| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
The Impact of Macroprudential Policy Instruments on Financial Stability
Eva Lorenčič, 2021, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation represents a comprehensive treatment of the many facets of macroprudential policy. We start by delving into the notions of macroprudential policy, systemic risk and financial stability, describe the macroprudential policy transmission mechanism, systemic financial crises and contagion channels, as well as the Modigliani-Miller theorem and its violations. We proceed by illustrating a multitude of available macroprudential policy instruments, attempt to clarify whether capital controls can be considered a macroprudential policy instrument, describe the use and calibration of macroprudential policy instruments, and elaborate on the changes to the EU macroprudential policy framework after the enactment of the Capital Requirements Regulation II and Capital Requirements Directive V. Next, we describe interactions between macroprudential policy and other policies, in particular microprudential, monetary, fiscal and structural policies. We attempt to answer the question of whether macroprudential policy should be entrusted to a central bank, a financial supervisory authority, or the government. Furthermore, we investigate whether countries should reciprocate each other’s macroprudential policy stance. Moreover, we review the existing research regarding the impact of macroprudential policy instruments on financial stability. We attempt to answer the question of whether the existence of a macroprudential policy framework could have prevented the Global Financial Crisis of 2007. Last but not least, we conduct our own empirical assessment of the impact of macroprudential policy instruments on financial stability in six euro area countries (Belgium, Cyprus, Germany, Spain, Ireland and Netherlands) over sixteen quarters (from 2015 Q1 (inclusive) to 2018 Q4 (inclusive)) by using the quantitative research method of panel econometrics. We tested three hypotheses: H1: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) enhance financial stability, as measured by credit growth. H2: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) enhance financial stability, as measured by house price growth. H3: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) reduce cyclical fluctuations of the economy, as measured by the amplitude of the deviations of the actual economic growth rate from its long-run trend, thereby contributing to financial stability. Our empirical results suggest that, of the investigated macroprudential policy instruments, common equity tier one ratio, coverage ratio, and interconnectedness ratio exhibit the predicted impact on credit growth rate and on the deviation of the actual economic growth rate from its long-run trend. Furthermore, common equity tier one ratio, loans to deposits ratio, and leverage ratio exhibit the predicted impact on house price growth rate. The non-deposit funding ratio does not exhibit the expected impact on any of the response variables. Hence, we can only partly confirm hypotheses 1, 2 and 3. Our conclusions are in line with contemporary research on macroprudential policy. Taking into account the existing empirical research, combined with our findings as presented in this dissertation, a case can be made for the usage of carefully crafted macroprudential policy instruments which target selected financial and macroeconomic variables with the ultimate goal of attaining financial stability of the financial system as a whole.
Ključne besede: Macroprudential policy, macroprudential instruments, systemic risk, financial stability
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

2.
Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0
Rok Črešnar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 308; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

3.
Model ugotavljanja vpliva zaznane dostopnosti izbranih dejavnikov rasti na uspešnost hitro rastočih podjetij
Blaž Frešer, 2020, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je na osnovi pregleda literature in opravljene empirične raziskave testirati konceptualni model, ki povezuje multidimenzionalne spremenljivke – dejavnike, ki vplivajo na zaznano dostopnost do različnih oblik financiranja in na ukrepe, ki jih HRP izvajajo ob zaznanih omejitvah pri financiranju, oziroma ukrepe, ki jih izvajajo, da bi si zagotovila optimalen dostop do finančnih virov in posledično vpliv na svojo finančno uspešnost. Da bi temeljni cilj doktorske disertacije lahko dosegli, smo proučili in na podlagi obstoječih definicij HRP opredelili kot dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo, inovirajo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco, saj njihov cilj ni preživeti, temveč uspeti (tudi s finančnega vidika). Prav tako smo teoretično opredelili koncepte podjetniške naravnanosti s pripadajočimi dimenzijami, neotipljivi kapital HRP (pri tem smo se omejili na človeški kapital in organizacijsko zmožnost mreženja) ter finančno uspešnost HRP. Oblikovani teoretični konceptualni model smo empirično preverili na vzorcu HRP s sedežem v Republiki Sloveniji. Rezultati raziskave so potrdili zanesljivost in kakovost oblikovanega teoretičnega konceptualnega modela. S SEM smo prav tako ugotovili, da podjetniška naravnanost statistično značilno in pozitivno oblikuje zaznano dostopnost do različnih virov financiranja in vpliva na implementacijo ukrepov, ki jih podjetja izvedejo, da bi premagala omejitve pri financiranju. Rezultati nakazujejo, da konstrukt neotipljivi kapital HRP kot celota nima statistično značilnega vpliva na implementacijo ukrepov in na zaznano dostopnost do različnih virov financiranja, pri ločeni obravnavi faktorjev pa je mogoče zaznati statistične vplive na zaznano dostopnost do finančnih virov in implementirane ukrepe, predvsem v povezavi z organizacijsko zmožnostjo mreženja. Implementirani ukrepi za premagovanje omejitev pri financiranju bodo statistično značilno in pozitivno oblikovali zaznani dostop do virov financiranja. Oba omenjena konstrukta (zaznana dostopnost do virov financiranja in implementirani ukrepi) bosta tudi statistično značilno in pozitivno vplivala na zaznano finančno uspešnost podjetja. Predstavljeni rezultati so koristni tako za podjetja kot tudi za potrebe podjetniške politike, ki se ob morebitni bližajoči se krizi vse bolj posveča ustvarjanju razmer za doseganje zdrave hitre rasti, in to ob osredotočanju na ohranjanje dostopnosti bančnih virov financiranja in širitev vpliva alternativnih finančnih virov. Kljub temu da večina podjetniških politik izhaja iz širšega konteksta (konteksta Evropske unije), je za oblikovane nacionalne politike in iz nje izhajajoče ukrepe prav tako pomembno razumevanje lokalnega konteksta družbene kulture, proizvodnih virov in drugih vplivnih dejavnikov. Ukrepi podjetniške politike, usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti finančnih virov, so lahko usmerjeni v neposredno pomoč (garancije, subvencije, nepovratna sredstva, državni skladi in programi) ali pa se usmerjajo v posredne vplivne dejavnike, za katere raziskave (vključno z raziskavo v doktorski disertaciji) kažejo, da izboljšujejo tako dostop do finančnih virov kakor tudi oblikujejo pogoje za doseganje visoke stopnje rasti. Na podlagi rezultatov doktorske disertacije lahko tako vidimo, katerim vplivnim dejavnikom rasti lahko oblikovalci ukrepov podjetniške politike in tudi sama podjetja posvečajo več pozornosti, če želijo izboljšati dostop do posamezne oblike finančnega vira oziroma finančno uspešnost podjetij.
Ključne besede: hitro rastoče podjetje, podjetniška naravnanost, neotipljivi kapital, finančni viri, finančne prepreke, finančna uspešnost, modeliranje s strukturnimi enačbami
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 594; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

4.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 482; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

5.
Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanja
Nataša Pivec, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Ključne besede: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 491; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

6.
The direct and indirect relationships between design orientation and market orientation
Sanja Rocco, 2019, doktorska disertacija

Opis: The main purpose of this doctoral thesis is to investigate the relationship between design orientation and market orientation and propose a new conceptual model. Existing models were investigated. The initial conceptual model was proposed as the starting point. The research combined qualitative and quantitative methods. Quantitative research was conducted among managers and CEOs from Croatian companies in different industries. According to the final PLS-SEM model, design orientation has a direct and significant impact on market orientation and an indirect but significant impact on business success. Managerial approach has a direct and significant impact on design orientation, as well as on market orientation of a company. The new design orientation-market orientation model contributes to both marketing and design scholars, as well as implications for marketers, designers, and managers in practice. Our findings demonstrate that companies with higher level of market orientation and supported with design orientation also have the potential for achieving better results in the market and, consequently, better financial performance. It also provides the basis for future research on the topic.
Ključne besede: market orientation, design orientation, relationships, conceptual model, implications
Objavljeno v DKUM: 22.07.2020; Ogledov: 622; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

7.
SAMO-ORGANIZACIJA PROCESOV INFORMACIJSKIH STORITEV
Mitja Kopina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Klasične organizacije in pristopi k poslovanji po sistemu običajne prakse, danes ne zadovoljujejo več potreb vseh deležnikov. Oblike organizacij, vodenih od zgoraj navzdol in uprav zapriseženih maksimiranju dobička, pred vsemi drugimi cilji, tudi v dobi informatizacije, kot jo poznamo danes, ne zmorejo več ponuditi ustrezne mere zadovoljstva in ustvarjati konkurenčnega, inovativnega in trajnostno naravnanega razvoja. Ljudje se povezujemo odkar obstajajmo. Nove usmeritve prinašajo tri potrebne sile za ekonomsko revolucijo: nove trge in njihove nezadovoljene potrebe, nove tehnologije, ki lahko omogočijo dostopne in zadovoljive produkte in storitve in potrebo ljudi po novih oblikah organizacij. Trenutni poizkusi rešitev vse prepogosto ne temeljijo na vključevanju zadovoljevanja dejanskih in smiselnih potreb, ampak predvsem na ustvarjanju navideznih potreb ob sočasnem iskanju rešitev za zadovoljevanje le-teh. Trenutno najpogostejše uporabljana praksa upravljanja organizacij pa v veliki meri tudi prezira prav ključnega deležnika, to je zaposleni in njegove dejanske potrebe. Delovne skupine ali timi so skupina posameznikov z dopolnjujočimi si znanji, predani skupnemu namenu na način, da so za dosego cilja skupno odgovorni. Koncept uporabe timov ni nov, pa vendar se v zadnjem času iščejo in razvijajo novi pristopi na zanimive načine. Organizacije vse bolj vključujejo delovne skupine ali time kot osnovne organizacijske enote, ugotovile so namreč, da so delovne skupine učinkovite, saj vključujejo kombinacijo znanja, veščin in sposobnosti, ki jim omogoča hitro prilagajanje in izvedbo zahtevnih nalog. Zelo pogost pristop v zadnjem času so samo-organizirane delovne skupine (SODS). Ugotovljeno je, da so SODS boljše, učinkovitejše in povečujejo razvojno moč organizacije. Uporaba SODS temeljito spreminja tudi način dela in obliko organizacije v pozitivnem smislu. SODS imajo različne stopnje vendar pa v vsakem primeru spreminjajo tudi paradigmo vodenja, saj vse pogosteje skupine uporabljajo porazdeljeni ali deljeni način vodenja, kjer se vodstvena funkcija porazdeli med člane skupine ali pa se vodje v skupini menjavajo skladno določenim pravilom. Na eni strani samo-organizacija lahko deluje tudi zastrašujoče neorganizirano, zato navidezni neurejenosti in kaosu samo-organiziranosti, na drugi strani potrebno urejenost lahko zagotavljamo z urejenimi poslovnimi procesi. Poslovni procesi so središče današnje in prihodnje konkurenčnosti, organizacije pa se tudi že zavedajo, da je tako učinkovitost, kot kvaliteta storitev pogojena s procesi. Na temeljih procesne organiziranosti in hkratne uporabe načel samo-organiziranja, pa danes že nastajajo tudi povsem nove oblike organizacij, ki jih v tem delu poimenujemo samo-organizirane procesne organizacije ali SOPO. SOPO svoje temelje gradijo na principih samo-organiziranih skupin, vendar jih prilagojene poizkušajo prenesti na celo organizacijo, hkrati pa temelje procesne organiziranosti uporabljajo za razvoj novih, sebi lastnih a hkrati samo-organizaciji prilagojenih temeljnih, organizacijskih in drugih poslovnih procesov. V pričujočem delu smo na raziskavi treh primerov prikazali temelje nastajanja nove oblike SOPO iz različnih obstoječih organizacij, ovire in pomisleke, zadržke in ideje, z omejitvijo na področje IT storitvenih organizacij. V celoti oblikovane SODS, z uporabo prav vseh pričakovanih elementov v celoti sicer nismo odkrili, vendar je bilo v vseh treh primerih možno ugotoviti tako elemente SODS, kot usmeritev, željo in cilj po prehodu. Oblikovali smo tudi model, ki lahko postane temelj prikazovanja stopnje razvoja SODS in usmeritev organizacijam pri prehodu v novo obliko. Dokazali smo tudi, da je v navedenih obravnavanih primerih tovrstna organiziranost predstavljala pomemben dejavnik pri oblikovanju kvalitetnejših IT storitev, hkrati pa so temu načinu dela zaposleni bolj naklonjeni, kot obstoječim poslovnim procesom v raziskovanih organizacijah.
Ključne besede: samo-organizacija, poslovni procesi, delovne skupine, timi, deljeno vodenje, samo-organizirane procesne organizacije, SOPO, IT storitve, trajnostne organizacije, vodenje od spodaj navzgor, upravljanje znanja
Objavljeno v DKUM: 31.01.2020; Ogledov: 1346; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

8.
Vpliv izbranih osebnostnih dejavnikov in profesionalnih poklicnih kvalifikacij na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij
Robert Horvat, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu na vzorcu slovenskih računovodij empirično preizkušamo vpliv izbranih osebnostnih lastnosti in profesionalnih poklicnih kvalifikacij na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij. Raziskava je vsebinsko omejena zgolj na opazovanje odnosa po moralno-etični plati (moralni/etični odnos). Za merjenje odnosa smo uporabili metodo scenarija z opisom hipotetičnega primera prikrojevanja in ravnanj izbranih udeležencev v zvezi z njim (direktor, računovodja in revizor). Moralno-etične zaznave/ocene računovodij v zvezi s prikrojevanjem računovodskih podatkov in informacij smo najprej za ravnanja posameznih udeležencev izbranega primera (direktor, računovodja in revizor) opazovali ločeno, nato pa na njihovi osnovi za vse tri opazovane odločevalne/izvedbene vloge izračunali tudi povprečen/skupen odnos posameznega računovodje do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij. Za tako izmerjene ločene in skupen odnos do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij smo nato z regresijsko analizo preverili njihovo statistično povezanost s petimi izbranimi osebnostnimi lastnostmi. In sicer Makiavelizmom, mestom nadzora, dispozicijsko sprejemljivostjo, nevroticizmom in ekstravertnostjo. Poleg izbranih osebnostnih lastnosti smo kot dejavnik etičnega odnosa računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij testirali tudi posedovanje profesionalnih poklicnih kvalifikacij. Rezultati so razkrili dva statistično značilna glavna učinka in enega statistično značilnega interakcijskega. In sicer sta se kot statistično značilna glavna učinka pokazala učinka Makiavelizma in dispozicijske sprejemljivosti. V obeh primerih so višje ravni opazovane osebnostne lastnosti povezane z bolj sprejemljivim odnosom računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju, nižje pa z bolj odklonilnim. Glede na dosedanje empirične raziskave vpliva osebnostnih lastnosti na etično odločanje in obnašanje posameznikov je rezultat za Makiavelizem v skladu s pričakovanji, medtem ko rezultat za dispozicijsko sprejemljivost nekoliko preseneča in je po naši oceni predvsem posledica pro-organizacijske naravnanosti prikrojevanja v scenariju, ki smo ga uporabili za merjenje odnosa. Tretji statistično značilen učinek v raziskavi je interakcijski učinek med Makiavelizmom in nevroticizmom, ki kaže, da je narava vpliva Makiavelizma na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij pomembno pogojena z ravnijo posameznikovega nevroticizma. Gre za ugotovitev, o kateri po našem vedenju poročamo prvi, in jo zato izpostavljamo tudi kot pomemben prispevek našega dela k znanosti. Vse ostale testirane povezave, vključno s profesionalnimi poklicnimi kvalifikacijami, so se izkazale kot statistično neznačilne. Gledano v celoti rezultati zato kažejo na zelo skromen vpliv proučevanih osebnostnih lastnosti na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij.
Ključne besede: računovodstvo, manipulacija, prikrojevanje, osebnostne lastnosti, profesionalne kvalifikacije
Objavljeno v DKUM: 02.12.2019; Ogledov: 1060; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (11,13 MB)

9.
Vplivi izbranih marketinških virov na uspešnost podjetja na medorganizacijskih trgih
Gregor Jagodič, 2018, doktorska disertacija

Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo na osnovi pregleda literature in izkušenj iz prakse pristopili k izvedbi raziskave, kjer smo preverjali, kako izbrani marketinški viri v podjetjih, ki delujejo na medorganizacijskih trgih, vplivajo na uspešnost podjetja. Gre za raziskavo, ki glede na pregled literature še ni bila izvedena. Najprej smo opredelili marketing, marketinške koncepte ter marketinške vire, pri čemer smo se usmerili predvsem na medorganizacijske trge. V nadaljevanju smo v poglavju strategije medorganizacijskega marketinga opredelili procese strateškega načrtovanja marketinških aktivnosti, značilnosti odjemalcev na medorganizacijskih trgih in kakšne so specifičnosti marketinških strategij na medorganizacijskih trgih. V poglavju o IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija) podpori izvajanju marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih smo opredelili IKT in njen pomen za delovanje podjetij, povezanost IKT in marketinškega informacijskega sistema ter kakšno podporo lahko IKT nudi podjetjem za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih. V naslednjem poglavju smo opredelili kakovost storitev na medorganizacijskih trgih, načine zaznavanja kakovosti pri odjemalcih ter pristope k upravljanju in zagotavljanju kakovostne izvedbe storitev. Sledila je opredelitev tržne naravnanosti podjetij na medorganizacijskih trgih, kjer smo v vsebini poglavja pojasnili dejavnike, ki vplivajo na tržno naravnanost in opredelili tudi učinke tržne naravnanosti podjetij, ter pojasnili vlogo in pomen tržne naravnanosti podjetij na medorganizacijskih trgih. Nato smo v poglavju Uspešnost podjetja predstavili še zadnji v disertacijsko raziskavo vključen koncept in podali opredelitev vrst uspešnosti, pomen merjenja uspešnosti, pristope k merjenju uspešnosti in najpogosteje uporabljene kazalnike za merjenje uspešnosti. Po opredelitvi vseh v raziskavo vključenih konceptov smo zastavili konceptualni model. V tem delu vsebine smo sestavili model in opredelili medsebojne povezave med posameznimi koncepti. Skladno s tem smo oblikovali in zapisali tudi raziskovalne hipoteze. Za preveritev modela smo določili kontrolne spremenljivke (velikost podjetja glede na število zaposlenih, delež prometa opravljenega na medorganizacijskem trgu in starost podjetja). V empiričnem delu najprej opisujemo uporabljeno metodologijo (potek raziskave in uporabljene metode), način in pristop zbiranja podatkov, čemur sledi predstavitev značilnosti vzorca (skupaj in za vsako vključeno državo posebej – Slovenija, Avstrija in Srbija). V nadaljevanju podajamo opisno statistiko merjenih spremenljivk, preverjanje veljavnosti in zanesljivosti zastavljenega modela ter predstavitev končne verzije merskega modela. Sledi še preverjanje strukturnega modela z modeliranjem strukturnih enačb, ter preverjanje zastavljenih hipotez. Z raziskavo smo ugotovili naslednje: a) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in IKT podpora za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih so medsebojno povezane; b) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in tržna naravnanost podjetij na medorganizacijske trge sta medsebojno povezani; c) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezani; d) IKT podpora izvajanju marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezana; e) mržna naravnanost podjetij na medorganizacijske trge in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezani; f) IKT podpora za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih vpliva na uspešnost podjetja in g) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih vplivajo na uspešnost podjetja. Hipotezo v zvezi z vplivom tržne naravnanost podjetja na uspešnost podjetja smo le delno potrdili, medtem ko smo hipotezo o vplivu kakovosti storitev na medorganizacijskih trgih na uspešnost podjetja zavrnili.
Ključne besede: marketing, medorganizacijski trg, IKT, uspešnost podjetja, strukturno modeliranje (SEM)
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1279; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

10.
Uspešnost managerskih prevzemov družb (MBO) v Sloveniji in tujini
Petra Grah, 2019, doktorska disertacija

Opis: V ZDA so se prevzemi družb pričeli že konec 19. stoletja, t. i. management buy out oz. prevzemi s strani managementa (v nadaljevanju MBO) pa sredi prejšnjega stoletja in se kasneje razširili tudi v druge države. Število MBO se je z leti povečevalo, njihova vrednost pa je naraščala vse do gospodarsko finančne krize leta 2008. Managerji prevzema večinoma ne financirajo z lastnimi sredstvi, temveč se zadolžujejo, pri čemer po navadi breme vračila posojila nosi ciljna družba. Velikokrat se zato zgodi, da ciljne družbe postanejo insolventne, kar se je dogajalo tudi v Sloveniji. V doktorski disertaciji proučujemo prevzemno zakonodajo v Sloveniji in tujini ter uspešnost oz. neuspešnost MBO v Sloveniji. Odgovoriti smo poskušali na ključno raziskovalno vprašanje, in sicer »Kaj je treba spremeniti v slovenski zakonodaji, da bodo MBO v Sloveniji uspešnejši, manjšinski delničarji in upniki še bolj zaščiteni, ciljne družbe pa se po izvedenem prevzemu ne bodo znašle v insolventnih postopkih in postopkih preventivnega prestrukturiranja?«. Na začetku doktorske disertacijo smo opredelili ključne pojme na področju prevzemov, MBO in prevzemov z zadolžitvijo, nato smo predstavili in opredelili različne prevzemne zakonodaje, analizirali metode in indikatorje, ki napovedujejo stečaj ali finančno prestrukturiranje družbe, na koncu pa izvedli raziskavo na področju MBO v Sloveniji. V Sloveniji je bilo na področju prevzemov in MBO opravljenih malo raziskav. Pozornost so namenjali predvsem motivom za prevzem družbe ter uspešnosti prevzemov glede na vrsto prevzema. V empiričnem delu smo se osredotočili na proučitev posameznih indikatorjev uspešnosti oz. neuspešnosti MBO in določanju uteži posameznim področjem in kazalnikom. Pri tem smo uporabili metodo analitičnega hierarhičnega procesa (v nadaljevanju AHP). Za vzorec smo uporabili triindvajset izbranih MBO v Sloveniji, jih razvrstili med uspešne oz. neuspešne MBO ter med seboj primerjali njihove rezultate. Nato smo s pomočjo izbranih indikatorjev predstavili, kateri indikatorji so se pojavili v primerih uspešnih oz. neuspešnih MBO v Sloveniji. V teoretičnem delu smo se osredotočili na prevzemno zakonodajo, ki se je v Sloveniji že velikokrat spremenila, vendar so izboljšave še vedno možne. Možnost izboljšav smo dokazovali z analizo in primerjavo različnih zakonodaj in predpisov v ZDA, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. Osredotočili smo se predvsem na posebno obravnavanje v primeru MBO, delno ponudbo, zahtevo po razkritju informacij o financiranju ponudbe in o virih financiranja ponudbe, zahtevo o obveznem imenovanju neodvisnih strokovnjakov ter napovedi o dobičku, izkazih finančnih koristi in vrednotenju premoženja, ki jih pripravijo usposobljeni svetovalci. Na osnovi ugotovitev smo predlagali spremembo Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), ki je usklajena z obstoječim pravnim redom, splošno veljavnimi načeli in predpisi Republike Slovenije in Evropske unije.
Ključne besede: prevzem, managerski odkup, prevzem z zadolžitvijo, zakonodaja, insolventnost, analitični hierarhični proces
Objavljeno v DKUM: 18.04.2019; Ogledov: 1741; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.58 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici