SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
KREPITEV INOVATIVNOSTI PODJETIJ V SLOVENIJI Z RAZVOJEM DRUŽBENE ODGOVORNOSTI
Mira Zore, 2015, doktorska disertacija

Opis: Predpogoji za poslovno uspešnost vključujejo inovativnost. Glede na dokumente OZN, EU, ISO in več drugih mednarodnih organizacij ju lahko družbena odgovornost (individualna in korporativna) okrepi. Vpliv družbene odgovornosti na poslovno uspešnost podjetij so raziskovali že desetletja, vendar so le nekateri analizirali vpliv družbene odgovornosti na inovativnost. Raziskavo v tej disertaciji smo izvedli na treh različnih področjih: področju družbene odgovornosti in sedmih razsežnosti ter načel družbene odgovornosti; drugi vidik s področja inovacij in tretji na področju poslovne uspešnosti, ki smo jo merili s tržnimi in finančnimi kazalniki. Namen doktorske disertacije je bil proučiti odnos med družbeno odgovornostjo, inovacijami in poslovno uspešnostjo na primeru slovenskih podjetij. Zato je bil glavni namen študije, o kateri poročamo, raziskati odnose med različnimi dimenzijami družbene odgovornost podjetij in posredniško vlogo inovacij v odnosih med družbeno odgovornostjo podjetij in poslovno uspešnostjo, merjeno finančno. Podatke za empirični del raziskave smo zbrali od 321 menedžerjev slovenskih podjetij, da smo preverili konceptualni model v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Ugotoviti smo želeli, ali se povečujeta inovativnost in poslovna uspešnost, če podjetje ravna družbeno odgovorno. Za proučevanje učinkov inovativnost pod vplivom razvoja družbene odgovornost smo uporabili čisto nov pristop. Poudarek je bil predvsem na upoštevanju in sprejemanju sedmih načel in vsebin družbene odgovornosti v podjetjih po ISO 26000 in obeh povezovalnih kategorijah (iz teorije sistemov) – soodvisnosti in celovitega pristopa pri njihovi obravnavi: kako vplivajo na inoviranje in zato na poslovno odličnost v slovenskih podjetjih. Prišli smo do zanimivih spoznanj, nekaterih v nasprotju z našim predvidevanjem o praksi - obstoju sedmih razsežnosti DO in njihovem vplivu na inovativnost in poslovno odličnost. Rezultati raziskave predstavljajo štiri-dimenzionalno strukturo družbene odgovornosti podjetij, vključno z družbeno odgovornostjo do zaposlenih, do naravnega okolja, do lokalne skupnosti in do odjemalcev, ter njihov vpliv na inovativnost in njen pozitiven vpliv na poslovno odličnost. Rezultati terenske raziskave so pokazali, da družbena odgovornost podjetij do zaposlenih pozitivno vpliva na družbeno odgovornost do naravnega okolja, do odjemalcev in do lokalne skupnosti. Ugotovili smo tudi, da družbena odgovornost do naravnega okolja in družbena odgovornost do odjemalcev pozitivno vplivata na inovativnost, medtem ko je vpliv družbene odgovornosti do lokalne skupnosti na inovativnost negativen. Poleg tega nismo zasledili neposrednega in pozitivnega vpliva družbene odgovornosti na poslovno uspešnost in inovacije. Slovenska podjetja naj bi upoštevala globalne pobude, ki podpirajo družbeno odgovornost, ker omogočajo inovacije in razlikovanje od drugih podjetij ter krepijo poslovni uspeh.
Ključne besede: družbena odgovornost, inovativnost, poslovna odličnost, ISO26000, lokalna skupnost, odjemalci, Slovenija, majhna in srednje velika podjetja
Objavljeno: 15.02.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (3,82 MB)

2.
INOVACIJA UPRAVLJANJA STAREJŠIH ZNANJSKIH SODELAVCEV KOT DEJAVNIK INOVATIVNOSTI IN KONKURENČNOSTI TRGA DELA KOT PODSISTEMA GOSPODARSTVA V SLOVENIJI(posredovana na katedro 28. 9. 2011 glede števila mentorstva glej dopis iz UM )
Magda Zupančič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Trg dela se stara, ta fenomen pa bo imel v prihodnosti velike ekonomske in socialne posledice, katerih se slovenska družba ne zaveda v zadostni meri. Zmanjšuje se število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, od katerih je odvisna produktivnost inovativnosti in konkurenčnost trga dela ter gospodarstva. Posebej zaskrbljujoč je nizek delež znanjskih starejših sodelavcev kot najproduktivnejših oseb z znanjem in izkušnjami, ki jih družba zanemarja. Doktorsko delo identificira ključne ovire večji delovni aktivnosti starejših znanjskih sodelavcev v Sloveniji. Primer dobre prakse primerjalne države je Finska. Finska je namreč že pred mnogo leti začela izvajati celovite ukrepe aktivnega staranja ter dosegla izredne pozitivne rezultate. Na podlagi primerjav, analitične raziskave na podlagi ankete in predložitev ključnih ukrepov in reform, doktorsko delo predloži model, ki v okviru izbranih dejavnikov omogoča inovacijo upravljanja starejših znanjskih sodelavcev kot dejavnika inovativnosti in konkurenčnosti trga dela kot podsistema gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: Trg dela, aktivno staranje, delovna sposobnost, motivacija, izkušnje
Objavljeno: 07.11.2016; Ogledov: 63; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (9,19 MB)

3.
INOVATIVNOST GENERACIJE NASLEDNIKOV V MANJŠIH DRUŽINSKIH PODJETJIH V TRANZICIJSKEM GOSPODARSTVU
Marina Letonja, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo prenos upravljanja in vodenja ter lastništva v manjših družinskih podjetjih (MDP) na naslednjo generacijo kot potencial invencijsko-inovacijskih-difuzijskih procesov (IIDP) v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. V raziskavi smo se osredotočili na teorije proizvodnih virov, podjetništva (osebnostne lastnosti podjetnikov, podjetniške sposobnosti), družinskih podjetij (planiranje nasledstva, nasledstvo), na znanju temelječo teorijo (prenos in kreiranje znanja) in teorijo inovacijskega managementa (inovativnost naslednikov in inovativnost ustanoviteljev, inovativnost MDP). Na njihovi podlagi smo razvili konceptualni model. S pomočjo zastavljenega konceptualnega modela smo dokazovali, da se da prenesti inovativnost ustanoviteljev ob uporabi različnih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP. Poudarek v doktorski raziskavi je na inovativnosti posameznikov v MDP, katere rezultat je inovativnost MDP. V raziskavi merimo inovativnost posameznika, tako naslednika kot ustanovitelja, ki ju primerjamo, in inovativnost MDP in smo za to poiskali preverjene merske instrumente. Hkrati predpostavljamo, da z merjenjem inovativnosti MDP lahko tudi posredno merimo inovativnost posameznika, saj razumemo, da je inovativnost značilnost podjetja, oziroma kar lastnika/ov, in s tem tudi naslednika/ov. V empirično raziskavo smo zajeli 103 MDP iz Slovenije, ki zaposlujejo od 1 do 249 delavcev. Na podlagi rezultatov empirične raziskave ugotavljamo, da od devetih v preverjanje konceptualnega modela vključenih dejavnikov (priprava prenosa nasledstva, podjetniške sposobnosti ustanovitelja, prenos nemega in praktičnega znanja ustanovitelja, formalna izobrazba naslednika, delovne izkušnje naslednika v drugih podjetjih, zunanje usposabljanje naslednika, družinska kultura ustanovitelja, managementski stil ustanovitelja ter prenos socialnega kapitala ustanovitelja), le dva dejavnika nimata pozitivne povezave z inovativnostjo naslednikov – formalna izobrazba naslednikov in managementski stil ustanovitelja. Pomemben prispevek doktorske disertacije vidimo v preverjanju teorije, tako s področja inovacijskega managementa kot s področja družinskega podjetništva, v tranzicijskem gospodarstvu. Večina raziskav o inovativnosti, ki so še vedno skromne v svetovnem merilu, se nanaša na razvita gospodarstva in med njimi ni raziskave na temo inovativnosti naslednikov v MDP. Izvirni znanstveni prispevek disertacije je nov model za oceno in razvoj inovativnosti naslednjih generacij v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. Izhaja iz zastavljenega temeljnega raziskovalnega vprašanja ter osrednje teze doktorske disertacije. Izkazal se je v delno dokazanih ali ovrženih hipotezah, da je generacija naslednikov v MDP v tranzicijskem gospodarstvu, med katera sodi tudi Slovenija, enako inovativna kot generacija ustanoviteljev in da se to kaže v povečani inovativnosti druge generacije družinskih podjetij, čeprav še vedno po številu inovacij generacija naslednikov zaostaja za generacijo ustanoviteljev. V doktorski disertaciji dokazujemo, da se da prenesti inovativnost ustanovitelja preko izbranih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP.
Ključne besede: družinsko podjetje, inovacijski management, inovativnost, inoviranje, naslednik, naslednja generacija, ne-tehnološke inovacije, prenos nasledstva, Slovenija, tehnično-tehnološke inovacije, management, tranzicijsko gospodarstvo
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 162; Prenosov: 57
.pdf Polno besedilo (5,59 MB)

4.
DEJAVNIKI USPEHA INTERNACIONALIZACIJE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ Z UPOŠTEVANJEM PODJETNIŠKE ORIENTIRANOSTI
Robert Celec, 2016, doktorska disertacija

Opis: Glede na to, da so mala in srednja podjetja (MSP) pomembna v naši ekonomiji in se obenem globalizacija trgov krepi, so dejavniki uspeha izvoznih aktivnosti MSP mikro- in makroekonomskega interesa. To še posebej velja za majhne države z majhnim notranjimi trgom in visokim deležem MSP. S tem je glavni cilj študije raziskati notranja sredstva in zmogljivost MSP, ki jim pomagajo uspeti pri izvoznih aktivnostih. Z zbiranjem podatkov, zbranih iz 102 MSP iz Slovenije, smo prispevali k raziskovanju teme v kontekstu majhne države Evropske unije. Hipoteze so bile testirane s podatki, zbranimi iz 102 MSP različnih industrijskih sektorjev. Uporabila se je metoda linearnih strukturnih enačb – modeliranje poti delnih najmanjših kvadratov. Razširjen je bil vidik glede izvoznih sposobnosti, ki temelji na spoznanjih na virih osnovane teorije podjetij. Integriran je bil vidik dinamične sposobnosti in nujnosti podjetij, da imajo prava sredstva in primerne navade za izvoz, ter tudi sposobnost preoblikovati in spremeniti lastna sredstva in navade v primerih raziskovanja in izkoriščanja priložnosti na tujih trgih. Preverjali smo vlogo podjetniške orientacije v primerih že uveljavljenih podjetij. To je še posebej pomembno, ker se večina raziskav na področju mednarodnega podjetništva posveča novonastalim mednarodnim podjetjem. Z izvoznimi aktivnostmi lahko pričnejo tudi uveljavljena podjetja z obstoječimi sredstvi in vpeljano organizacijsko strukturo ter so tako soočena delovati z različnim izhodiščem na področju virov in sposobnosti. V tem smislu smo raziskovali tudi moderatorski efekt podjetniške orientacije MSP v kontekstu internacionalizacije. Dosedanje raziskave so nakazovale potrebo po integrativni povezavi virov/sposobnosti in podjetniške orientacije, vendar do sedaj ni bila izvedena nobena študija, ki bi ta pristop dejansko realizirala. Zato smo konceptualno povezali literaturo na virih osnovane teorije podjetij in podjetniške orientacije z namenom pojasnitve medsebojnega vpliva med viri, podjetniško orientacijo in izvoznim učinkom. Ta raziskava omogoča teoretično argumentacijo in empirične rezultate glede pomembnosti virov in sposobnosti, na katere se morajo osredotočiti uveljavljena MSP, če želijo biti uspešna pri izvoznih aktivnostih. Poleg tega rezultati glede vpliva podjetniške orientacije podjetij kažejo na protisloven učinek te miselnost na izvozne sposobnosti: nekateri viri in sposobnosti potrebujejo podjetniški okvir, da se sploh lahko zgodijo, medtem ko se pozitiven učinek drugih prilagaja z naraščajočo podjetniško orientacijo. Rezultati dokazujejo, da človeški viri, neoprijemljivi viri in podjetniška orientacija pozitivno vplivajo na izvozne sposobnosti MSP, medtem ko se pozitiven vpliv izkušenj menedžmenta, tržna naravnanost, inovacijska sposobnost in fleksibilnost pokaže kot signifikanten le pri visoki podjetniški orientaciji. Obravnavani so nadaljnji rezultati in implikacije.
Ključne besede: Internacionalizacija, mala in srednja podjetja, izvozne aktivnosti, sposobnosti, na virih osnovana teorija podjetij, podjetniška orientacija, moderatorski efekt
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 97; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (2,70 MB)

5.
ZASNOVA IN UVEDBA INOVATIVNEGA ORGANIZACIJSKEGA MODELA MANAGEMENTSKEGA KONCEPTA TRETJE GENERACIJE - PRIMER FARMACEVTSKE PANOGE V SLOVENIJI
Milan Pukšič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Raziskava ponuja nov inovativni organizacijski model managementskega koncepta tretje generacije in teorije viabilnih sistemov ter nekaj metod za operativno uporabo le-te, kar predstavlja novo podlago za možnost inovirati management poslovno-organizacijskih sistemov. Model izključuje možnost pretiranega samoorganiziranja, verjetnostnih sinergij in enostranskega intuitivnega ukrepanja, ker je takšno ukrepanje praviloma posledica površne priprave izvedbe ne glede na pomanjkljivost modela. Hkrati dopušča in podpira strokovno in še zlasti medstrokovno ustvarjalnost in zavira birokratsko togost.
Ključne besede: Organizacijska struktura, model, inovativnost, management, managementski koncept tretje generacije
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 88; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,91 MB)

6.
PRIMERJALNO - PRAVNA ANALIZA RAZMEJITEV MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI S PODROČJA PREVZEMNE POLITIKE
Bojan Geršak, 2015, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji lahko v zadnjih letih zasledimo medijsko poplavo informacij s področja prevzemov, vmešavanja politike ter vprašanja, ali so bili vsi prevzemi izpeljani z veljavno zakonodajo in ali zagotavljajo razvoj nacionalnega gospodarstva. Zato se zastavlja vprašanje, ali sta nova kolektivna identiteta in red, ki se vzpostavljata, ustrezno oblikovana v politiki prevzemov ali sta pod ustreznim nadzorom in kako kvalitetne so naše pravne varovalke na področju ustreznega sankcioniranja protipravnih ravnanj. Prav slednje je predmet proučevanja v doktorski disertaciji, saj je tako v domači kot tuji strokovni javnosti moč zaslediti različne pomisleke o ustrezni politiki na področju sankcioniranja protipravnih ravnanj v Sloveniji. Postavljajo se različno pomembna vsebinska in tehnično izvedbena vprašanja kot npr. ali imamo ustrezno zakonodajo, ali je preveč ohlapna, ali imamo ustrezno sankcioniranje za kršitve zakonodaje iz naslova prekrškov kot tudi kazenske politike, ali imamo jasne oz. nejasne razmejitve med prekrškovno in kazensko odgovornostjo.
Ključne besede: finančna preiskava, inšpekcijski nadzor, učinkovitost organa, nezakonita ravnanja
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 75; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (1,96 MB)

7.
Likvidnostna past in domena stabilnosti bančnega sistema: mrežni pristop
Mitja Steinbacher, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija prinaša mrežni model bančnega sistema, ki ga definira kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf med seboj povezanih bank, ki so izpostavljene nihanjem likvidnostnih potreb njihovih komitentov in vrednostih finančnih portfeljev in finančnih virov na finančnih trgih. Model omogoča preverjanje široke palete domnev o delovanju bank in povezav med nebančnim sektorjem, finančnimi trgi, regulatorji in monetarno politiko. Disertacija ob modelu prinaša metodologijo za merjenje stabilnosti bančnega sistema in likvidnostne pasti. V prvem sklopu disertacije nastavimo teoretski okvir virom tveganj za finančno-bančni sistem ter povezanosti med finančnimi cikli, bančnimi krizami, gospodarsko aktivnostjo in možnostmi regulatorjev pri monitoringu stabilnosti bančnega sistema in sistemskih vidikih regulacije. Sledi predstavitev konceptov teorije grafov v ekonomiji in financah in nekaterih pristopov, ki so potencialno uporabni pri raziskovanju bančnega sistema, predvsem transmisije likvidnostnih nihanj po bančnem sistemu in z njo povezanih absorpcijskih zmožnosti bančnega sistema in vplivov različnih tveganj na poslovanje bank in na stabilnost bančnega sistema. V tem sklopu predstavimo širšo uporabnost teorije grafov v ekonomiji in financah ter definiramo bančni sistem kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf. Predstavimo osnovne značilnosti dinamičnih grafov in topoloških družin, ki jih uporabimo pri simulacijah našega modela. Stabilnost bančnega sistema razvijemo okrog Shannonove informacijske entropije in kompozitne cenilke za merjenje likvidnosti in sredstev v bančnem sistemu. S tem razširimo tradicionalno pojmovanje stabilnosti v literaturi, ki stabilnost praviloma meri s pomočjo dinamike stečajev v bančnem sistemu, z vključitvijo medbančnih likvidnostnih tokov in dinamike spreminjanja sredstev v bančnem sistemu. Likvidnostno past definiramo kot sposobnost bank za zapiranje likvidnostnih vrzeli nebančnih komitentov, s čimer prestavimo fokus hipoteze o likvidnostni pasti iz agregatne ravni v medbančni trg. Simulator modela medbančnega trga sestavimo okrog 16 temeljnih predpostavk, tvori ga pa 144 namišljenih bank. Število bank v modelu je določeno upoštevaje frekvenčno porazdelitev števila bančnih in denarnih institucij v državah članicah evrskega denarnega območja in glede na karakteristike topologij malega sveta. Banke imajo enotno strukturo bilanc in umetno generirano otvoritveno bilanco iz enotnih porazdelitev po postavkah sredstev in vnaprej predvidenih vrzeli do protipostavk v virih sredstev. Banke prilagajajo svoje medbančne operacije potrebam po likvidnosti. Slednje izvirajo iz dinamike posojil nebančnim komitentom in vlog, ki jih pri bankah hranijo nebančni komitenti. Banke so izpostavljene različnim tveganjem, proti katerim niso povsem zaščitene. Tveganja se kažejo v spreminjanju vrednosti bilančnih postavk. Ob tem predvidimo obstoj pozitivnega oziroma negativnega finančnega momenta, vendar ob navzgor omejenem tveganju in na način, da finančni moment ne more povzročiti bančne krize. Uravnavanje likvidnosti na medbančnem trgu glede na vpetost bank v medbančni trg je vezano na topološko strukturo medbančnega trga ter da lahko sistemski šoki privedejo bančni sistem bliže likvidnostni pasti kot idiosinkratični šoki ter da kapitalske rezerve nimajo neposrednega vpliva na sposobnosti bank pri zapiranju likvidnostnih vrzeli, ki nastajajo pri njihovih nebančnih komitentih. S simulacijami prikažemo na stabilizacijsko naravo medbančnega trga, saj se nestabilnost v poslovanju bank in relativno visoka oddaljenost bank od likvidnostne pasti v našem modelu ne odrazita v nestabilnosti bančnega sistema kot celote niti v večanju oddaljenosti bančnega sistema od likvidnostne pasti. Sledijo povzetki ključnih ugotovitev disertacije z metodološkim pojasnilom, prikazom ključnih implikacij modela za ekonomsko in monetarno politiko in z navedbo odprtih vprašanj in nadgradenj ponujenega modela medbančnega trga.
Ključne besede: bančni sistem, mrežni model, likvidnostna past, stabilnost, sistemsko tveganje, simulacije
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 80; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (18,16 MB)

8.
Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v Sloveniji
Saša Zupan Korže, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se osredotočili na raziskovanje podjetništva v malih slovenskih hotelih, ki predstavljajo sestavni del gostinskega podjetništva. Po prelomu tisočletja so mali hoteli postali opazen segment trga turističnih nastanitev v Sloveniji. Po hitri rasti pa je nastop gospodarske recesije v 2009 pokazal, da vstop v hotelsko podjetništvo ni preprosta in varna pot do zaslužka in lagodnega življenja. Preveč optimistične poslovne odločitve iz let rasti so se ob pomanjkanju kompetenc hotelskih podjetnikov odrazile v poslovnih težavah in celo v prenehanju poslovanja nekaterih malih podjetniških hotelov. V nalogi raziskujemo, zakaj so nekateri mali podjetniški hoteli bolj uspešni od drugih. Ugotavljamo dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultate raziskave strnemo v model ključnih dejavnikov. V teoretičnem delu raziskave smo povezali obstoječe ugotovitve o gostinskem podjetništvu s posebnostmi hotelske dejavnosti. Analizirali smo dejavnike, ki v največji meri vplivajo na poslovno uspešnost malih hotelov, in ugotavljali, kako jih lahko merimo. Posebej smo se osredotočili na kompetence hotelskega podjetnika. Oblikovali smo shemo kompetenc in jo vključili v celovit teoretični model dejavnikov za uspešno poslovanje malih podjetniških hotelov. Veljavnost modela smo preverjali v empirični raziskavi. V raziskovalni vzorec smo vključili 62 malih podjetniških hotelov in enako število hotelskih podjetnikov. Podatke smo pridobili v pol strukturiranih intervjuji pri 50 hotelskih podjetnikih, 12 vodjih malih podjetniških hotelov, petih znanstvenikih in dveh hotelskih strokovnjakih. Anketirali smo 44 hotelskih podjetnikov ter 256 hotelskih gostov. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi in kvalitativnimi metodami ter testirali naše hipoteze o vplivu stopnje razvitosti kompetenc hotelskih podjetnikov na ekonomsko uspešnost malih podjetniških hotelov. V empirični raziskavi smo ugotovili, da se slovenski hotelski podjetniki za vstop v hotelsko podjetništvo, podobno kot njihovi kolegi v tujini, odločajo zaradi želje postati hotelir v kombinaciji z zmernim zaslužkom; torej zaradi poslovne priložnosti in ne zaradi potrebe. Za razliko od kolegov v tujini se je večina slovenskih hotelskih podjetnikov lotila hotelskega podjema s predhodnimi strokovnimi in podjetniškimi izkušnjami obenem, ali vsaj s podjetniškimi. Tretjina slovenskih hotelskih podjetnikov se ne osredotoča izključno na hotelski posel, še manj pa na dogajanja v dnevnem življenju njihovega hotela. V malem podjetniškem hotelu iščejo predvsem sinergijo s svojimi drugimi poslovnimi dejavnostmi (gradbeništvom, nepremičninami ipd.). To se odraža v slabši ekonomski uspešnosti njihovih hotelov glede na tiste, v katerih so podjetniki vsak dan prisotni v hotelu, so strokovno kompetentni, in sodelujejo pri hotelskih delih kot tudi pri dnevnih stikih z gosti Ugotovili smo, da so za uspešno poslovanje malih hotelov ključne kompetence hotelskih podjetnikov na treh različnih področjih: kot kreatorja oziroma ustanovitelja hotela, kot poslovodje, managerja, in kot izvajalca hotelskih storitev. V fazi ustanovitve in zagona hotela se postavijo temelji za kasnejšo poslovno uspešnost hotela, zato pomanjkanja kompetenc v tej fazi ni mogoče v celoti nadomestiti z dobrim poslovodenjem v času obratovanja in/ali s kompetentnim operativnim hotelskim delom. Kljub temu pa tudi kompetentnost hotelskega podjetnika na teh dveh področjih pomembno vpliva na poslovno uspešnost njihovih malih hotelov. V malih podjetniških hotelih so namreč hotelske storitve v mnogo večji meri kot v velikih hotelih povezane s konceptom gostoljubnosti in z osebnimi stiki z gosti, in to ne le hotelskega osebja, temveč predvsem lastnika. Osebno managiranje in sodelovanje hotelskega podjetnika pri vsakodnevnem hotelskem delu ni samo posledica majhnosti in vitke organizacijske strukture hotela, temveč je vgrajeno tudi v samo bistvo tržnega pozicioniranja in poslovne filozofije malega hotela.
Ključne besede: mali podjetniški hoteli, dejavniki uspeha, merila uspešnosti, model kompetenc
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 66; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (5,48 MB)

9.
VIABILNA REGIJA - REZULTAT INOVIRANJA Z DIALEKTIČNO TEORIJO SISTEMOV IN KIBERNETIKO POSLOVNIH SISTEMOV.tema prijavljena 8. 8. 2011
Amna Potočnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi. Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti. Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto. Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 72; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (3,69 MB)

10.
Presoja inovativnosti menedžerjev s kazenskopravnega vidika kot bistvenega kriterija družbene odgovornosti
Zoran Cunk, 2016, doktorska disertacija

Opis: Zgodovinskost človeka je obenem podoba njegove ustvarjalnosti, ki predstavlja izraz človekove specifične lastnosti. Ustvarjalnost pa je potrebno tudi vrednotno ocenjevati (v dobrobit človeštva) v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti skozi prizmo njenega doprinosa k doseganju celovite družbene odgovornosti in ne samo njenega enostranskega dela, gospodarjenja. Gospodarjenje je rezultat človekove ustvarjalnosti, hkrati pa predstavlja področje možne (in zahtevane) človekove ustvarjalnosti, saj je ustvarjalnost izhodišče in predpogoj za razvoj racionalnega gospodarjenja. Prav v procesu gospodarjenja se je potrebno izogniti utečeni miselnosti, vedno istemu, delnemu pogledu na določeno ekonomsko odločitev in ponavljajočemu se ekonomskem procesu izvajanja točno določenih korakov procesa gospodarjenja. Ekonomskega dogajanja v vseh štirih fazah gospodarjenja pa človek ne prepušča zgolj in samo »hladni« ekonomski logiki (četudi ima ta tudi normativno plat). V procesu gospodarjenja so se tako izoblikovali kriteriji, ki sicer praviloma ne sodijo na področje »čiste« ekonomske teorije, pa vendar dajo vsaki ekonomski odločitvi bistveno težo, saj predstavljajo vrednostni kriterij, ki pa ekonomski odločitvi doda, potrdi ali odvzame končni cilj - dobiček ali korist: etika in morala, pravo in družbena odgovornost. Z razvojem gospodarjenja so med ekonomskimi subjekti nastajala in obstajala vedno kompleksnejša obligacijska razmerja, ki jih je v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih urejalo pravo. Poudariti je potrebno, da smejo in morajo (upoštevaje načelo racionalnosti ekonomskih subjektov celo morajo) ekonomski subjekti do pravnih norm zavzeti samo dve diametralno skrajni stališči: ravnajo v skladu z določili pravnih aktov, oziroma zavestno ravnajo v nasprotju z njimi. V procesu gospodarjenja se namreč z ekonomskega vidika lahko pojavi inovacija, ki da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo učinkovitosti in uspešnosti (dobiček ali korist), vendar pa je z vidika družbene odgovornosti nesprejemljiva, z njenega ožjega vidika – pravnega, pa je lahko celo nelegalna, zato lahko da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo nelegalnosti in s tem potrjene družbene nesprejemljivosti. Postopek opredeljevanja (ne)legalnosti je dolg in zahteven, zaradi česar ima (morda inovativna) ekonomska rešitev z vidika kazenskopravne ustreznosti ves čas status kvaziinovativnosti do dokončne odločitve pristojnega organa (pravnomočne sodbe v imenu ljudstva), s tem pa vprašanje opredeljevanja kvaziinovativnosti še ni zaključeno. Dokončna opredelitev kvaziinovativnosti je namreč mogoča šele ob celostni primerjavi ekonomskih in pravnih vplivov na kvaziinovacijo in končni odločitvi (ekonomski oceni) o njeni dokazani koristni novosti. Kazensko pravo kot skupek pravnih pravil določa vsebino, obseg in način udejstvovanja državne kaznovalne pravice. Kršenje kazenske zakonodaje je temeljna značilnost družbenega in individualnega pojava. V nekaterih skupinah socioloških teorij kriminalitete pa je mogoče razbrati tudi to, da so vzroki za pojav kriminalitete v temeljnem ekonomskem problemu gospodarjenja. Gospodarsko kazensko pravo (kot del kazenskega prava) je formalno gledano le pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto, ki predstavlja celoto v določenem času in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon, ko je posredno ali neposredno ogrožena pravna vrednota in dobrina iz sfere gospodarstva, določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Z našega vidika lahko nesporno opredelimo, da je gospodarsko kaznivo dejanje potrjeno nelegalna rešitev temeljnega ekonomskega problema, še vedno pa je iz ekonomskega vidika lahko inovativna.
Ključne besede: Menedžer, kvaziinovacija, krimonomika, kaznivo dejanje, individualna integriteta subjektov, obča konsistentnost podjetja, univerzalna dialektična teorija sistemov
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 83; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (2,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici