SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
11.
Likvidnostna past in domena stabilnosti bančnega sistema: mrežni pristop
Mitja Steinbacher, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija prinaša mrežni model bančnega sistema, ki ga definira kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf med seboj povezanih bank, ki so izpostavljene nihanjem likvidnostnih potreb njihovih komitentov in vrednostih finančnih portfeljev in finančnih virov na finančnih trgih. Model omogoča preverjanje široke palete domnev o delovanju bank in povezav med nebančnim sektorjem, finančnimi trgi, regulatorji in monetarno politiko. Disertacija ob modelu prinaša metodologijo za merjenje stabilnosti bančnega sistema in likvidnostne pasti. V prvem sklopu disertacije nastavimo teoretski okvir virom tveganj za finančno-bančni sistem ter povezanosti med finančnimi cikli, bančnimi krizami, gospodarsko aktivnostjo in možnostmi regulatorjev pri monitoringu stabilnosti bančnega sistema in sistemskih vidikih regulacije. Sledi predstavitev konceptov teorije grafov v ekonomiji in financah in nekaterih pristopov, ki so potencialno uporabni pri raziskovanju bančnega sistema, predvsem transmisije likvidnostnih nihanj po bančnem sistemu in z njo povezanih absorpcijskih zmožnosti bančnega sistema in vplivov različnih tveganj na poslovanje bank in na stabilnost bančnega sistema. V tem sklopu predstavimo širšo uporabnost teorije grafov v ekonomiji in financah ter definiramo bančni sistem kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf. Predstavimo osnovne značilnosti dinamičnih grafov in topoloških družin, ki jih uporabimo pri simulacijah našega modela. Stabilnost bančnega sistema razvijemo okrog Shannonove informacijske entropije in kompozitne cenilke za merjenje likvidnosti in sredstev v bančnem sistemu. S tem razširimo tradicionalno pojmovanje stabilnosti v literaturi, ki stabilnost praviloma meri s pomočjo dinamike stečajev v bančnem sistemu, z vključitvijo medbančnih likvidnostnih tokov in dinamike spreminjanja sredstev v bančnem sistemu. Likvidnostno past definiramo kot sposobnost bank za zapiranje likvidnostnih vrzeli nebančnih komitentov, s čimer prestavimo fokus hipoteze o likvidnostni pasti iz agregatne ravni v medbančni trg. Simulator modela medbančnega trga sestavimo okrog 16 temeljnih predpostavk, tvori ga pa 144 namišljenih bank. Število bank v modelu je določeno upoštevaje frekvenčno porazdelitev števila bančnih in denarnih institucij v državah članicah evrskega denarnega območja in glede na karakteristike topologij malega sveta. Banke imajo enotno strukturo bilanc in umetno generirano otvoritveno bilanco iz enotnih porazdelitev po postavkah sredstev in vnaprej predvidenih vrzeli do protipostavk v virih sredstev. Banke prilagajajo svoje medbančne operacije potrebam po likvidnosti. Slednje izvirajo iz dinamike posojil nebančnim komitentom in vlog, ki jih pri bankah hranijo nebančni komitenti. Banke so izpostavljene različnim tveganjem, proti katerim niso povsem zaščitene. Tveganja se kažejo v spreminjanju vrednosti bilančnih postavk. Ob tem predvidimo obstoj pozitivnega oziroma negativnega finančnega momenta, vendar ob navzgor omejenem tveganju in na način, da finančni moment ne more povzročiti bančne krize. Uravnavanje likvidnosti na medbančnem trgu glede na vpetost bank v medbančni trg je vezano na topološko strukturo medbančnega trga ter da lahko sistemski šoki privedejo bančni sistem bliže likvidnostni pasti kot idiosinkratični šoki ter da kapitalske rezerve nimajo neposrednega vpliva na sposobnosti bank pri zapiranju likvidnostnih vrzeli, ki nastajajo pri njihovih nebančnih komitentih. S simulacijami prikažemo na stabilizacijsko naravo medbančnega trga, saj se nestabilnost v poslovanju bank in relativno visoka oddaljenost bank od likvidnostne pasti v našem modelu ne odrazita v nestabilnosti bančnega sistema kot celote niti v večanju oddaljenosti bančnega sistema od likvidnostne pasti. Sledijo povzetki ključnih ugotovitev disertacije z metodološkim pojasnilom, prikazom ključnih implikacij modela za ekonomsko in monetarno politiko in z navedbo odprtih vprašanj in nadgradenj ponujenega modela medbančnega trga.
Ključne besede: bančni sistem, mrežni model, likvidnostna past, stabilnost, sistemsko tveganje, simulacije
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 594; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (18,16 MB)

12.
Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v Sloveniji
Saša Zupan Korže, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se osredotočili na raziskovanje podjetništva v malih slovenskih hotelih, ki predstavljajo sestavni del gostinskega podjetništva. Po prelomu tisočletja so mali hoteli postali opazen segment trga turističnih nastanitev v Sloveniji. Po hitri rasti pa je nastop gospodarske recesije v 2009 pokazal, da vstop v hotelsko podjetništvo ni preprosta in varna pot do zaslužka in lagodnega življenja. Preveč optimistične poslovne odločitve iz let rasti so se ob pomanjkanju kompetenc hotelskih podjetnikov odrazile v poslovnih težavah in celo v prenehanju poslovanja nekaterih malih podjetniških hotelov. V nalogi raziskujemo, zakaj so nekateri mali podjetniški hoteli bolj uspešni od drugih. Ugotavljamo dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultate raziskave strnemo v model ključnih dejavnikov. V teoretičnem delu raziskave smo povezali obstoječe ugotovitve o gostinskem podjetništvu s posebnostmi hotelske dejavnosti. Analizirali smo dejavnike, ki v največji meri vplivajo na poslovno uspešnost malih hotelov, in ugotavljali, kako jih lahko merimo. Posebej smo se osredotočili na kompetence hotelskega podjetnika. Oblikovali smo shemo kompetenc in jo vključili v celovit teoretični model dejavnikov za uspešno poslovanje malih podjetniških hotelov. Veljavnost modela smo preverjali v empirični raziskavi. V raziskovalni vzorec smo vključili 62 malih podjetniških hotelov in enako število hotelskih podjetnikov. Podatke smo pridobili v pol strukturiranih intervjuji pri 50 hotelskih podjetnikih, 12 vodjih malih podjetniških hotelov, petih znanstvenikih in dveh hotelskih strokovnjakih. Anketirali smo 44 hotelskih podjetnikov ter 256 hotelskih gostov. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi in kvalitativnimi metodami ter testirali naše hipoteze o vplivu stopnje razvitosti kompetenc hotelskih podjetnikov na ekonomsko uspešnost malih podjetniških hotelov. V empirični raziskavi smo ugotovili, da se slovenski hotelski podjetniki za vstop v hotelsko podjetništvo, podobno kot njihovi kolegi v tujini, odločajo zaradi želje postati hotelir v kombinaciji z zmernim zaslužkom; torej zaradi poslovne priložnosti in ne zaradi potrebe. Za razliko od kolegov v tujini se je večina slovenskih hotelskih podjetnikov lotila hotelskega podjema s predhodnimi strokovnimi in podjetniškimi izkušnjami obenem, ali vsaj s podjetniškimi. Tretjina slovenskih hotelskih podjetnikov se ne osredotoča izključno na hotelski posel, še manj pa na dogajanja v dnevnem življenju njihovega hotela. V malem podjetniškem hotelu iščejo predvsem sinergijo s svojimi drugimi poslovnimi dejavnostmi (gradbeništvom, nepremičninami ipd.). To se odraža v slabši ekonomski uspešnosti njihovih hotelov glede na tiste, v katerih so podjetniki vsak dan prisotni v hotelu, so strokovno kompetentni, in sodelujejo pri hotelskih delih kot tudi pri dnevnih stikih z gosti Ugotovili smo, da so za uspešno poslovanje malih hotelov ključne kompetence hotelskih podjetnikov na treh različnih področjih: kot kreatorja oziroma ustanovitelja hotela, kot poslovodje, managerja, in kot izvajalca hotelskih storitev. V fazi ustanovitve in zagona hotela se postavijo temelji za kasnejšo poslovno uspešnost hotela, zato pomanjkanja kompetenc v tej fazi ni mogoče v celoti nadomestiti z dobrim poslovodenjem v času obratovanja in/ali s kompetentnim operativnim hotelskim delom. Kljub temu pa tudi kompetentnost hotelskega podjetnika na teh dveh področjih pomembno vpliva na poslovno uspešnost njihovih malih hotelov. V malih podjetniških hotelih so namreč hotelske storitve v mnogo večji meri kot v velikih hotelih povezane s konceptom gostoljubnosti in z osebnimi stiki z gosti, in to ne le hotelskega osebja, temveč predvsem lastnika. Osebno managiranje in sodelovanje hotelskega podjetnika pri vsakodnevnem hotelskem delu ni samo posledica majhnosti in vitke organizacijske strukture hotela, temveč je vgrajeno tudi v samo bistvo tržnega pozicioniranja in poslovne filozofije malega hotela.
Ključne besede: mali podjetniški hoteli, dejavniki uspeha, merila uspešnosti, model kompetenc
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 577; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

13.
VIABILNA REGIJA - REZULTAT INOVIRANJA Z DIALEKTIČNO TEORIJO SISTEMOV IN KIBERNETIKO POSLOVNIH SISTEMOV.tema prijavljena 8. 8. 2011
Amna Potočnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi. Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti. Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto. Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 428; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

14.
Presoja inovativnosti menedžerjev s kazenskopravnega vidika kot bistvenega kriterija družbene odgovornosti
Zoran Cunk, 2016, doktorska disertacija

Opis: Zgodovinskost človeka je obenem podoba njegove ustvarjalnosti, ki predstavlja izraz človekove specifične lastnosti. Ustvarjalnost pa je potrebno tudi vrednotno ocenjevati (v dobrobit človeštva) v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti skozi prizmo njenega doprinosa k doseganju celovite družbene odgovornosti in ne samo njenega enostranskega dela, gospodarjenja. Gospodarjenje je rezultat človekove ustvarjalnosti, hkrati pa predstavlja področje možne (in zahtevane) človekove ustvarjalnosti, saj je ustvarjalnost izhodišče in predpogoj za razvoj racionalnega gospodarjenja. Prav v procesu gospodarjenja se je potrebno izogniti utečeni miselnosti, vedno istemu, delnemu pogledu na določeno ekonomsko odločitev in ponavljajočemu se ekonomskem procesu izvajanja točno določenih korakov procesa gospodarjenja. Ekonomskega dogajanja v vseh štirih fazah gospodarjenja pa človek ne prepušča zgolj in samo »hladni« ekonomski logiki (četudi ima ta tudi normativno plat). V procesu gospodarjenja so se tako izoblikovali kriteriji, ki sicer praviloma ne sodijo na področje »čiste« ekonomske teorije, pa vendar dajo vsaki ekonomski odločitvi bistveno težo, saj predstavljajo vrednostni kriterij, ki pa ekonomski odločitvi doda, potrdi ali odvzame končni cilj - dobiček ali korist: etika in morala, pravo in družbena odgovornost. Z razvojem gospodarjenja so med ekonomskimi subjekti nastajala in obstajala vedno kompleksnejša obligacijska razmerja, ki jih je v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih urejalo pravo. Poudariti je potrebno, da smejo in morajo (upoštevaje načelo racionalnosti ekonomskih subjektov celo morajo) ekonomski subjekti do pravnih norm zavzeti samo dve diametralno skrajni stališči: ravnajo v skladu z določili pravnih aktov, oziroma zavestno ravnajo v nasprotju z njimi. V procesu gospodarjenja se namreč z ekonomskega vidika lahko pojavi inovacija, ki da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo učinkovitosti in uspešnosti (dobiček ali korist), vendar pa je z vidika družbene odgovornosti nesprejemljiva, z njenega ožjega vidika – pravnega, pa je lahko celo nelegalna, zato lahko da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo nelegalnosti in s tem potrjene družbene nesprejemljivosti. Postopek opredeljevanja (ne)legalnosti je dolg in zahteven, zaradi česar ima (morda inovativna) ekonomska rešitev z vidika kazenskopravne ustreznosti ves čas status kvaziinovativnosti do dokončne odločitve pristojnega organa (pravnomočne sodbe v imenu ljudstva), s tem pa vprašanje opredeljevanja kvaziinovativnosti še ni zaključeno. Dokončna opredelitev kvaziinovativnosti je namreč mogoča šele ob celostni primerjavi ekonomskih in pravnih vplivov na kvaziinovacijo in končni odločitvi (ekonomski oceni) o njeni dokazani koristni novosti. Kazensko pravo kot skupek pravnih pravil določa vsebino, obseg in način udejstvovanja državne kaznovalne pravice. Kršenje kazenske zakonodaje je temeljna značilnost družbenega in individualnega pojava. V nekaterih skupinah socioloških teorij kriminalitete pa je mogoče razbrati tudi to, da so vzroki za pojav kriminalitete v temeljnem ekonomskem problemu gospodarjenja. Gospodarsko kazensko pravo (kot del kazenskega prava) je formalno gledano le pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto, ki predstavlja celoto v določenem času in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon, ko je posredno ali neposredno ogrožena pravna vrednota in dobrina iz sfere gospodarstva, določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Z našega vidika lahko nesporno opredelimo, da je gospodarsko kaznivo dejanje potrjeno nelegalna rešitev temeljnega ekonomskega problema, še vedno pa je iz ekonomskega vidika lahko inovativna.
Ključne besede: Menedžer, kvaziinovacija, krimonomika, kaznivo dejanje, individualna integriteta subjektov, obča konsistentnost podjetja, univerzalna dialektična teorija sistemov
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 449; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

15.
VPLIV KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA NA POSLOVANJE BANK V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
Polona Pašić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo korporativno upravljanje in vpliv korporativnega upravljanja na poslovanje bank v osmih državah Srednje in Vzhodne Evrope (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija), in sicer v obdobju od 2005–2013. Za pridobitev odgovora na osrednjo raziskovalno vprašanje smo oblikovali štiri raziskovalne hipoteze, pri čemer je prva hipoteza sestavljena iz treh delnih hipotez. Prve tri hipoteze se nanašajo na proučevanje vpliva lastniške strukture, sestave nadzornega sveta in uprave in velikosti bank na korporativno upravljanje. Pri proučevanju vpliva lastniške strukture na poslovanje bank se raziskava osredotoča na vprašanje vpliva koncentracije lastništva in tujega ter državnega lastništva na korporativno upravljanje (tri delne hipoteze). Druga hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva sestave nadzornega sveta in uprave na korporativno upravljanje, medtem ko se tretja hipoteza nanaša na proučevanje vpliva velikosti bank na korporativno upravljanje. Četrta hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank. Na osnovi opravljene raziskave ugotavljamo, da lastniška struktura bank, in sicer koncentracija lastništva in tuje lastništvo, predvsem pozitivno vplivata na korporativno upravljanje, medtem ko vpliv državnega lastništva na korporativno upravljanje ni potrjen. Prav tako ugotavljamo, da sestava nadzornega sveta in uprave ter velikost bank pozitivno vplivajo na korporativno upravljanje. Pri preverbi vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank je bil ugotovljen omejen vpliv na uspešnost poslovanja bank, predvsem kadar le-to merimo z donosnostjo povprečnih sredstev in donosnostjo povprečnega kapitala. Pri preverjanju vpliva na neto obrestne prihodke je bil ugotovljeni vpliv bolj statistično značilen. Rezultati se med državami precej razlikujejo. Za večino držav (razen Latvijo) je bil ugotovljen pozitiven vpliv korporativnega upravljanja na uspešnost poslovanja bank, merjeno z neto obrestnimi prihodki. Ugotovljeni vpliv korporativnega upravljanja na donosnost povprečnih sredstev in donosnost povprečnega kapitala je bil v glavnem negativen. Poleg indeksa korporativnega upravljanja, ki ga uporabljamo kot neodvisno spremenljivko, smo kot neodvisne spremenljivke izmenično uporabili tudi stopnjo rasti BDP na prebivalca, vladavino prava, učinkovitost vlad in prisotnost finančne krize. Na osnovi opravljene analize in dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je vpliv rasti BDP na prebivalca v večini proučevanih držav pozitiven in statistično značilen pri ROAA in ROAE in da spremenljivka pojasni dodaten delež variabilnosti uspešnosti poslovanja bank. Spoštovanje pravnih določil v nekaterih državah pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja bank, medtem ko je ponekod ta vpliv negativen. Za večino proučevanih držav velja, da vpliv učinkovitosti vlade na tri kazalnike uspešnosti poslovanja ni enosmeren in v večini ni statistično značilen. Prisotnost finančne krize ima v večini izmed proučevanih držav na poslovanje bank negativen vpliv (ki je statistično značilen v nekaterih državah), kar je v skladu s pričakovanji, da banke v obdobju krize poslujejo slabše.Prihodnje raziskave naj se osredotočajo na podrobno proučevanje vsebinskih in kvalitativnih aspektov korporativnega upravljanja. Vzpostaviti bi veljalo enotni in celovit merilni instrument in nabor ključnih dejavnikov upravljanja, kar bi omogočalo kvalitetno primerjavo podatkov in rezultatov med leti, kakor tudi med državami in različnimi družbami. V raziskavo bi veljalo vključiti še dodatne spremenljivke in uporabiti druga merila uspešnosti poslovanja bank.
Ključne besede: Korporativno upravljanje, poslovanje bank, Srednja in Vzhodna Evropa, lastništvo, nadzorni svet, uprava, velikost bank, indeks korporativnega upravljanja, donosnost povprečnih sredstev, donosnost povprečnega kapitala, neto obrestni prihodki.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 446; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

16.
SOCIAL ENTREPRENEURSHIP AS A WAY FOR APPROACHING SUSTAINABLE COMMUNITY - SOLVING THE ISSUE OF SOCIAL INCLUSION IN BIH BY ENCOURAGING SOCIAL ENTREPRENEURSHIP
Anita Šimundža, 2016, doktorska disertacija

Opis: SUMMARY Living in a time of materialism, when the ethical component of business is almost completely ignored, is the main challenge for all activists of different thinking, to offer ideas that can lead to new and important changes. Social entrepreneurship is an idea that has awakened much interest in recent decades, because it is based on different approaches of classical economic understanding. This concept in the cold logic of modern business brings warmth, a note of humanity and altruism, and contributes to the promotion of moral and ethical practices and standards. Initiatives of social entrepreneurship are always associated with humane ideas, aiming at the general social well-being, as opposed to traditional entrepreneurship, in which the profit is the primary goal and the main measure of success. Social entrepreneurship, as a model, in its ideological and practical function, aims to create a stable structure based on full utilization of human resources, offering new ways of resolving the numerous social and economic problems. A significant number of the population in Bosnia and Herzegovina is strongly affected by social exclusion. Among the most vulnerable are persons with disabilities, Roma and youth, while women in all groups are particulary vulnerable. The European Union practice shows that social entrepreneurship is a good instrument for eliminating poverty, social exclusion and unemployment. Compared to the European Union model, the potential for the development of social entrepreneurship is not being utilized enough in Bosnia and Herzegovina. Bearing in mind these findings, the main objectives of this work is to explore and present theoretical approaches and concepts of social entrepreneurship and possible ways of overcoming social exclusion through social entrepreneurship, based on primary and secondary research. The strongest arguments for commitment to the development of social entrepreneurship in Bosnia and Herzegovina show facts: • Citizens of the Bosnia and Herzegovina recognize that entrepreneurship can contribute to the reduction of social problems, especially social exclusion. • The development of small and medium enterprises significantly influences the increase of social inclusion. The practical part included exploration of the needs for solving social exclusion, poverty and unemployment problems, and the possible ways of overcoming these problems through social entrepreneurship. Research of the situation and possibilities of development of social entrepreneurship included: 1. Survey with target groups, based on prepared questionnaire, which covered 400 unemployed persons from marginalized groups: women, youth, persons with disabilities and Roma, throughout Republic of Srpska (40 municipalities), in cooperation with non-governmental organizations and Employment Service of the Republic of Srpska. 2. Findings of survey with institutions, non-governmental organizations and small and medium enterprises Based on theoretical part of doctoral dissertation we confirm the sub-hypotheses: • H1.1: Human capital is the most important resource for achieving sustainable development goals; • H1.2: Gender is a significant predictor of socio-economic status of citizens, and • H1.5: By introducing special measures and support programs, it is possible to significantly improve the development of social entrepreneurship. Based on empirical research we partially confirm the sub-hypotheses: • H1.3: Citizens perceive entrepreneurship as a mechanism for overcoming social exclusion and • H1.4: Development of small and medium enterprises significantly influences the increase of social inclusion. In final, we partially confirm our main hypothesis H.1: Sustainable Community Development, viewed through the paradigm of social inclusion, is significantly associated with the development of social entrepreneurship.
Ključne besede: social entrepreneurship, social enterprises, employment, social exclusion, non-governmental organizations
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (18,11 MB)

17.
VREDNOTENJE KOMPETENC NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN NJIHOV VPLIV NA ZAPOSLITEV INVALIDOV
Zdenka Wltavsky, 2016, doktorska disertacija

Opis: Zaposlitev invalida je v Sloveniji in tudi v drugih državah desetletja veljala kot ključni indikator za merjenje uspešnosti izida zaposlitvene rehabilitacije. Obstaja pa povezava med kvaliteto izvajanja poklicne rehabilitacije in dviga kvalitete življenja uporabnikov storitev, ki pa pomembno vplivajo na učinkovitost na delovnem področju. V strokovni literaturi se veliko bolj kot z ustrezno usposobljenostjo strokovnjakov, ki delajo na področju zaposlitvene rehabilitacije, ukvarjajo in razvijajo metodologije in orodja za čim bolj učinkovito izvedbo rehabilitacijskih storitev. Zelo malo avtorjev pa je raziskalo usposobljenost rehabilitacijskih strokovnjakov za uspešno opravljanje te dejavnosti. Pomen pridobivajo nova znanja, ki temeljijo na kompetencah zaposlenih na področju zaposlitvene rrehabilitacije (Matthews et al., 2010, 124-138). Avtorji ugotavljajo, da čeprav so tradicionalna znanja in veščine na področju poklicne rehabilitacije veljala za osrednja na področju rehabilitacijske prakse, je raziskava v avstralskih rehabilitacijskih agencijah pokazala naraščajočo vlogo znanj in veščin povezanih z ravnanjem z invalidnostjo v praksi. Zato je bil cilj raziskave ugotoviti, katere so najpomembnejše kompetence zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije in pogostost uporabe kompetenc pri njihovem delu v treh različnih državah (Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji) na osnovi vprašalnika, ki so ga razvili avstralski raziskovalci. Temeljne kompetence sestavljajo štirje sklopi: poklicno svetovanje, poklicna praksa, osebno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji. Specialne kompetence pa sestavljata dva sklopa: vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu in ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov. Vrnjenih smo dobili 131 vprašalnikov, od teh 61 iz Slovenije, 34 iz Avstrije in 36 iz Velike Britanije. Pri tem smo uporabili: t-test za dva neodvisna vzorca (spol), analizo variance (izobrazba, država) in Pearsonov koeficient korelacije za primerjavo med zaznavo temeljnih in specialnih kompetenc. Anketiranci so kot najpomembnejše zaznali osebno svetovanje, poklicno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji, najmanj je zaznana pomembnost ukrepov na delovnem mestu in vodenja programov, daleč najpogosteje pa se v praksi poslužujejo osebnega svetovanja, zelo malo pa ukrepov. Podatki raziskave kažejo na močno soodvisnost med zaznavo pomembnosti temeljih in specialnih kompetenc ter srednje močno soodvisnost med pomembnostjo kompetenc in pogostostjo uporabe kompetenc. Ustrezna usposobljenost strokovnjakov na področju zaposlitvene rehabilitacije je eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešno zaposlitev invalidov, vendar na uspešnost zaposlitve invalida ne vplivajo samo ustrezno usposobljeni strokovni delavci z ustreznimi kompetencami, ki kvalitetno opravljajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, temveč tudi mnogi zunanji faktorji kot so zakonodaja, organiziranost izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, razmere na trgu dela, razpoložljiva delovna mesta, konkurenčnost drugih kandidatov in drugi.
Ključne besede: zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija, osnovne kompetence, specialne kompetence, osebno svetovanje, poklicno svetovanje, poklicna praksa, vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji, vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov
Objavljeno: 25.04.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

18.
KRITIČNI DEJAVNIKI UPORABE INFORMACIJSKIH REŠITEV ANALITIČNEGA UPRAVLJANJA ODNOSOV S STRANKAMI
Urban Šebjan, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo proučevali uporabo informacijskih rešitev analitičnega upravljanja odnosov (IR aCRM) s strankami, pri čemer smo poglobljeno proučevali analitična orodja in tehnike za analiziranje podatkov o strankah in poslovnih partnerjih IR aCRM. IR aCRM predstavlja perspektivno področje, ki je danes za organizacije izjemno zanimivo, a hkrati tudi strateško zahtevno področje, saj zahteva kompetenten kader in ustrezno tehnološko podporo. Čeprav je področje izjemno perspektivno, je z vidika znanstvenega raziskovanja tudi deficitarno, saj raziskave dokazujejo, da so se do sedaj raziskovalci osredotočali predvsem na proučevanje IR CRM kot celote in na kritične dejavnike uspešne uporabe IR CRM na splošno. Nove tehnološke in informacijske rešitve organizacijam omogočajo, da pridobivajo pomembne podatke o strankah, vendar organizacije zaradi slabe analitične podpore v organizaciji izgubljajo poslovne priložnosti. Da bi organizacije uspešno vpeljevale in uporabljale IR aCRM, je nujno potrebno proučevati analitična orodja, metode in tehnike IR aCRM. Zato je za vsako organizacijo velik izziv vključiti v poslovni sistem IR aCRM, čeprav vsaka organizacija, ki deluje na trgu, razpolaga z določeno količino podatkov o strankah in poslovnih partnerjih. V ta namen smo oblikovali konceptualni model, s katerim smo ugotavljali, kateri dejavniki organizacije vplivajo na uporabo in uporabnost analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V prvi fazi se mora vsaka organizacija vprašati, kako je naravnana in ali tovrstna naravnanost vpliva na uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V doktorski disertaciji smo z uporabo metodologije modeliranja s strukturnimi enačbami (angl. structural equation modeling – SEM) ugotovili, da procesna naravnanost pozitivno vpliva na zaznano uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM, ne pa tudi na zaznano intenzivnost uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. Tehnološka naravnanost organizacije je dejavnik, ki pozitivno vpliva na zaznano intenzivnost uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM, pri čemer pa tehnološka naravnanost organizacije nima vpliva na zaznano uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. Najpomembnejši kritični dejavnik organizacije za uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM je inovativna naravnanost. Inovativna naravnanost organizacije pomembno vpliva tako na zaznano uporabo kot tudi na zaznano intenzivnost uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V okviru konceptualnega modela smo ugotovili, da znanje in veščine statistike pozitivno vplivajo na zaznano uporabo in zaznani odnos do uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM, ne pa tudi na prihodnjo poglobljeno uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. Zaznana intenzivnost uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM pomembno vpliva na zaznani odnos do uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V okviru konstruktov modela TAM smo ugotovili, da zaznana uporaba analitičnih orodij in tehnik IR aCRM preko zaznanega odnosa do uporabe analitičnih orodij in tehnik IR aCRM pozitivno vpliva na prihodnjo poglobljeno uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM. V doktorski disertaciji predstavljamo tudi razširjeni konceptualni model, s katerim smo še ugotovili, da inovativna naravnanost organizacije pozitivno vpliva na znanje in veščine statistike za uporabo analitičnih orodij in tehnik IR aCRM.
Ključne besede: analitično upravljanje odnosov s strankami (IR aCRM), kritični dejavniki organizacije, uporabnost analitičnega CRM, model sprejema tehnologije (TAM), kakovost informacij, poslovno odločanje, procesna naravnanost, tehnološka naravnanost, inovativna naravnanost organizacije
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 451; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (6,90 MB)

19.
MODEL STRATEŠKEGA UPRAVLJANJA PRODAJNIH POTI V PROCESU GLOBALIZACIJE TRGA IN RAZVOJA TRGOVSKIH ZNAMK
Jerneja Jager, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu disertacije najprej definiramo globalizacijo in internacionalizacijo, kot dva od osrednjih fenomenov sodobne mednarodne ekonomije. Sledi razlaga modelov internacionalizacije in sicer internacionalizacija s tujimi neposrednimi investicijami, mrežni pristop k internacionalizaciji in razlaga modela globalno rojenih podjetij. V tretjem poglavju razčlenjujemo temeljne značilnosti modela upravljanja blagovnih znamk proizvajalcev izdelkov in storitev. Sledi razlaga definicije in pomena blagovne znamke v snovanju strategije prodajnih poti proizvajalca, saj strategija znamke vpliva na izbiro primerne prodajne poti oziroma na intenzivnost distribucije in izgrajevanje tržne prepoznavnosti proizvajalcev izdelkov na prodajnem mestu. Strategija blagovne znamke, ki je v zadnjem času vedno bolj prisotna v oblikovanju prodajnega asortimenta na prodajni poti, je strategija trgovskih blagovnih znamk. Funkcije trgovskih blagovnih znamk za trgovsko podjetje so večja moč trgovca v distribucijskem kanalu in v celotni oskrbni verigi, centralizacija aktivnosti upravljanja in pozicioniranja prodajnega asortimenta ter razlikovalnega pozicioniranja, izgrajevanje zvestobe odjemalcev in drugo. Sprejemanje trgovskih blagovnih znamk s strani proizvajalcev je odvisno predvsem od njihovih razpoložljivih proizvodnih kapacitet, kratkoročnega prihodka, njihove strategije tržnega pozicioniranja lastnih znamk na trgu, intenzitete konkuriranja in pritiska s strani trgovcev. V četrtem poglavju smo na osnovi podrobnega pregleda literature razčlenili osnovne konceptualne in teoretične vidike upravljanja znamk na prodajni poti. Prodajno pot sestavlja skupina podjetij in posameznikov, ki opravljajo funkcije ali aktivnosti, ki omogočijo prenos izdelkov in storitev od proizvajalcev do odjemalcev in hkrati omogočajo osrednjim tržnim akterjem (proizvajalcem, distributerjem) dosegati lastne distribucijske cilje. Pomembno je poznavanje vloge in odnosov členov na prodajni poti. Teoretični del disertacije zaključujemo v sklepnem poglavju s sintezo konceptualnega modela upravljanja prodajnih poti proizvodnega podjetja na mednarodnih trgih, ki je tudi osrednji znanstveno raziskovalni prispevek doktorske disertacije. V empiričnem delu disertacije smo v okviru konceptualnega modela preverjali osem hipotez. Ugotavljamo, da je povezava strategij prodajnih poti z marketinško, tržno in finančno uspešnostjo pozitivna. Podjetja, ki gradijo na mednarodnih trgih svojo tržno pozicijo z jasno določeno strategijo prodajnih poti do končnih odjemalcev, dosegajo s takšno strategijo boljše poslovne rezultate, ki se kažejo predvsem v večji finančni, tržni in marketinški uspešnosti. Izkazalo se je tudi, da so podjetja, ki bolje obvladujejo trženje izdelkov v smislu večje izvozne tržne naravnanosti hkrati tudi tržno in finančno uspešnejša. Delež lastnih blagovnih znamk pozitivno vpliva na obe vrsti uspešnosti, tako tržno kot tudi finančno uspešnost. Marketinška uspešnost je prav tako pozitivno povezana z obema vrstama uspešnosti. Podjetja, ki imajo v prodajni strukturi večji delež lastnih blagovnih znamk, so tudi uspešnejša pri razvijanju lastnih strategij prodajnih poti. Inovativnost podjetij pozitivno vpliva na tržno in finančno uspešnost, saj sta oba regresijska koeficienta pozitivna in statistično značilna. Čeprav smo predvidevali, da so trgovske znamke grožnja za razvoj prodajne identitete proizvajalca in njegov poslovni rezultat in da obstaja negativna povezava med trgovskimi znamkami in stopnjo dobičkonosnosti prodaje izdelkov za dobavitelje, teh hipoteze nismo empirično potrdili. Prav tako na podlagi empirične analize ni moč jasno zatrditi, da obstaja pozitivna povezava med rastjo prodaje izdelkov proizvodnega podjetja in sprejemanjem trgovske znamke kot pogoja za vstop v izbrano prodajno pot.
Ključne besede: mednarodni trgi, strategija prodajnih poti, blagovne znamke proizvajalca, trgovske znamke, marketinška uspešnost, prodaja, finančna uspešnost, lokalni institucionalni sistem, distribucijska kultura, odnosi z odjemalci na tujih trgih.
Objavljeno: 25.01.2016; Ogledov: 774; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (5,47 MB)

20.
ANALIZA VPETOSTI UPRAVLJALCEV PORTFELJA MED TEMELJNO IN TEHNIČNO ANALIZO DELNIC TER VPLIV ŠTEVILA UPORABLJENIH KAZALNIKOV ANALIZ DELNIC NA DONOSNOST PORTFELJA
Vesna Trančar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Da bi se pri nastopanju na finančnem trgu kar se da približali ravnanju inteligentnega investitorja, je potrebno obvladovati čim širši spekter tehnik tako temeljne, tehnične analize delnic, kazalnikov gospodarskega stanja, kot tudi vedenjskih financ, ter se zavedati, da je za »pravo« investicijo, ki omogoča primerno razmerje med donosom in tveganjem, potrebna večja preudarnost pri izbiranju delnic v naložbeni portfelj. Glede na navedeno smo v doktorski disertaciji postavili tri hipoteze, ki podpirajo pričakovani prispevek k znanosti. Iz opazovanja ekonomske stvarnosti tako trdimo, da obstaja korelacija med donosnostjo portfeljev in številom uporabljenih kazalnikov različnih analiz delnic, da kombinacija kazalnikov obeh analiz delnic vpliva na donosnost portfeljev, in da uporaba lastne informacijske baze, na osnovi katere upravljavci portfeljev oblikujejo kazalnike posameznih analiz delnic, pozitivno vpliva na natančnost napovedovanja prihodnjega gibanja vrednosti portfelja. Skozi preverjanje zgoraj navedenih hipotez pričakujemo tudi naš izviren prispevek k znanosti, ki v tem okviru podaja tudi odgovor na vprašanje o smiselnosti oblikovanja svojevrstnega modela, ki je modeliran na temelju kombiniranja kazalnikov različnih analiz delnic, ob upoštevanju gospodarske klime in vedenja investitorjev, in na vprašanje, ali uporaba lastne (in tuje) informacijske baze upravljavcem naložbenih portfeljev omogoča preferenčne prednosti na trgu kapitala. Področje raziskovanja in problematiko inteligentnega investiranja je v literaturi mogoče najti pri različnih avtorjih (Born, 2009; Buffett, 2008; Graham, 2009; Hagstrom, 2006; Hesse, 2011; O´Shauhgnessy, 2005; Prechter, 2001; Prechter & Parker, 2007; Ross, Westerfield, & Jaffe, 2010), na katere smo oprli naše trditve in raziskovalno metodologijo. Tako na primer Hesse (2011) poudarja, da ni smiselno v model za selekcijo delnic izbrati prevelikega števila kazalnikov analiz delnic, saj lahko preveliko število kazalnikov v modelu deluje zavajajoče. Kljub temu smo, prav zaradi spoznanja, da upravljavci portfeljev uporabljajo zelo različno število kazalnikov analiz delnic, preverili, ali lahko z večjim številom uporabljenih kazalnikov analiz delnic izboljšamo donosnost portfeljev. Doktorska disertacija predstavlja tudi model za selekcijo delnic v optimalni naložbeni portfelj. Z modelom smo testirali, ali ima kombinacija kazalnikov temeljne in tehnične analize delnic sinergijske učinke na donosnost oblikovanega portfelja oziroma ali lahko upravljavci portfeljev z obvladovanjem in optimalnim koriščenjem različnih analiz delnic izboljšajo razmerje med tveganjem in donosnostjo sestavljenega portfelja in s tem dosežejo tudi prednost pred ostalimi upravljavci portfeljev na trgu. Ker je temeljni cilj finančnih analitikov in upravljavcev portfeljev ta, da na podlagi številnih podatkov, ki jih finančni trg ponuja, izluščijo relevantne informacije in oblikujejo pravilne zaključke o optimalnih investicijskih možnostih (Bizer, Scheier, & Spiwoks, 2013), smo se v naši disertaciji posvetili tudi vprašanju, ali na natančnost napovedovanja prihodnjega gibanja vrednosti portfelja vpliva uporabljena informacijska baza oziroma, ali uporaba le tuje, splošne informacijske baze prispeva k uspehu pri napovedovanju prihodnjega gibanja vrednosti portfelja v tolikšni meri kot uporaba lastne (in tuje) informacijske baze. Pomen prispevka disertacije se kaže v možnostih takojšnje implementacije ugotovitev v prakso inteligentnega upravljanja z naložbenimi portfelji. Kot kažejo rezultati raziskav, ki predstavljajo tudi sestavni del prispevka znanosti, je odgovornost za doseganje optimalnega razmerja med donosnostjo in tveganjem investicij v rokah upravljavcev portfelja oziroma individualnih investitorjev samih.
Ključne besede: analiza delnic, konjunkturni kazalniki, vedenjske finance, upravljavci portfeljev, inteligentno investiranje, naložbeni portfelj
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 410; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici