SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
DINAMIČNI MODEL INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH GLOBALNO ROJENIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Ina Lejko, 2015, doktorska disertacija

Opis: Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo hrbtenico evropskega podjetništva. Zaradi njihove številčnosti in posledičnega vpliva na gospodarstvo postajajo MSP čedalje pogosteje obravnavan predmet ekonomskih raziskav. S pojavom globalizacije in posledično homogenizacijo globalnega trga je postalo mednarodno poslovanje naraven podjetniški korak, ki podjetjem odpira vrata do trgov in odjemalcev, vendar predvsem MSP, ki se zaradi svoje majhnosti praviloma soočajo z omejenostjo virov, hkrati izpostavlja negotovostim hitro spreminjajočega se poslovnega okolja in pritiskom globalne konkurence. Še posebej podjetja iz držav z manjšim domačim trgom se hitro soočijo z njegovo zasičenostjo in posledično omejenim tržnim potencialom, kar jih sili v pospešen proces internacionalizacije. Slednji zmeraj poteka v kontekstu podjetniškega okolja in institucionalnega okvira, ki nanj vplivata in ga sooblikujeta. Raziskava tako obravnava proces internacionalizacije slovenskih globalno rojenih MSP v kontekstu procesa ekonomske tranzicije. Rezultati empirične raziskave so pokazali dve smeri dinamike internacionalizacije slovenskih globalno rojenih MSP. V skladu s prvo se internacionalizirajo predvsem nizko in srednje tehnološka podjetja, ki na primarne, običajno geografsko bližje tuje trge vstopajo zaradi največje koncentracije potencialnih odjemalcev ali predhodno vzpostavljenih socialnih oziroma poslovnih stikov z lokalnimi tržnimi akterji, na nadaljnje tuje trge, ki so geografsko in kulturno bistveno bolj oddaljeni, pa vstopajo predvsem na podlagi prejetih povpraševanj. Pri pridobivanju poslov jim pomaga njihov položaj v poslovnih mrežah, v katere so vpeta, zato s člani mreže vzdržujejo dolgoročne in trdne odnose. Na geografsko in kulturno bližje trge podjetja vstopajo z direktno prodajo, medtem ko se na bolj oddaljenih povezujejo z lokalnimi partnerji. Za podjetja je značilna kontinuirana dinamika procesa internacionalizacije, pri čemer na čim večje število dodatnih tujih trgov vstopajo v enakomernih intervalih. V skladu z drugo smerjo se internacionalizirajo predvsem visoko tehnološka podjetja, ki so ob ustanovitvi oziroma kmalu po njej pridobila investitorje oziroma financiranje s sredstvi skladov tveganega kapitala, kar je neposredno vplivalo na njihovo lastniško strukturo in povečini rezultiralo v takojšnji ustanovitvi podružnic na tujih trgih, ki predstavljajo osrednje strateške trge znotraj panoge, v kateri delujejo, in za katere je značilna največja koncentracija raziskav ter razvoja, pa tudi potencialnih odjemalcev in konkurentov. Po vstopu na ciljne trge je za podjetja značilna izrazita stagnacija oziroma upočasnitev procesa internacionalizacije. Raziskava k preučevanju mednarodnega podjetništva, zlasti procesa internacionalizacije MSP, prispeva z definicijo opredelitvenih elementov slovenskih globalno rojenih MSP in dejavnikov njihove internacionalizacije, ter konstrukcijo dinamičnega modela internacionalizacije MSP v tranzicijski državi. Rezultati raziskave so uporabni tako za ustanovitelje oziroma managerje hitro internacionalizirajočih se MSP, kot tudi za ustvarjalce in izvrševalce politik, programov oziroma ukrepov institucionalne podpore, saj jim ponujajo holističen oris procesa internacionalizacije, s čimer posledično pripomorejo k načrtovanju njihovih nadaljnjih poslovnih aktivnosti in jim hkrati omogočajo identifikacijo ovir in problemskih področij, s katerimi se v posameznih fazah procesa internacionalizacije soočajo slovenska MSP. Rezultati raziskave tako kažejo jasno potrebo po spodbujanju strukturiranega pristopa k internacionalizaciji in sektorsko specifičnem ter časovno in vsebinsko prilagojenem sistemu ukrepov institucionalne podpore.
Ključne besede: internacionalizacija, majhna in srednje velika podjetja, globalno rojena podjetja, podjetniško okolje, ekonomska tranzicija
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 436; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

22.
ANALIZA NESTANOVITNOSTI DONOSNOSTI RAZVITIH IN RAZVIJAJOČIH TRGOV V ČASU EKONOMSKO-FINANČNIH KRIZ
Uroš Vek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Pri investiranju v finančne instrumente so vlagatelji, regulatorji trga in zainteresirana javnost po svetovno finančni krizi v ospredje postavili obvladovanje tveganj kapitalskih trgov. Tveganje je opredeljeno kot negotov izid investiranja, ki je posledica spremembe cen finančnih instrumentov. Modeli in pristopi na področju analiziranja nestanovitnosti, ki so bili predmet razvoja in znanstvenega raziskovanja finančne stroke, so bili raznoliki. V disertaciji obravnava temelji na proučevanju preteklih gibanj nestanovitnosti, t.i. ARCH in GARCH modelih. Disertacija predstavlja doprinos k obstoječi literaturi na področju empiričnega preverjanja nestanovitnosti. V literaturi so države v razvoju obravnavane zgolj parcialno (posamezne države) in ne obstajajo študije, ki nestanovitnost obravnavajo sistematično kot skupino držav s podobnimi karakteristikami. Kot doprinos disertacije štejemo tudi sklepe o primernosti uporabe GARCH modelov za ocenjevanje in analizo nestanovitnosti posameznih delniških indeksov v različnih obdobjih več ekonomsko-finančnih kriz. Ključna teza te disertacije je preverjanje splošnega prepričanja, da so delniški trgi držav v razvoju bolj volatilni od razvitih delniških trgov v času kriz. Med razlogi lahko izpostavimo nižjo likvidnost delniškega trga in večje nihanje poslovnih rezultatov podjetij. Na podlagi ugotovljenih parametrov nestanovitnosti smo preverili, ali razviti delniški trgi v različnih krizah še ohranjajo lastnost nižje volatilnosti. Ugotovili smo, da ne moremo potrditi teze višje volatilnosti delniških trgov v razvoju v času ekonomsko-finančnih kriz. Podrobnejša analiza razkriva, da lahko višjo nestanovitnost povežemo z geografskim območjem izvora krize. Izvor krize je določal višjo volatilnost delniških indeksov. V primeru svetovne finančne krize so tako razviti kot razvijajoči trgi imeli višjo volatilnost, vendar je bila rast višja na razvitih trgih, od koder je kriza izvirala. Prispevek disertacije se kaže tudi na makro in mikroekonomskem nivoju. Makroekonomska politika držav, ki so imele najnižjo volatilnost delniških trgov v času svetovne finančne krize, je bila diametralno različna. Na eni strani ekonomska politika popolne trgovinske in finančne odprtosti ter na drugi strani koncept odprte trgovinske in relativno zaprte finančne politike. Disertacija na mikroekonomski ravni išče odgovora na vprašanje, ali globalna razpršenost portfelja finančnih naložb v luči finančne integracije in iz zornega kota kriz zagotavlja ustrezen nivo diverzifikacije ter kakšen je vpliv diverzifikacije na tveganje portfelja. Učinkovitost mednarodne diverzifikacije je najbolj izrazita pri nepremičninskem portfelju razvitih držav.
Ključne besede: nestanovitnost, azijska finačna kriza, tehnološki balon, svetovna finančna kriza, ARCH, GARCH, razviti delniški trgi, delniški trg držav v razvoju
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 449; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

23.
MODEL ZA PREUČEVANJE VPLIVA DEJAVNIKOV NA SPLETNO RAČUNOVODSKO POROČANJE SLOVENSKIH PODJETIJ
Tatjana Dolinšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Znanstveno preučevanje spletnega računovodskega poročanja se je sistematično začelo že pred več kot petnajstimi leti, in to najprej v ZDA, od tam pa se je razširilo tudi v ostale države. To nam je bil povod, da smo z doktorsko nalogo želeli podrobneje raziskati omenjeno področje tudi v Sloveniji. Zastavili smo si dva temeljna cilja: analizirati trenutno stanje na področju spletnega računovodskega poročanja in ugotoviti pričakovanja uporabnikov glede tega poročanja. Za dosego prvega cilja smo analizirali 110 spletnih strani podjetij glede na obseg, vsebino in obliko računovodskih informacij. Glede vsebine ugotavljamo, da so razmeroma dobro predstavljena obvezna razkritja, medtem ko pri obsegu prihaja pri prostovoljnih razkritij do precejšnjih razlik med podjetji. Pri obliki pa ugotavljamo, da podjetja sicer sledijo trendom na področju spletne tehnologije, vendar ne znajo v celoti izkoristiti prednosti, ki jih nudi svetovni splet. Tu mislimo zlasti na dinamično obliko predstavitve računovodskih informacij, ki omogoča tudi njihovo nadaljnje obdelovanje, analiziranje in primerjavo. Prav tako so slabo izkoriščene možnosti interaktivnih in multimedijskih predstavitev poslovanja. Ker pa naš namen ni bil le posnetek stanja, ampak tudi ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na to, da nekatera podjetja objavljajo več informacij kot druga, smo v nadaljevanju raziskave oblikovali kvantitativno mero, ki smo jo imenovali indeks IFR. Ta indeks je predstavljal agregirano in ponderirano vrednost tako vsebinskih kot tudi oblikovnih elementov ocenjevanja in nam je v modelu predstavljal odvisno spremenljivko. Neodvisne spremenljivke pa smo izbrali glede na teoretična izhodišča. Preučili smo osem teorij, ki smo jih razdelili na ekonomske in inovacijske. Z ekonomskimi smo želeli pojasniti vsebinske vidike razkritij, z inovacijskimi pa oblikovne. Tako smo dobili nabor petih dejavnikov, in sicer velikost, dobičkonosnost, starost, panoga in pravna oblika podjetij, ki smo jih kot neodvisne spremenljivke vključili v model. Prav zadnji dejavnik je tisti, ki našo raziskavo loči od ostalih, saj nismo zasledili, da bi katera druga raziskava obravnavala vpliv statusne oblike podjetja na razkritje računovodskih informacij. Glavni prispevek te naloge je v oblikovanju modela, s katerim lahko pojasnimo, kateri so tisti dejavniki, ki statistično značilno vplivajo na indeks IFR. Pri tem smo si pomagali z multiplo regresijsko analizo, s katero smo ugotovili, da so se kot statistično značilne izkazale naslednje spremenljivke: velikost podjetja (merjena s številom zaposlenih in prihodki), pravna oblika (merjena s koncentracijo lastništva, statusno obliko in kotacijo na borzi) in panoga (finančna, energetska, IKT). Večja podjetja, podjetja z manjšo koncentracijo lastništva, delniške družbe, še zlasti tiste, ki kotirajo na borzi in podjetja iz finančne, energetska in IKT panoge v večji meri razkrivajo spletne računovodske informacije kot ostala podjetja. Regresijski model je pojasnil 59,7 % variabilnosti odvisne spremenljivke od neodvisnih spremenljivk. Za dosego drugega cilja pa smo anketirali uporabnike spletnih računovodskih informacij v slovenskih podjetjih, pri čemer smo se osredotočili predvsem na komercialiste, finančnike, računovodje in investitorje. Oblikovali smo spletno anketo, ki smo jo poslali 2.612 podjetjem, odzivnost pa je bila okoli 5 %. S to raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pogosto se uporabniki poslužujejo spletnih strani za pridobivanje računovodskih informacij, ter preučiti njihova stališča glede zanesljivosti, verodostojnosti, koristnosti in zadostnosti teh informacij. Ugotovili smo, da so uporabniki vse štiri lastnosti ocenili nad povprečjem, pri čemer so najvišje ocenili koristnost, najmanj pa zadostnost.
Ključne besede: spletno računovodsko poročanje, indeks IFR, pričakovanja uporabnikov, računovodske informacije, model
Objavljeno: 08.09.2015; Ogledov: 670; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

24.
25.
Določanje optimalne velikosti zalog kot problem alokacije
Blaženka Košmelj, 1965, doktorska disertacija

Ključne besede: blago, potrošne dobrine, zaloge, blagoznanstvo, ekonomska analiza, disertacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 293; Prenosov: 10
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

26.
Model vpliva trženjskih virov na tržno in finančno uspešnost organizacije
Borut Milfelner, 2008, doktorska disertacija

Opis: Model vpliva trženjskih virov na tržno in finančno uspešnost organizacije
Ključne besede: podjetje, poslovanje podjetja, uspešnost poslovanja, trženje, konkurenčna prednost, image, inovacije, modeli, raziskave, razvoj
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 347; Prenosov: 27
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

27.
THE IMPACT OF INDIVIDUAL, SOCIAL AND CULTURAL FACTORS ON THE SOCIAL ENTREPRENEURIAL INTENTIONS OF BUSINESS STUDENTS
Irena Kedmenec, 2015, doktorska disertacija

Opis: Social entrepreneurship is a rather new concept in the scientific literature, with many definitions, due to numerous approaches to the phenomenon and its numerous manifestations. This thesis wants to contribute to the field by exploring the creation of social entrepreneurial intention. Building on the theory of entrepreneurial event, it was proposed that social entrepreneurial intention had three main antecedents: perceived desirability of social entrepreneurship, propensity to act and perceived feasibility of social entrepreneurship. Based on the literature, three sets of factors that facilitate the formation of social entrepreneurial intention were proposed: individual, social and cultural factors. A questionnaire was created in order to collect the data. The questionnaire was completed by business students in five countries: Austria, Bosnia and Herzegovina, Croatia, Macedonia, and Slovenia. Firstly, the regression model confirmed that the perceived desirability of social entrepreneurship and perceived feasibility of social entrepreneurship had a positive impact on social entrepreneurial intention. However, propensity to act was not a significant antecedent of social entrepreneurial intention. Secondly, the impact of different factors on the perceived desirability and perceived feasibility of social entrepreneurship was explored. Three individual factors were proven to have a statistically significant positive impact on social entrepreneurship desirability: social entrepreneurship education, experience in prosocial behaviour, and empathy. None of the investigated social factors in the model had any statistically significant impact on social entrepreneurship desirability. Out of the analysed cultural factors, three of them had statistically significant impacts. These are power distance, masculinity and individualism. In the next phase, it was examined which individual, social and cultural factors influence the perceived feasibility of social entrepreneurship. Of the analysed individual factors, experience in prosocial behaviour again proved to have statistically significant positive impact. Hardship in life and creativity also increase the perceived feasibility of social entrepreneurship. Having a social entrepreneur among family and/or friends made social entrepreneurship look more feasible to the respondents. Knowing the entrepreneurial environment also increased the confidence in one’s ability to pursue a career in social entrepreneurship. Out of our cultural dimensions, only the power distance had a small positive influence. The research clearly establishes that an experience in prosocial behaviour strengthens social entrepreneurial intentions. Therefore, social entrepreneurship education should include gaining some experience in volunteering, activism and making donations. One of the factors that influence social entrepreneurship feasibility is creativity. Educators should give their students various assignments that develop creative thinking. These assignments should include an analysis of social problems in the local community and the development of possible solutions by using the resources at hand. This research confirms that investing in entrepreneurship infrastructure is justifiable, since the students with greater understanding of its main components scored higher in social entrepreneurship feasibility. The impact would probably be even stronger if special funding schemes and incubators designed specifically for social entrepreneurs were developed. Students should also receive the message that social entrepreneurs’ efforts are appreciated in their society. In future research, the model of social entrepreneurial intention should be upgraded with other possible factors of influence. Future studies should also explore the relationship between social entrepreneurial intention and behaviour by applying a longitudinal design.
Ključne besede: social entrepreneurial intention, social entrepreneurship, individual differences, social capital, culture
Objavljeno: 16.06.2015; Ogledov: 858; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (12,62 MB)

28.
ZNAČILNOSTI IN KOMPETENCE VODIJ V POVEZAVI S POČUTJEM ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI
Mateja Lorber, 2015, doktorska disertacija

Opis: Skrb za zadovoljstvo, počutje in zdravje zaposlenih je pomembno za vsako organizacijo, ker je delo v zdravstveni negi stresno, pa je ta skrb tukaj še toliko bolj potrebna. Prav tako so znane povezave med vlogo vodje, dobrim počutjem, usposabljanjem in pripadnostjo za razumevanje uspešnosti organizacij. Kljub številnim pristopom k merjenju dobrega počutja so se raziskovalci poenotili glede treh glavnih pristopov (psihološkega, fizičnega in socialnega) merjenja počutja. Znano je tudi, da značilnosti delovnega življenja vplivajo na več različnih vidikov dobrega počutja zaposlenih, na primer na povečanje smisla za spodbujanje pozitivnih čustev, morale in motivacije, zadovoljstvo z delom in celotno zadovoljstvo z življenjem. Vodenje je eden izmed pomembnih dejavnikov delovnega življenja, ki vpliva na počutje zaposlenih prek zadovoljstva z njihovimi delovnimi mesti in zadovoljstva z življenjem. Prav tako na dobro počutje zaposlenih poleg vodenja vplivajo tudi drugi situacijski dejavniki, ki izhajajo iz delovnega okolja, na primer razpoložljiva sredstva, vedenje sodelavcev, urejenost delovnega okolja itd. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo počutja zaposlenih v zdravstveni negi in dejavnike vodenja, s katerimi se povezuje počutje zaposlenih. V raziskavi smo uporabili kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi iz osmih bolnišnic, ki imajo med organizacijskimi enotami oziroma oddelki interni/-e in kirurški/-e oddelek/-ke. V okviru kvantitativne metodologije smo za ugotavljanje korelacije med posameznimi proučevanimi spremenljivkami uporabili Spearmanov koeficient korelacije, ki nam pokaže moč povezave med primerjanimi spremenljivkami. Uporabili smo tudi Mann-Whitneyjev neparametrični test za ugotavljanje razlik v aritmetičnih sredinah za dva neodvisna vzorca med povprečnimi vrednostmi proučevanih spremenljivk posameznih (skupin) udeležencev (vodij in ostalih zaposlenih v zdravstveni negi) raziskave. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS, 20.0. Kot metodo zbiranja podatkov smo v okviru kvalitativne metodologije uporabili strukturiran intervju. Pri zbiranju, urejanju in analizi empiričnega gradiva smo upoštevali smernice, ki veljajo za metodo utemeljene teorije. V raziskavi smo ugotovili, da so počutje, zadovoljstvo ter pripadnost vodij in ostalih zaposlenih v zdravstveni negi na srednji ravni. Glede na proučevane spremenljivke smo ugotovili le statistično pomembno razliko v stopnji zadovoljstva z delom. Prav tako smo ugotovili, da se transformacijsko vodenje, značilnosti vodij in vodstvene kompetence vodij statistično pomembno povezujejo s počutjem zaposlenih v zdravstveni negi. Ugotovili smo tudi, da je približno polovica zaposlenih nezadovoljna z življenjem in delom, nepripadna ter ocenjuje svoje psihološko in subjektivno počutje kot slabo. Med vodji v zdravstveni negi je opaziti nekoliko manj nezadovoljnih, nepripadnih, prav tako jih več svoje psihološko in subjektivno počutje ocenjuje kot dobro. Znano je, da so zaposleni, ki se na delovnem mestu dobro počutijo, učinkovitejši in uspešnejši pri doseganju rezultatov. Uspešen vodja je tisti, ki zna poskrbeti za dobro počutje svojih sodelavcev, saj bo le tako lahko dosegel zastavljene cilje in omogočil organizaciji, da bo boljša od konkurence. Tudi vodje v zdravstveni negi potrebujejo znanja s področja vodenja, saj usmerjajo delovanje in vedenje organizacije kot celote ter skrbijo za doseganje njenih rezultatov. Vodje so tisti, ki imajo pomemben vpliv na zadovoljstvo, pripadnost in počutje zaposlenih ter posledično tudi na zadovoljstvo uporabnikov storitev (bolnikov) in kakovost izvajanja le-teh.
Ključne besede: bolnišnica, zdravstvena nega, vodenje, počutje.
Objavljeno: 16.06.2015; Ogledov: 723; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

29.
UČINKOVITOST DAVČNE IZVRŠBE KOT SREDSTVA FISKALNE POLITIKE ZA OBVLADOVANJE DAVČNEGA DOLGA
Tomaž Lešnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Disertacija se ukvarja z odvisnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti (tax compliance) od ukrepov fiskalnih administracij ter sprememb makroekonomskega okolja. Obravnavana so tri ključna področja, na katera se naloga osredotoča s pomočjo empirične in primerjalne analize. Prvo vprašanje, ki si ga naloga zastavlja, se nanaša na vpliv dejavnikov ekonomske krize na stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti. V ta namen je v nalogi testiranih več ekonometričnih modelov, ki vsi potrjujejo negativni vpliv recesije na različne kategorije, povezane s sposobnostjo in pripravljenostjo davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo pravilno, pravočasno in pošteno. V tej zvezi je poudarek na davčnem dolgu kot najbolj evidentnem indikatorju zmanjšanja stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, tako v okviru Slovenije, kot tudi v širšem kontekstu držav članic OECD. Hkrati analiza na primeru Slovenije podaja odvisnost v davčnih obračunih izkazanih prihodkov, pobranih javnofinančnih prihodkov ter posameznih kategorij davčnih prihodkov, od sprememb makroekonomskega okolja. Drugo vprašanje se osredotoča na učinkovitost ukrepov fiskalnih administracij pri zagotavljanju izpolnjevanja davčnih obveznosti. V predstavljenih modelih so na primeru Slovenije testirani učinki davčno inšpekcijskih nadzorov, davčne izterjave ter izrečenih kazni (glob) na odvisne spremenljivke, ki izražajo raven izpolnjevanja davčnih obveznosti. Rezultati modelov pokažejo, da imajo izmed pojasnjevalnih spremenljivk iz nabora ukrepov slovenske davčne uprave največjo moč vpliva globe, medtem ko se davčno inšpekcijski nadzori pokažejo kot manj pomembni. Istočasno pa opravljene empirične in primerjalne analize sugerirajo, da so ukrepi davčne uprave učinkovitejši, če so intenzivno ciljno usmerjeni na določeno področje (primer projekta prispevkov za socialno varnost) in primerno podprti s potrebnimi resursi (kadrovskimi in materialnimi). Posebej je podčrtan pomen davčne izterjave, kot najpomembnejšega sredstva fiskalne politike pri obvladovanju davčnega dolga ter kot relevantnega ukrepa pri pobiranju javnofinančnih prihodkov. Naloga ugotavlja, da davčna izterjava v Sloveniji izkazuje visoko učinkovitost, kar je dejstvo tudi v primeru primerjalnega pregleda za države članice OECD. Smiselnost ustreznega financiranja fiskalnih uprav je mogoče povezati tudi z analizo odvisnosti davčnega dolga na vzorcu držav članic OECD. Tretji vidik disertacije se osredotoča na možnosti za optimalnejše pobiranje davkov v Sloveniji in sicer je izpostavljen vpliv javnosti na povišanje zavedanja o koristih, ki jih prinaša z davki financirano javno dobro. Rezultati empirične analize namreč sugerirajo, da so aktivnosti slovenske davčne uprave pomemben, vendar ne edini dejavnik višje stopnje izpolnjevanja davčnih obveznosti na področju prispevkov za socialno varnost. Faktorja, ki glede na ugotovitve analize predstavljata glavno razliko med pobiranjem prispevkov za socialno varnost ter ostalimi davki, sta možnost kazenskega procesiranja neplačnikov prispevkov za socialno varnost ter okrepljeno zavedanje javnosti o pomenu plačevanja prispevkov. Obe področji sta bili v zadnjem obdobju deležni večje pozornosti in intenzitete izvajanja določenih ukrepov. Tako se je pričelo dosledneje in bolj sistematično izvajanje kaznovalnih aktivnosti v primerih neplačevanja prispevkov za socialno varnost (vlaganje kazenskih ovadb), hkrati pa je zakonska možnost razkritij podatkov o plačanih prispevkih v primerjavi s preteklimi leti (ko ni bilo mogoče v takšni obliki preveriti ali so prispevki plačani) dvignila zavedanje javnosti o pomenu pravic, ki izhajajo iz plačanih prispevkov. To velja zlasti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je razumljivo, saj so pravilno obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje osnova za neposredno koriščenje pravice iz tega naslova, to je pokojnine.
Ključne besede: inšpekcijski nadzori, globe, izvršba, davčni dolg, recesija, izpolnjevanje davčnih obveznosti
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 648; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

30.
DIALEKTIČNI SISTEM VIDIKOV ZA INOVIRANJE UPRAVLJANJA IN VODENJA TRANZICIJSKEGA PODJETJA
Tjaša Štrukelj, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali »Dialektični sistem vidikov za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja«. V okviru te teme smo raziskovali, ali tranzicijska podjetja v (po)kriznem okolju hitrih, dinamičnih sprememb in globalizacije svoje upravljanje (in vodenje) inovirajo s pomočjo dialektičnega sistema vidikov, za inoviranje neotipljivih in otipljivih dejavnikov, ključnih za inoviranje upravljanja (in vodenja) podjetja. Pri svojem delu smo izhajali iz MER modela integralnega menedžmenta in z dialektičnim sistemom vidikov na podlagi subjektivnih izhodišč izbrali neotipljive (vrednote (udeležencev) podjetja, kultura podjetja in etika podjetja) in otipljive (prednosti in slabosti podjetja, možnosti in nevarnosti podjetja, vizija podjetja in obstoječa politika podjetja) ključne dejavnike za inoviranje upravljanja (in vodenja) podjetja, ki vplivajo na inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja. To je predstavljalo teoretični model naše raziskave. Imenovali smo ga teoretični model za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja ali tudi konceptualni model, pri čemer zagovarjamo stališče, da mora inoviranje upravljanja (in vodenja ter poslovanja) podjetja izhajati iz potrebe po družbeni odgovornosti. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Kot temelj za dobro empirično preverjanje raziskovalnega problema smo najprej opredelili teoretična izhodišča, kjer smo raziskovali aktualni problem potrebe po inoviranju upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja s pomočjo Mulejeve metode dialektične teorije sistemov in nato povezali upravljanje in vodenje podjetja z inovativnostjo in inovacijami, ki jih povezujemo z izboljšanjem konkurenčnih sposobnosti. V nadaljevanju smo raziskovali pojmovne razsežnosti in modele integralnega menedžmenta (z obojim je povezan razvoj podjetja, ki izhaja iz inoviranja upravljanja in vodenja) ter pojasnili poslovni proces, še posebej natančno vidik upravljalno-vodstvenega procesa, na katerega smo se omejili. To nam je služilo kot izhodišče za pojasnitev planiranja razvoja v MER modelu integralnega menedžmenta, iz katerega smo izhajali. Nato smo raziskovali neotipljive dejavnike, ključne za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja: vrednote podjetja, kulturo podjetja in etiko podjetja ter otipljive dejavnike za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja: podjetje ter vpliv prednosti in slabosti na razvoj podjetja, okolje podjetja ter vpliv možnosti in nevarnosti na razvoj podjetja, vizijo podjetja kot instrument za približevanje družbeno odgovornemu podjetju ter načela družbene odgovornosti pri inoviranju upravljanja in vodenja podjetja, ki smo jih povezali s potrebo po inoviranju politike podjetja za dosego odgovorne politike podjetja. V empiričnem delu smo kvantitativno preverjali vpliv izbranih neotipljivih in otipljivih ključnih dejavnikov na inoviranje politike podjetja. Osnovna množica, ki je bila predmet našega raziskovanja, so bila slovenska, tranzicijska podjetja, ki na trgu obstajajo vsaj 10 let. V raziskovalni vzorec smo vključili 734 anketnih vprašalnikov. Glede na velikost podjetja smo dobili 242 anketnih odgovorov mikro podjetij (32,80 %), največ anketnih odgovorov smo dobili od malih podjetij (403 odgovore ali 54,90 %), odgovorilo nam je 73 srednje velikih podjetij (9,90 %) in 16 velikih podjetij (2,20 %). Za proučevani vzorec je značilno, da so nam v mikro podjetjih in malih podjetjih največ anketnih vprašalnikov izpolnili edini, 100 % lastniki podjetja. Napravili smo deskriptivno statistiko vzorca in opisno statistiko splošnih vprašanj iz vzorca anketiranih podjetij, eksploratorni postopek validiranja merskega instrumenta empirične analize – eksploratorno faktorsko analizo ter konfirmatorni pristop validiranja merskega in strukturnega instrumenta empirične analize – konfirmatorno faktorsko analizo. Ugotovili smo, da lahko razviti model za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja uporabljamo v praksi, saj lahko pomembno prispeva k povečanju zavedanja lastnikov in upravljalcev tranzicijskih podjetij o pomembnosti v raziskavo vključenih neotipljivih in otipljivih dejavnikov (vidikov), ki vplivajo na inoviranje upravljanja, vodenja in poslovanja tranzicijskega podjetja. Iz primerjav upoštevanja različnih potrebno in zadostno celovito izbranih in proučevanih vidikov, ki vplivajo na inoviranje upravljanja in posledično tudi na inoviranje vodenja in poslovanja podjetja, ugotavljamo, da lastniki in upravljalci tranzicijskih podjetij proučevane vidike vedno bolje poznajo, jih vedno bolj upoštevajo in jih bodo v prihodnje še bolj upoštevali; nekatere tudi zapisali. Vsi proučevani podatki, pridobljeni z anketno raziskavo, kažejo, da tranzicijska podjetja inovirajo izhodišča, na podlagi katerih inovirajo svoje upravljanje (in vodenje) ter da inovirajo tudi upravljanje (in vodenje) podjetja samega. Od proučevanih izbranih neotipljivih in otipljivih ključnih dejavnikov za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja razen etike podjetja na inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja statistično značilno vplivajo vsi ostali izbrani neotipljivi in otipljivi ključni dejavniki. Večji vpliv imajo na podlagi opravljene raziskave otipljivi dejavniki, predvsem okolje (in trgi) ter iz njega izhajajoče možnosti in nevarnosti ter konkurenca. Zato predlagamo: zahteve po etičnosti in družbeni odgovornosti tranzicijskih podjetij vpeljati skozi zahteve okolja (in trga) ter spremembe ravnanja konkurentov. Anketirani so izrazili zavedanje, da morajo posamezne v tej disertaciji proučevane vidike v svojih podjetjih inovirati.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inoviranje stila in procesa menedžmenta, Slovenija, strateški menedžment, tranzicijsko podjetje, upravljanje podjetja, vodenje podjetja.
Objavljeno: 11.05.2015; Ogledov: 730; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici