SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
KRITIČNI DEJAVNIKI UPORABE INFORMACIJSKIH REŠITEV ANALITIČNEGA UPRAVLJANJA ODNOSOV S STRANKAMI
Urban Šebjan, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo proučevali uporabo informacijskih rešitev analitičnega upravljanja odnosov (IR aCRM) s strankami, pri čemer smo poglobljeno proučevali analitična orodja in tehnike za analiziranje podatkov o strankah in poslovnih partnerjih IR aCRM. IR aCRM predstavlja perspektivno področje, ki je danes za organizacije izjemno zanimivo, a hkrati tudi strateško zahtevno področje, saj zahteva kompetenten kader in ustrezno tehnološko podporo. Čeprav je področje izjemno perspektivno, je z vidika znanstvenega raziskovanja tudi deficitarno, saj raziskave dokazujejo, da so se do sedaj raziskovalci osredotočali predvsem na proučevanje IR CRM kot celote in na kritične dejavnike uspešne uporabe IR CRM na splošno. Nove tehnološke in informacijske rešitve organizacijam omogočajo, da pridobivajo pomembne podatke o strankah, vendar organizacije zaradi slabe analitične podpore v organizaciji izgubljajo poslovne priložnosti. Da bi organizacije uspešno vpeljevale in uporabljale IR aCRM, je nujno potrebno proučevati analitična orodja, metode in tehnike IR aCRM. Zato je za vsako organizacijo velik izziv vključiti v poslovni sistem IR aCRM, čeprav vsaka organizacija, ki deluje na trgu, razpolaga z določeno količino podatkov o strankah in poslovnih partnerjih. V ta namen smo oblikovali konceptualni model, s katerim smo ugotavljali, kateri dejavniki organizacije vplivajo na uporabo in uporabnost analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V prvi fazi se mora vsaka organizacija vprašati, kako je naravnana in ali tovrstna naravnanost vpliva na uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V doktorski disertaciji smo z uporabo metodologije modeliranja s strukturnimi enačbami (angl. structural equation modeling – SEM) ugotovili, da procesna naravnanost pozitivno vpliva na zaznano uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM, ne pa tudi na zaznano intenzivnost uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. Tehnološka naravnanost organizacije je dejavnik, ki pozitivno vpliva na zaznano intenzivnost uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM, pri čemer pa tehnološka naravnanost organizacije nima vpliva na zaznano uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. Najpomembnejši kritični dejavnik organizacije za uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM je inovativna naravnanost. Inovativna naravnanost organizacije pomembno vpliva tako na zaznano uporabo kot tudi na zaznano intenzivnost uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V okviru konceptualnega modela smo ugotovili, da znanje in veščine statistike pozitivno vplivajo na zaznano uporabo in zaznani odnos do uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM, ne pa tudi na prihodnjo poglobljeno uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. Zaznana intenzivnost uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM pomembno vpliva na zaznani odnos do uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V okviru konstruktov modela TAM smo ugotovili, da zaznana uporaba analitičnih orodij in tehnik IR aCRM preko zaznanega odnosa do uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM pozitivno vpliva na prihodnjo poglobljeno uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V doktorski disertaciji predstavljamo tudi razširjeni konceptualni model, s katerim smo še ugotovili, da inovativna naravnanost organizacije pozitivno vpliva na znanje in veščine statistike za uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM.
Ključne besede: analitično upravljanje odnosov s strankami (IR aCRM), kritični dejavniki organizacije, uporabnost analitičnega CRM, model sprejema tehnologije (TAM), kakovost informacij, poslovno odločanje, procesna naravnanost, tehnološka naravnanost, inovativna naravnanost organizacije
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 517; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (6,90 MB)

22.
MODEL STRATEŠKEGA UPRAVLJANJA PRODAJNIH POTI V PROCESU GLOBALIZACIJE TRGA IN RAZVOJA TRGOVSKIH ZNAMK
Jerneja Jager, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu disertacije najprej definiramo globalizacijo in internacionalizacijo, kot dva od osrednjih fenomenov sodobne mednarodne ekonomije. Sledi razlaga modelov internacionalizacije in sicer internacionalizacija s tujimi neposrednimi investicijami, mrežni pristop k internacionalizaciji in razlaga modela globalno rojenih podjetij. V tretjem poglavju razčlenjujemo temeljne značilnosti modela upravljanja blagovnih znamk proizvajalcev izdelkov in storitev. Sledi razlaga definicije in pomena blagovne znamke v snovanju strategije prodajnih poti proizvajalca, saj strategija znamke vpliva na izbiro primerne prodajne poti oziroma na intenzivnost distribucije in izgrajevanje tržne prepoznavnosti proizvajalcev izdelkov na prodajnem mestu. Strategija blagovne znamke, ki je v zadnjem času vedno bolj prisotna v oblikovanju prodajnega asortimenta na prodajni poti, je strategija trgovskih blagovnih znamk. Funkcije trgovskih blagovnih znamk za trgovsko podjetje so večja moč trgovca v distribucijskem kanalu in v celotni oskrbni verigi, centralizacija aktivnosti upravljanja in pozicioniranja prodajnega asortimenta ter razlikovalnega pozicioniranja, izgrajevanje zvestobe odjemalcev in drugo. Sprejemanje trgovskih blagovnih znamk s strani proizvajalcev je odvisno predvsem od njihovih razpoložljivih proizvodnih kapacitet, kratkoročnega prihodka, njihove strategije tržnega pozicioniranja lastnih znamk na trgu, intenzitete konkuriranja in pritiska s strani trgovcev. V četrtem poglavju smo na osnovi podrobnega pregleda literature razčlenili osnovne konceptualne in teoretične vidike upravljanja znamk na prodajni poti. Prodajno pot sestavlja skupina podjetij in posameznikov, ki opravljajo funkcije ali aktivnosti, ki omogočijo prenos izdelkov in storitev od proizvajalcev do odjemalcev in hkrati omogočajo osrednjim tržnim akterjem (proizvajalcem, distributerjem) dosegati lastne distribucijske cilje. Pomembno je poznavanje vloge in odnosov členov na prodajni poti. Teoretični del disertacije zaključujemo v sklepnem poglavju s sintezo konceptualnega modela upravljanja prodajnih poti proizvodnega podjetja na mednarodnih trgih, ki je tudi osrednji znanstveno raziskovalni prispevek doktorske disertacije. V empiričnem delu disertacije smo v okviru konceptualnega modela preverjali osem hipotez. Ugotavljamo, da je povezava strategij prodajnih poti z marketinško, tržno in finančno uspešnostjo pozitivna. Podjetja, ki gradijo na mednarodnih trgih svojo tržno pozicijo z jasno določeno strategijo prodajnih poti do končnih odjemalcev, dosegajo s takšno strategijo boljše poslovne rezultate, ki se kažejo predvsem v večji finančni, tržni in marketinški uspešnosti. Izkazalo se je tudi, da so podjetja, ki bolje obvladujejo trženje izdelkov v smislu večje izvozne tržne naravnanosti hkrati tudi tržno in finančno uspešnejša. Delež lastnih blagovnih znamk pozitivno vpliva na obe vrsti uspešnosti, tako tržno kot tudi finančno uspešnost. Marketinška uspešnost je prav tako pozitivno povezana z obema vrstama uspešnosti. Podjetja, ki imajo v prodajni strukturi večji delež lastnih blagovnih znamk, so tudi uspešnejša pri razvijanju lastnih strategij prodajnih poti. Inovativnost podjetij pozitivno vpliva na tržno in finančno uspešnost, saj sta oba regresijska koeficienta pozitivna in statistično značilna. Čeprav smo predvidevali, da so trgovske znamke grožnja za razvoj prodajne identitete proizvajalca in njegov poslovni rezultat in da obstaja negativna povezava med trgovskimi znamkami in stopnjo dobičkonosnosti prodaje izdelkov za dobavitelje, teh hipoteze nismo empirično potrdili. Prav tako na podlagi empirične analize ni moč jasno zatrditi, da obstaja pozitivna povezava med rastjo prodaje izdelkov proizvodnega podjetja in sprejemanjem trgovske znamke kot pogoja za vstop v izbrano prodajno pot.
Ključne besede: mednarodni trgi, strategija prodajnih poti, blagovne znamke proizvajalca, trgovske znamke, marketinška uspešnost, prodaja, finančna uspešnost, lokalni institucionalni sistem, distribucijska kultura, odnosi z odjemalci na tujih trgih.
Objavljeno: 25.01.2016; Ogledov: 832; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (5,47 MB)

23.
ANALIZA VPETOSTI UPRAVLJALCEV PORTFELJA MED TEMELJNO IN TEHNIČNO ANALIZO DELNIC TER VPLIV ŠTEVILA UPORABLJENIH KAZALNIKOV ANALIZ DELNIC NA DONOSNOST PORTFELJA
Vesna Trančar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Da bi se pri nastopanju na finančnem trgu kar se da približali ravnanju inteligentnega investitorja, je potrebno obvladovati čim širši spekter tehnik tako temeljne, tehnične analize delnic, kazalnikov gospodarskega stanja, kot tudi vedenjskih financ, ter se zavedati, da je za »pravo« investicijo, ki omogoča primerno razmerje med donosom in tveganjem, potrebna večja preudarnost pri izbiranju delnic v naložbeni portfelj. Glede na navedeno smo v doktorski disertaciji postavili tri hipoteze, ki podpirajo pričakovani prispevek k znanosti. Iz opazovanja ekonomske stvarnosti tako trdimo, da obstaja korelacija med donosnostjo portfeljev in številom uporabljenih kazalnikov različnih analiz delnic, da kombinacija kazalnikov obeh analiz delnic vpliva na donosnost portfeljev, in da uporaba lastne informacijske baze, na osnovi katere upravljavci portfeljev oblikujejo kazalnike posameznih analiz delnic, pozitivno vpliva na natančnost napovedovanja prihodnjega gibanja vrednosti portfelja. Skozi preverjanje zgoraj navedenih hipotez pričakujemo tudi naš izviren prispevek k znanosti, ki v tem okviru podaja tudi odgovor na vprašanje o smiselnosti oblikovanja svojevrstnega modela, ki je modeliran na temelju kombiniranja kazalnikov različnih analiz delnic, ob upoštevanju gospodarske klime in vedenja investitorjev, in na vprašanje, ali uporaba lastne (in tuje) informacijske baze upravljavcem naložbenih portfeljev omogoča preferenčne prednosti na trgu kapitala. Področje raziskovanja in problematiko inteligentnega investiranja je v literaturi mogoče najti pri različnih avtorjih (Born, 2009; Buffett, 2008; Graham, 2009; Hagstrom, 2006; Hesse, 2011; O´Shauhgnessy, 2005; Prechter, 2001; Prechter & Parker, 2007; Ross, Westerfield, & Jaffe, 2010), na katere smo oprli naše trditve in raziskovalno metodologijo. Tako na primer Hesse (2011) poudarja, da ni smiselno v model za selekcijo delnic izbrati prevelikega števila kazalnikov analiz delnic, saj lahko preveliko število kazalnikov v modelu deluje zavajajoče. Kljub temu smo, prav zaradi spoznanja, da upravljavci portfeljev uporabljajo zelo različno število kazalnikov analiz delnic, preverili, ali lahko z večjim številom uporabljenih kazalnikov analiz delnic izboljšamo donosnost portfeljev. Doktorska disertacija predstavlja tudi model za selekcijo delnic v optimalni naložbeni portfelj. Z modelom smo testirali, ali ima kombinacija kazalnikov temeljne in tehnične analize delnic sinergijske učinke na donosnost oblikovanega portfelja oziroma ali lahko upravljavci portfeljev z obvladovanjem in optimalnim koriščenjem različnih analiz delnic izboljšajo razmerje med tveganjem in donosnostjo sestavljenega portfelja in s tem dosežejo tudi prednost pred ostalimi upravljavci portfeljev na trgu. Ker je temeljni cilj finančnih analitikov in upravljavcev portfeljev ta, da na podlagi številnih podatkov, ki jih finančni trg ponuja, izluščijo relevantne informacije in oblikujejo pravilne zaključke o optimalnih investicijskih možnostih (Bizer, Scheier, & Spiwoks, 2013), smo se v naši disertaciji posvetili tudi vprašanju, ali na natančnost napovedovanja prihodnjega gibanja vrednosti portfelja vpliva uporabljena informacijska baza oziroma, ali uporaba le tuje, splošne informacijske baze prispeva k uspehu pri napovedovanju prihodnjega gibanja vrednosti portfelja v tolikšni meri kot uporaba lastne (in tuje) informacijske baze. Pomen prispevka disertacije se kaže v možnostih takojšnje implementacije ugotovitev v prakso inteligentnega upravljanja z naložbenimi portfelji. Kot kažejo rezultati raziskav, ki predstavljajo tudi sestavni del prispevka znanosti, je odgovornost za doseganje optimalnega razmerja med donosnostjo in tveganjem investicij v rokah upravljavcev portfelja oziroma individualnih investitorjev samih.
Ključne besede: analiza delnic, konjunkturni kazalniki, vedenjske finance, upravljavci portfeljev, inteligentno investiranje, naložbeni portfelj
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 446; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

24.
DINAMIČNI MODEL INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH GLOBALNO ROJENIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Ina Lejko, 2015, doktorska disertacija

Opis: Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo hrbtenico evropskega podjetništva. Zaradi njihove številčnosti in posledičnega vpliva na gospodarstvo postajajo MSP čedalje pogosteje obravnavan predmet ekonomskih raziskav. S pojavom globalizacije in posledično homogenizacijo globalnega trga je postalo mednarodno poslovanje naraven podjetniški korak, ki podjetjem odpira vrata do trgov in odjemalcev, vendar predvsem MSP, ki se zaradi svoje majhnosti praviloma soočajo z omejenostjo virov, hkrati izpostavlja negotovostim hitro spreminjajočega se poslovnega okolja in pritiskom globalne konkurence. Še posebej podjetja iz držav z manjšim domačim trgom se hitro soočijo z njegovo zasičenostjo in posledično omejenim tržnim potencialom, kar jih sili v pospešen proces internacionalizacije. Slednji zmeraj poteka v kontekstu podjetniškega okolja in institucionalnega okvira, ki nanj vplivata in ga sooblikujeta. Raziskava tako obravnava proces internacionalizacije slovenskih globalno rojenih MSP v kontekstu procesa ekonomske tranzicije. Rezultati empirične raziskave so pokazali dve smeri dinamike internacionalizacije slovenskih globalno rojenih MSP. V skladu s prvo se internacionalizirajo predvsem nizko in srednje tehnološka podjetja, ki na primarne, običajno geografsko bližje tuje trge vstopajo zaradi največje koncentracije potencialnih odjemalcev ali predhodno vzpostavljenih socialnih oziroma poslovnih stikov z lokalnimi tržnimi akterji, na nadaljnje tuje trge, ki so geografsko in kulturno bistveno bolj oddaljeni, pa vstopajo predvsem na podlagi prejetih povpraševanj. Pri pridobivanju poslov jim pomaga njihov položaj v poslovnih mrežah, v katere so vpeta, zato s člani mreže vzdržujejo dolgoročne in trdne odnose. Na geografsko in kulturno bližje trge podjetja vstopajo z direktno prodajo, medtem ko se na bolj oddaljenih povezujejo z lokalnimi partnerji. Za podjetja je značilna kontinuirana dinamika procesa internacionalizacije, pri čemer na čim večje število dodatnih tujih trgov vstopajo v enakomernih intervalih. V skladu z drugo smerjo se internacionalizirajo predvsem visoko tehnološka podjetja, ki so ob ustanovitvi oziroma kmalu po njej pridobila investitorje oziroma financiranje s sredstvi skladov tveganega kapitala, kar je neposredno vplivalo na njihovo lastniško strukturo in povečini rezultiralo v takojšnji ustanovitvi podružnic na tujih trgih, ki predstavljajo osrednje strateške trge znotraj panoge, v kateri delujejo, in za katere je značilna največja koncentracija raziskav ter razvoja, pa tudi potencialnih odjemalcev in konkurentov. Po vstopu na ciljne trge je za podjetja značilna izrazita stagnacija oziroma upočasnitev procesa internacionalizacije. Raziskava k preučevanju mednarodnega podjetništva, zlasti procesa internacionalizacije MSP, prispeva z definicijo opredelitvenih elementov slovenskih globalno rojenih MSP in dejavnikov njihove internacionalizacije, ter konstrukcijo dinamičnega modela internacionalizacije MSP v tranzicijski državi. Rezultati raziskave so uporabni tako za ustanovitelje oziroma managerje hitro internacionalizirajočih se MSP, kot tudi za ustvarjalce in izvrševalce politik, programov oziroma ukrepov institucionalne podpore, saj jim ponujajo holističen oris procesa internacionalizacije, s čimer posledično pripomorejo k načrtovanju njihovih nadaljnjih poslovnih aktivnosti in jim hkrati omogočajo identifikacijo ovir in problemskih področij, s katerimi se v posameznih fazah procesa internacionalizacije soočajo slovenska MSP. Rezultati raziskave tako kažejo jasno potrebo po spodbujanju strukturiranega pristopa k internacionalizaciji in sektorsko specifičnem ter časovno in vsebinsko prilagojenem sistemu ukrepov institucionalne podpore.
Ključne besede: internacionalizacija, majhna in srednje velika podjetja, globalno rojena podjetja, podjetniško okolje, ekonomska tranzicija
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 480; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

25.
ANALIZA NESTANOVITNOSTI DONOSNOSTI RAZVITIH IN RAZVIJAJOČIH TRGOV V ČASU EKONOMSKO-FINANČNIH KRIZ
Uroš Vek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Pri investiranju v finančne instrumente so vlagatelji, regulatorji trga in zainteresirana javnost po svetovno finančni krizi v ospredje postavili obvladovanje tveganj kapitalskih trgov. Tveganje je opredeljeno kot negotov izid investiranja, ki je posledica spremembe cen finančnih instrumentov. Modeli in pristopi na področju analiziranja nestanovitnosti, ki so bili predmet razvoja in znanstvenega raziskovanja finančne stroke, so bili raznoliki. V disertaciji obravnava temelji na proučevanju preteklih gibanj nestanovitnosti, t.i. ARCH in GARCH modelih. Disertacija predstavlja doprinos k obstoječi literaturi na področju empiričnega preverjanja nestanovitnosti. V literaturi so države v razvoju obravnavane zgolj parcialno (posamezne države) in ne obstajajo študije, ki nestanovitnost obravnavajo sistematično kot skupino držav s podobnimi karakteristikami. Kot doprinos disertacije štejemo tudi sklepe o primernosti uporabe GARCH modelov za ocenjevanje in analizo nestanovitnosti posameznih delniških indeksov v različnih obdobjih več ekonomsko-finančnih kriz. Ključna teza te disertacije je preverjanje splošnega prepričanja, da so delniški trgi držav v razvoju bolj volatilni od razvitih delniških trgov v času kriz. Med razlogi lahko izpostavimo nižjo likvidnost delniškega trga in večje nihanje poslovnih rezultatov podjetij. Na podlagi ugotovljenih parametrov nestanovitnosti smo preverili, ali razviti delniški trgi v različnih krizah še ohranjajo lastnost nižje volatilnosti. Ugotovili smo, da ne moremo potrditi teze višje volatilnosti delniških trgov v razvoju v času ekonomsko-finančnih kriz. Podrobnejša analiza razkriva, da lahko višjo nestanovitnost povežemo z geografskim območjem izvora krize. Izvor krize je določal višjo volatilnost delniških indeksov. V primeru svetovne finančne krize so tako razviti kot razvijajoči trgi imeli višjo volatilnost, vendar je bila rast višja na razvitih trgih, od koder je kriza izvirala. Prispevek disertacije se kaže tudi na makro in mikroekonomskem nivoju. Makroekonomska politika držav, ki so imele najnižjo volatilnost delniških trgov v času svetovne finančne krize, je bila diametralno različna. Na eni strani ekonomska politika popolne trgovinske in finančne odprtosti ter na drugi strani koncept odprte trgovinske in relativno zaprte finančne politike. Disertacija na mikroekonomski ravni išče odgovora na vprašanje, ali globalna razpršenost portfelja finančnih naložb v luči finančne integracije in iz zornega kota kriz zagotavlja ustrezen nivo diverzifikacije ter kakšen je vpliv diverzifikacije na tveganje portfelja. Učinkovitost mednarodne diverzifikacije je najbolj izrazita pri nepremičninskem portfelju razvitih držav.
Ključne besede: nestanovitnost, azijska finačna kriza, tehnološki balon, svetovna finančna kriza, ARCH, GARCH, razviti delniški trgi, delniški trg držav v razvoju
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 506; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

26.
MODEL ZA PREUČEVANJE VPLIVA DEJAVNIKOV NA SPLETNO RAČUNOVODSKO POROČANJE SLOVENSKIH PODJETIJ
Tatjana Dolinšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Znanstveno preučevanje spletnega računovodskega poročanja se je sistematično začelo že pred več kot petnajstimi leti, in to najprej v ZDA, od tam pa se je razširilo tudi v ostale države. To nam je bil povod, da smo z doktorsko nalogo želeli podrobneje raziskati omenjeno področje tudi v Sloveniji. Zastavili smo si dva temeljna cilja: analizirati trenutno stanje na področju spletnega računovodskega poročanja in ugotoviti pričakovanja uporabnikov glede tega poročanja. Za dosego prvega cilja smo analizirali 110 spletnih strani podjetij glede na obseg, vsebino in obliko računovodskih informacij. Glede vsebine ugotavljamo, da so razmeroma dobro predstavljena obvezna razkritja, medtem ko pri obsegu prihaja pri prostovoljnih razkritij do precejšnjih razlik med podjetji. Pri obliki pa ugotavljamo, da podjetja sicer sledijo trendom na področju spletne tehnologije, vendar ne znajo v celoti izkoristiti prednosti, ki jih nudi svetovni splet. Tu mislimo zlasti na dinamično obliko predstavitve računovodskih informacij, ki omogoča tudi njihovo nadaljnje obdelovanje, analiziranje in primerjavo. Prav tako so slabo izkoriščene možnosti interaktivnih in multimedijskih predstavitev poslovanja. Ker pa naš namen ni bil le posnetek stanja, ampak tudi ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na to, da nekatera podjetja objavljajo več informacij kot druga, smo v nadaljevanju raziskave oblikovali kvantitativno mero, ki smo jo imenovali indeks IFR. Ta indeks je predstavljal agregirano in ponderirano vrednost tako vsebinskih kot tudi oblikovnih elementov ocenjevanja in nam je v modelu predstavljal odvisno spremenljivko. Neodvisne spremenljivke pa smo izbrali glede na teoretična izhodišča. Preučili smo osem teorij, ki smo jih razdelili na ekonomske in inovacijske. Z ekonomskimi smo želeli pojasniti vsebinske vidike razkritij, z inovacijskimi pa oblikovne. Tako smo dobili nabor petih dejavnikov, in sicer velikost, dobičkonosnost, starost, panoga in pravna oblika podjetij, ki smo jih kot neodvisne spremenljivke vključili v model. Prav zadnji dejavnik je tisti, ki našo raziskavo loči od ostalih, saj nismo zasledili, da bi katera druga raziskava obravnavala vpliv statusne oblike podjetja na razkritje računovodskih informacij. Glavni prispevek te naloge je v oblikovanju modela, s katerim lahko pojasnimo, kateri so tisti dejavniki, ki statistično značilno vplivajo na indeks IFR. Pri tem smo si pomagali z multiplo regresijsko analizo, s katero smo ugotovili, da so se kot statistično značilne izkazale naslednje spremenljivke: velikost podjetja (merjena s številom zaposlenih in prihodki), pravna oblika (merjena s koncentracijo lastništva, statusno obliko in kotacijo na borzi) in panoga (finančna, energetska, IKT). Večja podjetja, podjetja z manjšo koncentracijo lastništva, delniške družbe, še zlasti tiste, ki kotirajo na borzi in podjetja iz finančne, energetska in IKT panoge v večji meri razkrivajo spletne računovodske informacije kot ostala podjetja. Regresijski model je pojasnil 59,7 % variabilnosti odvisne spremenljivke od neodvisnih spremenljivk. Za dosego drugega cilja pa smo anketirali uporabnike spletnih računovodskih informacij v slovenskih podjetjih, pri čemer smo se osredotočili predvsem na komercialiste, finančnike, računovodje in investitorje. Oblikovali smo spletno anketo, ki smo jo poslali 2.612 podjetjem, odzivnost pa je bila okoli 5 %. S to raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pogosto se uporabniki poslužujejo spletnih strani za pridobivanje računovodskih informacij, ter preučiti njihova stališča glede zanesljivosti, verodostojnosti, koristnosti in zadostnosti teh informacij. Ugotovili smo, da so uporabniki vse štiri lastnosti ocenili nad povprečjem, pri čemer so najvišje ocenili koristnost, najmanj pa zadostnost.
Ključne besede: spletno računovodsko poročanje, indeks IFR, pričakovanja uporabnikov, računovodske informacije, model
Objavljeno: 08.09.2015; Ogledov: 750; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

27.
28.
Določanje optimalne velikosti zalog kot problem alokacije
Blaženka Košmelj, 1965, doktorska disertacija

Ključne besede: blago, potrošne dobrine, zaloge, blagoznanstvo, ekonomska analiza, disertacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 334; Prenosov: 13
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

29.
Model vpliva trženjskih virov na tržno in finančno uspešnost organizacije
Borut Milfelner, 2008, doktorska disertacija

Opis: Model vpliva trženjskih virov na tržno in finančno uspešnost organizacije
Ključne besede: podjetje, poslovanje podjetja, uspešnost poslovanja, trženje, konkurenčna prednost, image, inovacije, modeli, raziskave, razvoj
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 413; Prenosov: 39
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
THE IMPACT OF INDIVIDUAL, SOCIAL AND CULTURAL FACTORS ON THE SOCIAL ENTREPRENEURIAL INTENTIONS OF BUSINESS STUDENTS
Irena Kedmenec, 2015, doktorska disertacija

Opis: Social entrepreneurship is a rather new concept in the scientific literature, with many definitions, due to numerous approaches to the phenomenon and its numerous manifestations. This thesis wants to contribute to the field by exploring the creation of social entrepreneurial intention. Building on the theory of entrepreneurial event, it was proposed that social entrepreneurial intention had three main antecedents: perceived desirability of social entrepreneurship, propensity to act and perceived feasibility of social entrepreneurship. Based on the literature, three sets of factors that facilitate the formation of social entrepreneurial intention were proposed: individual, social and cultural factors. A questionnaire was created in order to collect the data. The questionnaire was completed by business students in five countries: Austria, Bosnia and Herzegovina, Croatia, Macedonia, and Slovenia. Firstly, the regression model confirmed that the perceived desirability of social entrepreneurship and perceived feasibility of social entrepreneurship had a positive impact on social entrepreneurial intention. However, propensity to act was not a significant antecedent of social entrepreneurial intention. Secondly, the impact of different factors on the perceived desirability and perceived feasibility of social entrepreneurship was explored. Three individual factors were proven to have a statistically significant positive impact on social entrepreneurship desirability: social entrepreneurship education, experience in prosocial behaviour, and empathy. None of the investigated social factors in the model had any statistically significant impact on social entrepreneurship desirability. Out of the analysed cultural factors, three of them had statistically significant impacts. These are power distance, masculinity and individualism. In the next phase, it was examined which individual, social and cultural factors influence the perceived feasibility of social entrepreneurship. Of the analysed individual factors, experience in prosocial behaviour again proved to have statistically significant positive impact. Hardship in life and creativity also increase the perceived feasibility of social entrepreneurship. Having a social entrepreneur among family and/or friends made social entrepreneurship look more feasible to the respondents. Knowing the entrepreneurial environment also increased the confidence in one’s ability to pursue a career in social entrepreneurship. Out of our cultural dimensions, only the power distance had a small positive influence. The research clearly establishes that an experience in prosocial behaviour strengthens social entrepreneurial intentions. Therefore, social entrepreneurship education should include gaining some experience in volunteering, activism and making donations. One of the factors that influence social entrepreneurship feasibility is creativity. Educators should give their students various assignments that develop creative thinking. These assignments should include an analysis of social problems in the local community and the development of possible solutions by using the resources at hand. This research confirms that investing in entrepreneurship infrastructure is justifiable, since the students with greater understanding of its main components scored higher in social entrepreneurship feasibility. The impact would probably be even stronger if special funding schemes and incubators designed specifically for social entrepreneurs were developed. Students should also receive the message that social entrepreneurs’ efforts are appreciated in their society. In future research, the model of social entrepreneurial intention should be upgraded with other possible factors of influence. Future studies should also explore the relationship between social entrepreneurial intention and behaviour by applying a longitudinal design.
Ključne besede: social entrepreneurial intention, social entrepreneurship, individual differences, social capital, culture
Objavljeno: 16.06.2015; Ogledov: 958; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (12,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici