaciji in aktivnosti za izboljšanje etike v organizaciji ter etiko managementa organizacije. Na osnovi postavljenih hipotez raziskava preučuje njihovo medsebojno povezanost in vpliv spremenljivk na izbrane indikatorje. Hkrati bodo izsledki empirične raziskave omogočili dopolnitve in nadgradnjo dosedanjih raziskav etičnosti managementa, ki so bile ciljno usmerjene v obravnavo delnih obravnav modela etičnega managementa. Naslednji pomembni vidik raziskave predstavlja preučitev vpliva etičnega managementa na notranje okolje organizacije – tj. zaposlene in zunanje okolje organizacije - tj. okolja organizacije. Celovita – dialektično sistemska – obravnava sinergijskih in delnih učinkov etičnega managementa je relativno slabo raziskano področje, ki temelji predvsem na delnih raziskavah in študijah primerov. Zato je z raziskavo povezanosti med etičnostjo managementa in deajvniki, ki vplivajo nanj ter uspešnostjo organizacije mogoče oblikovati pomembna spoznanja o njihovih vzročno-posledičnih povezavah ter oblikovati možne rešitve za izboljšanje delovanja in vedenja organizacij. Naloga v obravnavo vpliva etičnega managementa na delovanje in vedenje organizacij vključuje celoviti splet kvantitativnih in kvalitativnih meril. Na osnovi empirične raziskave in analize je raziskava podala možnosti uporabe etičnega managementa kot orodja za povečanje ustreznosti delovanja in uspešnosti ciljne skupine preučevanih organizacij. Hkrati pa raziskava prispeva novo znanje k razumevanju teoretičnih konceptov etičnega managementa, z empiričnim raziskovanjem pa je novo vedenje izboljšalo razumevanje tega fenomena. Z družbenega vidika je raziskava podala vpogled v povezave med razvitostjo okolja in razvitostjo etičnega managementa, med posameznimi organizacijskimi dejavniki ter etičnim managementom, med etičnim managementom in ustreznostjo delovanja in med etičnim managementom ter uspešnostjo organizacij. To bo nudilo podporo najodgovornejšim udeležencem organizacije – tj. oblikovalcem politike in vrhovnim vodjem z vidika vzpostavljanja takšnih pogojev delovanja in vedenja organizacij, da bodo bolj uspešna in inovativna. Z vsebinskega
Ključne besede: management, etika, tranzicija, vrednote, delovanje in vedenje managementa
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 627; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

39.
SISTEM INDIKATORJEV TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH RAZISKAV, INOVATIVNOSTI IN ZNANJA NA PRIMERU TRANZICIJSKEGA GOSPODARSTVA
Katja Rašič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Povzetek Doktorska disertacija povezuje kazalnike bruto domačega proizvoda (BDP) s kazalniki kakovosti življenja. S kazalniki BDP se osredotočamo na uspešnost gospodarskih družb in gospodarsko rast. S kazalniki kakovosti življenja se osredotočamo na ekonomski, neekonomski in okoljski vidik kakovosti življenja, ki jih BDP ne zajema. BDP daje premalo celovite podlage za odločanje. Zasnujemo zato nov model indikatorjev, uporabnih za celovitejše merjenje kakovosti življenja in zato za spodbujanje inovativnosti, tehnično-tehnoloških raziskav in znanja za bolj smiselno gospodarsko rast (ki ne uničuje naravnih pogojev za življenje ljudi in drugih delov narave) v tranzicijski državi, npr. Republiki Sloveniji (RS). To je izviren model tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja za gospodarsko rast kot podlago kakovosti življenja S-TTRIK (Sistem tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja). Podpira kakovost življenja, ne le BDP. Ugotovili smo, kako se dajo meriti vplivi in povezave med področjem inovativnosti kot lastnosti in invencijsko-inovacijskega-difuzijskega procesa, tehnično-tehnoloških raziskav ter tehnično-tehnološkega znanja na gospodarsko rast tranzicijskega gospodarstva, npr. slovenskega, za namen dosegati boljšo kakovost življenja. Empirični prispevek raziskave konceptualizira in statistično preverja sekundarne statistične podatke za RS med letoma 1990 in 2011 na makroekonomski ravni s pomočjo korelacijske in regresijske analize. Konceptualiziramo in statistično preverjamo zasnovane spremenljivke, ki se nanašajo na kakovost življenja in uspešnost gospodarskih družb, na vzorcu 288 gospodarskih družb na mikroekonomski ravni s pomočjo faktorske, korelacijske in regresijske analize. Na makroekonomski ravni RS ugotavljamo, da tehnično-tehnološke raziskave, inovativnost in znanje, na podlagi katerih naj bi država tvorila dinamično ter konkurenčno gospodarstvo, z večjim ekonomskim znanjem, izobraženostjo in inovativnostjo, statistično značilno vplivajo na gospodarsko rast tranzicijskega gospodarstva RS. Tehnično-tehnološke raziskave pozitivno vplivajo na kakovost življenja. Ne izkaže se neposredni vpliv znanja in inovativnosti na kakovost življenja. Gospodarska rast je osnova za boljšo kakovost življenja, kar potrjujemo s preverjeno hipotezo na makroekonomski ravni RS. Tehnično-tehnološke raziskave in inovativnost statistično značilno vplivajo na uspešnost gospodarskih družb RS. Neposredni vpliv znanja na uspešnost gospodarskih družb se le delno pokaže. Na kakovost življenja (ekonomski, neekonomski in okoljski vidik) statistično značilno vplivata le inovativnost (inovativni procesi oziroma storitve ter trženje inovativnih procesov oziroma storitev) in znanje (vzpostavitev sodelovanja med gospodarskimi družbami, instituti in univerzami). Uspešnost gospodarskih družb podpirajo ekonomski, neekonomski in okoljski vidiki kakovosti življenja. V skladu s prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020, smo BDP dopolnili z indikatorji oziroma kazalniki, od katerih je odvisna kakovost življenja, to so: okoljski vidik, socialno-družbeno okolje, gospodarstvo, tehnično-tehnološke raziskave, inovativnost in znanje. Zasnovani nov model S-TTRIK na podlagi izsledkov korelacijske in regresijske analize tvori nov sistem indikatorjev kakovosti življenja; zajema spremenljivke tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja ter indikatorjev gospodarske rasti na mikroekonomski in makroekonomski ravni. Model povezuje različne vsebine in poglede na področju tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti, znanja, gospodarske rasti in kakovosti življenja, kolikor mogoče raznoliko, vendar strnjeno, ter pojasnjuje, katero izmed proučevanih področij tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja ima največji vpliv na kakovosti življenja ter na gospodarsko rast.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarska rast, inovativnost, kakovost življenja, tehnično-tehnološke raziskave, uspešnost gospodarskih družb, znanje.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 704; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

40.
VPLIV ETIČNE KLIME IN ETIČNE KULTURE NA NEETIČNO POSLOVNO PRAKSO PLAČILNE NEDISCIPLINE
Tanja Šalamon, 2014, doktorska disertacija

Opis: Problem, ki ga v disertaciji preučujemo, je neetična poslovna praksa plačilne nediscipline v podjetjih. Formalno definirano je etično vedenje tisto, ki je v določeni situaciji z moralnega stališča gledano “dobro” in “pravilno” v nasprotju s “slabim” oziroma ”napačnim” (Sims 1992). Na medorganizacijskem trgu (»medorganizacijski« trg sestavljajo vsa podjetja, »ki kupujejo blago in storitve z namenom, da jih bodo uporabile pri izdelavi drugih izdelkov ali storitev, ki jih nato prodajajo, dajejo v najem ali dobavljajo naprej« (Kotler 1994), lahko vsaka prodaja predstavlja pomemben delež skupne realizacije prodajalca, zato podjetja upravičeno pričakujejo plačilo v razumnem roku, da lahko tudi sama poplačajo svoje dolgove in investirajo v prihodnje aktivnosti in sredstva (Commission of European Communities 2009). Vendar pa je velik del plačil podjetij v Evropi izvršen po plačilnem roku. Kako velik problem je plačilna nedisciplina podjetij v Evropi, kaže podatek, da ima kar 98 % evropskih podjetij (vzorec je vseboval podjetja iz desetih evropskih držav – Belgije, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Španije in Velike Britanije) težave s plačilno nedisciplino svojih kupcev (Euler Hermes 2006). Še posebno zaskrbljujoča je ocena Evropske komisije, da je zaradi plačilne nediscipline ogrožen obstoj 35 % podjetij (Commission of European Communities 2009). Etičnost podjetja je v literaturi s področja poslovne etike primarno predstavljena z dvema večdimenzionalnima konstruktoma: etično klimo in etično kulturo (Treviño et al. 1998). Da bi ugotovili, ali etičnost podjetja vpliva na plačilno disciplino podjetja, smo analizirali vpliv etične klime in etične kulture na plačilno disciplino podjetij. V okviru raziskave smo uporabili Cullenovo in Victorjevo (1993) metodologijo za merjenje tipov etične klime, Arnaudino (2010) metodologijo za merjenje dimenzij etične klime in Kapteinovo (2008b) metodologijo za merjenje dimenzij etične kulture. Na podlagi empiričnih rezultatov raziskave lahko zaključimo, da tako etična klima kot tudi etična kultura vplivata na plačilno disciplino podjetij, kar pomeni, da je plačilna disciplina podjetij v Sloveniji odraz neetičnega delovanja podjetij.
Ključne besede: poslovna etika, etična klima, etična kultura, plačilna disciplina, plačilna nedisciplina
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 739; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici