1. Vpliv nefinančnega poročanja na trajnostno korporativno upravljanjeMatic Čufar, 2024, doktorska disertacija Opis: V preteklih letih so se pojavili številni dogodki (kot so finančne krize, neodgovorno korporativno upravljanje itd.), ki so negativno vplivali na gospodarske družbe, gospodarstvo in s tem tudi na deležnike in širšo družbo. S strani ključnih deležnikov gospodarskih družb se je tako začela pojavljati vedno večja potreba po celovitosti poročanih informacij s strani gospodarskih družb in po večji transparentnosti. Z vpeljavo Evropske direktive 2014/95/EU (v nadaljevanju NFRD) je bila na evropski ravni vpeljana zahteva za poročanje nefinančnih podatkov za določene skupine gospodarskih družb. Z objavo tovrstnih informacij naj bi gospodarske družbe njihovim deležnikom in širši javnosti prikazale celovitejšo plat svojega poslovanja, ki se ne navezuje primarno na finančno stanje in pridobivanje dobička, temveč tudi na vlogo prilagajanja poslovanja gospodarske družbe v smeri ohranjanja naravnega in družbenega okolja. S tem bi se širši javnosti prikazala dodatna področja poslovanja in upravljanja gospodarskih družb, ki bi pripomogla k večjemu zavzemanju gospodarskih družb za doseganje ciljev, ki so vsebinsko naravnani k trajnostnemu in družbeno odgovornemu razvoju. Glavni poudarek doktorske disertacije se nanaša na raziskavo vpliva zakonodaje nefinančnega poročanja na kakovost poročanih nefinančnih informacij (raziskovalni konstrukt 1) in na vpliv zakonodaje nefinančnega poročanja na trajnostno korporativno upravljanje (raziskovalni konstrukt 2). Tovrstni vpliv je v raziskavi doktorske disertacije proučevan na podlagi lastnega raziskovalnega modela, ki je bil vzpostavljen na temelju zahtev NFRD, CSRD, standardov ESRS in MER-modela integralnega managementa in upravljanja. Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in empirični del. Prvo poglavje doktorske disertacije predstavlja uvodno poglavje, ki vsebuje opredelitev problema raziskave, raziskovalno tezo, cilje raziskave, raziskovalna vprašanja, kot tudi predpostavke in omejitve raziskave ter opis raziskovalnih metod. Drugo in tretje poglavje doktorske disertacije se nanašata na opis teoretične podlage, zgodovinskega razvoja in zakonodaje na področju korporativnega upravljanja in družbeno odgovornega ter trajnostnega korporativnega upravljanja. Četrto poglavje doktorske disertacije vsebuje opis celovitega in trajnostnega upravljanja gospodarskih družb na podlagi MER-modela integralnega managementa in upravljanja. V petem poglavju so opisani pravni viri na področju družbeno odgovornega in trajnostnega korporativnega upravljanja v EU in medsebojna primerjava pravnih okvirjev izbranih držav (Slovenije, Nemčije in Francije), ki so vključene v empirični del raziskave doktorske disertacije. Ugotovitve, pridobljene v drugem, tretjem, četrtem in petem poglavju, so bile uporabljene za pripravo lastnega raziskovalnega modela, ki je
opisan v šestem poglavju doktorske disertacije. Lasten raziskovalni model za ovrednotenje nefinančnih informacij je bil uporabljen za izvedbo empirične raziskave. Empirična raziskava, ki je predstavljena v sedmem poglavju, je bila izvedena na podlagi kvalitativne metode pluralne razlagalne študije primera. Za analizo podatkov je bila v raziskavi študije primera uporabljena kvalitativna metoda analize vsebine v povezavi z metodo primerjalne analize. V raziskavo je bilo vključenih 30 gospodarskih družb iz Slovenije, Nemčije in Francije (10 gospodarskih družb iz vsake države). Raziskava je bila izvedena na podlagi javno objavljenih letnih poročil in trajnostnih poročil, objavljenih za leti 2017 in 2021. Predstavljenim rezultatom empiričnega dela raziskave sledi opis implikacij rezultatov raziskave za gospodarske družbe in širšo družbo v osmem poglavju ter sklep s ključnimi ugotovitvami raziskave.
Ključne besede: nefinančno poročanje, korporativno upravljanje, MER-model integralnega managementa in upravljanja, družbeno odgovorno korporativno upravljanje, trajnostno korporativno upravljanje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (3,05 MB) |
2. Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacijeNuša Basle, 2024, doktorska disertacija Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov.
Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij.
V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe.
Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije.
Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (14,58 MB) |
3. Vpliv organizacijske kulture na interno komuniciranje, stres in zadovoljstvozaposlenih v materinski in hčerinski multinacionalni organizacijiDarja Kukovec, 2024, doktorska disertacija Opis: Organizacije, ki delujejo na multinacionalni ravni, zaradi strateških razlogov širijo svoje poslovanje v tuje hčerinske organizacije, torej v druga nacionalna okolja. Ob tem multinacionalne organizacije pogosto implementirajo v tuje hčerinske organizacije svojo neprilagojeno izvirno materinsko organizacijsko kulturo, in to ne glede na vplive nacionalne kulture države gostiteljice na preneseno organizacijsko kulturo ter posledično tudi ne glede na negativne vplive prenesene organizacijske kulture na interno komuniciranje, stres zaposlenih in povišano nezadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu zaradi neprilagoditve. Kadar se v primeru avtomatičnega prenosa izvirne materinske organizacijske kulture vrednote prenesene organizacijske kulture v tuji hčerinski organizaciji začnejo razlikovati od vrednot zaposlenih tuje hčerinske organizacije, lahko to vpliva na zaposlene v organizaciji na več ravneh. Ta vpliv je mogoče zaznati na ravni internega komuniciranja, stresa in zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu.Namen doktorske disertacije je bil na podlagi pregleda obstoječih znanstvenih spoznanj in raziskave oblikovati izviren in celovit managerski model širjenja izvirne materinske organizacijske kulture v tuje hčerinske organizacije, ki delujejo v tujih nacionalnih okoljih s pomočjo primernega internega komuniciranja, managementa stresa in tehnik izboljševanja zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Ker je bil pomemben cilj doktorske disertacije tudi ugotavljanje posledic oz. vplivov neustreznega prenosa izvirne materinske organizacijske kulture v organizacije v tujih nacionalnih okoljih, smo v empiričnem delu v času prenosa organizacijske kulture proučili vpliv organizacijske kulture na interno komuniciranje, stres in zadovoljstvo zaposlenih v enakem času v izvirni materinski in tuji hčerinski organizaciji. Za lažje razumevanje uspešnosti prenosa organizacijske kulture v tuje nacionalno okolje je nato sledilo še preučevanje razlik med omenjenima organizacijama v dimenzijah organizacijske kulture, internega komuniciranja, stresa in zadovoljstva na delovnem mestu.
Ključne besede: Organizacijska kultura, interno komuniciranje, stres zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, multinacionalna organizacija.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 97
Celotno besedilo (7,10 MB) |
4. Usklajenost poslovnih rešitev s poslovnimi zahtevamiUroš Zabukovšek, 2024, doktorska disertacija Opis: Usklajenost informacijske in poslovne strategije je ključnega pomena za uspeh sodobnih podjetij. Množica raziskav ugotavlja, da so lahko celo najboljše strategije neuspešne zaradi pomanjkanja usklajenosti med IT in poslovnimi cilji. Ta problem usklajenosti se kaže kot ena izmed največjih težav med IT strokovnjaki in poslovnimi vodji.
V podjetjih morajo vse organizacijske enote sodelovati in podpirati skupne cilje. IT oddelek je ključnega pomena pri tem, saj ponuja storitve in izdelke, ki so nujni za optimizacijo delovanja podjetja. Da bi dosegli usklajenost, je potrebno zagotoviti, da je prisotna na vseh nivojih organizacije, od organizacijskega do individualnega. Za objektivno obravnavo usklajenosti pa je ključno razviti metode in orodja za merjenje stopnje usklajenosti, kar je še vedno predmet raziskav na področju managerskih informacijskih sistemov. Raziskave s področja usklajevanja poslovne in IT strategije (BITA) poudarjajo praktično vrednost usklajevanja obeh strategij, saj prinašajo direktni vpliv na delovanje podjetja. Zgodnejše raziskave so se osredotočale na primerjavo poslovnega načrta in IT načrta, druge so se osredotočale na povezavo med poslovno strategijo in strategijo IT, nato prileganje poslovnih potreb in prioritet informacijskih sistemov IT. Digitalne tehnologije revolucionarno spreminjajo merjenje in upravljanje okoljskih in trajnostnih vidikov poslovanja, vendar optimalno izvajanje in uporaba digitalnih tehnologij, ki podpirajo trajnost podjetij, ostaja izziv.
Izhodišče naše raziskave je bilo je bilo raziskati različne vidike BITA ter načine merjenja nivoja zrelosti usklajevanja v katerem se nahaja podjetje. Zanimalo nas je tudi kako BITA vpliva na uspešnost poslovanja organizacije. Glede na obstoječe raziskave BITA smo se osredotočili na manj raziskane dejavnike, kot je vpliv BITA na Korporativno trajnost ter posredne vplive dejavnikov kakovosti IT storitev in delo na daljavo na uspešnost poslovanja organizacije. Z področjem BITA so povezane različne tematike med katerimi lahko izpostavimo strateške informacijske sisteme, ki so informacijski sistemi, ki podpirajo ali oblikujejo konkurenčno strategijo organizacije in so ključne za uspešno poslovanje organizacij. Uspešnost uvedbe in uporabe navedenih sistemov je hkrati tesno povezana z zrelostjo BITA podjetja.
Obravnavana tema doktorske disertacije bo prispevala k večjemu razumevanju pomena BITA in stopnje zrelosti v podjetjih in kako BITA vpliva neposredno in posredno (preko kakovosti IT storitev in dela na daljavo) na uspešnost podjetja. Poleg navedenega ta raziskava prispeva k razumevanju pomena BITA in IT storitev pri uvajanju korporativne trajnosti in trajnostnih iniciativ.
Pričakujemo, da bo naša raziskava omogočila da bodo podjetja lažje uskladila IT storitve z poslovanjem in se osredotočila na ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost poslovanja. V primeru, da se za podjetje naredi raziskava primera pa lahko podjetje poleg navedenega pridobi vpogled v pomembnost posameznih dejavnikov in se osredotoči na njih z namenom optimiranja ter usklajevanja IT in poslovnih procesov podjetja.
Ključne besede: usklajenost informacijske strategije s poslovno strategijo (BITA), kakovost IT storitev, delo na daljavo, korporativna trajnost, modeliranje strukturnih enačb (SEM), delni najmanjši kvadrati (PLS).
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 81
Celotno besedilo (9,50 MB) |
5. Povezanost izvozne in inovacijske intenzivnosti v sektorju poslovnih storitev v SlovenijiJanez Rogelj, 2023, doktorska disertacija Opis: V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili teoretične novosti o storitvah, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami (v primerjavi z izdelki), proučili lastnosti in značilnosti storitev in mednarodne trgovine z njimi, zaradi katerih se razlikujejo od lastnosti in značilnosti dejavnosti izdelkov (dobrin, proizvodov, produktov).
V povezavi s hitrim razvojem mednarodne trgovine s storitvami smo proučili značilnosti in lastnosti inovacijskih dejavnosti pri storitvah in kaj jih loči od inovacijskih dejavnosti v proizvodnih dejavnostih. Na podlagi različnih virov in lastnega proučevanja smo sestavili seznam 13 lastnosti in značilnosti storitev, ki so v tej doktorski nalogi prvič zbrane skupaj, na enem mestu. Te lastnosti natančno določajo storitve in (mednarodno) trgovino s storitvami ter kaj jih loči od lastnosti izdelkov in (mednarodne) trgovine z njimi.
V povezavi s storitvami smo proučili elemente gibljivost kapitala, gibljivost dela (ljudi), nadnacionalna podjetja, uporabo in razvoj novih tehnologij, čezmejni pretok informacij, ki vplivajo na mednarodno trgovino s storitvami in ovire v tej trgovini.
Podali smo nekaj osnovnih statističnih podatkov o pomenu storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni trgovini. Proučili smo inovacije in inovacijske dejavnosti v storitvenih dejavnostih. Pri tem smo se v analitičnem delu strukturno omejili na poslovne storitve kot ožji del področja nefinančnih storitvenih dejavnosti, geografsko pa na območje Slovenije.
V nadaljevanju smo preučili teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu inovacijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno. V izbranem obdobju 2010-2016 smo temu dodali še teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu investicijskih dejavnosti v razvoj na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz).
V jedrnem delu disertacije smo oblikovali raziskovalni model, ki temelji na uporabi analitičnih metod, ki so jih uporabljali raziskovalci na področjih proizvodnih dejavnosti in smo jih aplicirali na področju poslovnih storitvenih dejavnosti.
Za ugotavljanje ekonomskih učinkov izvoznih dejavnosti z vidika vpliva inovacijskih dejavnosti in investicijskih aktivnosti v razvoj v sektorju dejavnosti poslovnih storitev v Sloveniji je bilo potrebno zgraditi model v dveh korakih. Zato smo predstavili klasični model rasti in razvoj modela endogene rasti, ki je predstavljal osnovo za oblikovanje našega modela. Najprej smo uporabili enostaven "probit" model, s katerim smo ugotavljali vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih inovacijskih dejavnosti (za izbrani obdobji 2002-2008 in 2010-2016) in vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih investicijskih dejavnosti (za opazovano obdobje 2010-2016).
V drugem koraku smo model posplošili in uporabili inovacijske (investicijske) dejavnosti kot endogene spremenljivke z uporabo sočasnega (simultanega) "probit" modela.
Rezultati meritev so pokazali, da so inovacijske dejavnosti v podjetjih v sektorju poslovnih storitev pomembne za uspeh na tujih trgih. Podjetja z novimi ali izboljšanimi storitvami so bolje konkurirala na tujih trgih kot neinovativna storitvena podjetja. Med letoma 2010 in 2016 so rezultati pokazali verjetnosti, da bi skoraj vsako drugo podjetje, ki je inovacijsko intenzivno, postalo tudi izvozno intenzivno. Zaradi visokega tveganja pri ocenjevanju modela pa ni bilo mogoče potrditi obratnega vpliva, da izvozne dejavnosti pozitivno vplivajo na inovacijske dejavnosti.
Rezultati meritev so potrdili domnevo, da so investicijske dejavnosti v razvoj pozitivno vplivale na večje izvozne dejavnosti v podjetjih za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016. Bolj kot so podjetja investirala v razvoj, večja je bila verjetnost, da bodo izvozniki.
Za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016 so izračuni pokazali verjetnost pozitivnega vpliva izvoznih na investicijske intenzivnosti.
Ključne besede: storitve, poslovne storitve, storitvene dejavnosti, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami, lastnosti in značilnosti storitev, pomen storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni menjavi s storitvami, ovire v mednarodni trgovini s storitvami, inovacije in inovacijskih dejavnosti v storitvenih dejavnostih, investicijske dejavnosti v razvoj v storitvenih dejavnostih, vplivu inovacijskih dejavnosti in investicijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno, izvoz storitev, enostaven "probit" model, sočasen (simultan) "probit" model, klasičen model rasti, razvoj modela endogene rasti, modeli inovacijskih procesov v storitvah
Objavljeno v DKUM: 04.12.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 74
Celotno besedilo (5,44 MB) |
6. Analiza vplivov kritičnih dejavnikov uspeha in zrelosti podjetja na življenjski cikel upravljanja dokumentarnega sistemaSandra Jordan, 2023, doktorska disertacija Opis: Če želijo podjetja ostati konkurenčna na trgu se morajo aktivno ukvarjati z digitalizacijo procesov in poiskati procese v podjetjih, ki so zamudni in jih nadomestiti z digitalnimi različicami, hkrati pa poskrbeti, da proces ustreza vsem potrebnim standardom in zakonom. Karna (2016) opredeljuje poslovni proces kot niz dejavnosti s specifičnim vložkom na začetku in rezultatom na koncu procesa. Nadalje digitalizacijo poslovnega procesa definira kot pretvorbo niza analognih vhodov in izhodov procesa v elektronske ali digitalne ter navaja, da sta za uspeh ključna jasna vizija in natančno opredeljen strateški načrt. V splošnem digitalizacija pomeni podporo poslovnemu procesu s pomočjo razpoložljivih informacijskih tehnologij (Toman, 2018). Ensiger s soavtorji (2016) vidijo digitalizacijo predvsem kot podporo za doseganje višje učinkovitosti, boljše dobičkonosnosti in produktivnosti ter kot pomoč pri zniževanju stroškov poslovanja. Koščak (2017) pravi, da je namen digitalizacije odpraviti ponavljajoče se naloge zaposlenih in jim tako omogočiti opravljanje nalog, ki so ključne za poslovanje podjetja. Organizacija Ernst & Young (2021) poudarja, da digitalizacija procesov ponuja nove načine in priložnosti za podjetja/banke in s tem konkurenčno prednost pred drugimi.
Pomembno vlogo pri digitalni transformaciji imajo poslovne informacijske rešitve, s katerimi podjetja digitalizirajo svoje poslovne procese in delovne tokove. Najpomembnejše poslovne informacijske rešitve, ki se izvajajo v podjetjih, so (Sternad Zabukovšek idr., 2020): rešitve ERP (Enterprise Resource Planning), rešitve CRM (Customer Relationship Management), rešitve SCM (Supply Chain Management), DMS (Document Management System), rešitve BPM (Business Process Management), rešitve HRM (Human Resource Management), rešitve MES (Manufacturing Execution System) itd. Klasično upravljanje dokumentov ne more slediti potrebam trga, če želimo imeti agilno in sodobno podjetje. Zato morajo podjetja zaposlenim ponuditi rešitev, ki jim bo omogočala skrbno hranjenje in arhiviranje dokumentacije, hkrati pa jim dati dovolj časa za opravljanje glavnih dnevnih nalog. DMS ni le praktična programska aplikacija, ampak omogoča predvsem digitalizacijo poslovnih procesov. Podjetja, ki uporabljajo DMS imajo sledeče prednosti: implementirajo digitalne procese, avtomatizirajo poteke dela, omogočijo odločitve, ki temeljijo na podatkih, povečajo učinkovitost in prilagodljivost ter zagotovijo podatkovno in pravno varnost (Easy Software, 2020). Kot vsi vemo, upravljanje dokumentov ne vpliva le na delovne tokove v podjetjih, prihranke in prilagajanje potrebam trga, ampak vpliva tudi na okolje (Docxellent, 2019). Vpliv proizvodnje papirja in uporabe papirja v vsakdanjem poslovanju je v preteklih letih zelo obremenil okolje. Zato je uporaba DMS danes že skoraj obvezna programska oprema vsakega podjetja, če želi biti konkurenčno na trgu in je zagotovo dober korak v pravo smer.
Dognanja iz teoretičnega dela in empirične raziskave bodo podjetjem omogočila boljšo pripravo na uvedbo DMS (upoštevajoč zrelost, KDU, stopnjo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja), naprednejšo uporabo DMS ter s tem višjo učinkovitost in uspešnost podjetij, kakor tudi zaprla vrzel glede delno uspešnih oziroma neuspešnih uvedb DMS.
Ključne besede: DMS, KDU, zrelost podjetja, družbena odgovornost, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 84
Celotno besedilo (6,56 MB) |
7. Analiza zveze med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo davčnega sistema v Sloveniji pri računovodjih in neračunovodjihAleksandra Hlastec, 2023, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji proučujemo kakšna je zveza med posameznikovimi osebnimi vrednotami in njihovo osebno davčno kulturo. Razumevanje posameznikovega odnosa do davčnega sistema, do etičnosti davčnega utajevanja in posameznikovega davčno skladnega vedenja postaja vse pomembnejše. To potrjuje tudi raziskava OECD o svetovnih vrednot WVS, ki je izpostavila globlji pomen razumevanja davkoplačevalcev in njihovega odnosa do davkov, davčnega sistema, davčne skladnosti in davčnega utajevanja. Po mnenju OECD-ja (2019) je kratkoročno izboljšanje davčne morale mogoče doseči z vedenjskimi ekonomskimi pristopi, medtem ko je dolgoročno potrebnih več strukturnih sprememb za izgradnjo zaupanja in legitimnosti med davkoplačevalci.
Temeljni cilj doktorske disertacije je, preveriti osnovno tezo doktorske disertacije «Osebne vrednote davčnih zavezancev – računovodjev in neračunovodjev – so povezane z njihovo osebno davčno kulturo.« Da bi temeljni cilj dosegli, smo si zastavili več raziskovalnih ciljev. Raziskovalni cilji teoretičnega dela doktorske disertacije je bili pregled in proučitev dosedanjih raziskav na področju davčne kulture in njenih gradnikov, oblikovanje izvirne definicije osebne davčne kulture na nivoju posameznika, kar predstavlja izviren in pomemben prispevek k znanosti, proučitev skupine osebnih vrednot in na temelju teoretičnih spoznanj oblikovati izviren model za merjenje povezanosti osebnih vrednot in osebne davčne kulture posameznika. Slednjo smo tudi empirično preverili.
Zaključki teoretičnega raziskovanja osebnih in davčnih vrednot posameznika na področju davčne utaje, davčne skladnosti in davčnega sistema so sledeči. Pri proučevanju gradnikov osebne davčne kulture smo spoznali, da so študije v preteklosti temeljile večinoma na makroekonomskem proučevanju, dandanes pa vedno bolj raziskujejo na mikroravni in v ospredje je postavljen posameznik, njegova percepcija, odnosi, družbene vrednote, osebne vrednote, njegovo vedenje. V pregledu literature o osebni davčni kulturi in njenih gradnikih smo ugotovili, da je postalo pomembno tudi vprašanje, kaj motivira posameznika za neko dejanje. S tem ko smo v doktorski disertaciji podali pregled dosedanje svetovne literaturi na področju davčne kulture, davčne skladnosti (vedenjske pristop in obravnava davčnih zavezancev v davčnem sistemu), davčne utaje in davčnega sistema smo ugotovili, da medsebojne povezave med osebnimi vrednotami in gradniki osebne davčne kulture ni proučeval še nihče. Teoretična izhodišča so bila podlaga za oblikovanje izvirnega modela, s pomočjo katerega smo nadalje analizirali zvezo med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji pri davčnih zavezancih - računovodjih in neračunovodjih. Raziskavo smo izvedli s pomočjo oblikovanega vprašalnika, pri tem smo za merjenje davčne utaje, davčne skladnosti, davčnega sistema in osebnih vrednot izhajali iz obstoječih merskih instrumentov, katere smo za potrebe doktorske disertacije prilagodili. S tem smo povečali zanesljivost merskega instrumenta, ki smo ga preverjali s Cronbachovim koeficientom alfa.
V raziskavi smo uporabili neslučajen vzorec, saj smo vzorčili po principu metode progresivnega podvajanja oziroma snežne kepe. To metodo smo uporabili v naši raziskavi na vzorcu računovodij in neračunovodij. V vzorec je bilo zajetih 202 davčnih zavezancev iz Republike Slovenije. Zajeli smo vse statistične regije na območju in tako povečali razpršenost vzorca. Znotraj skupine davčnih zavezancev smo se omejili na specifične skupine posameznikov po poklici, računovodje in neračunovodje.
Oblikovan izvirni model, meri povezanost med skupinami osebnih vrednot (samoizboljšanje, samotranscendenca, odprtost za spremembe in konzervativnost) na eni strani in osebno davčno kulturo posameznika na drugo strani. V model smo vključili tudi moderatorsko spremenljivko posameznikovo percepcijo pravičnosti davčnega sistema. Gre za prvo tako raziskavo pri nas.
Ključne besede: osebna davčna kultura, osebne vrednote, davčni sistem, Slovenija, (ne)računovodje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 63
Celotno besedilo (4,44 MB) |
8. Vpliv kontekstualnih dejavnikov nakupa na zaznave cenovne nepravičnosti in pritožbeno vedenje odjemalcevDomen Malc, 2023, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji se osredotočamo na zaznave cenovne nepravičnosti in njihov vpliv na pritožbeno vedenje odjemalcev v različnih kontekstih. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovati in empirično preveriti model zaznav cenovne nepravičnosti. V okviru modela želimo pojasniti tudi vlogo čustev v tem kontekstu in njihov vpliv na vedenje odjemalcev. Model hkrati testiramo tudi ob pogojih visoke in nizke vpletenosti odjemalcev in ob upoštevanju interakcije mesta nakupa z mestom referenčne transakcije. Za dosego zastavljenih ciljev v teoretičnem delu disertacije najprej podrobno predstavimo cene in njihovo vlogo v marketingu. Posvetimo se tudi strategijam cenovnega razlikovanja in posebej izpostavimo izzive, ki jih za to področje predstavlja uporaba večkanalne strategije marketinških poti. Sledi podroben pregled literature na temo zaznavanja cen, ki predstavlja osnovo za razumevanje našega osrednjega koncepta: zaznane cenovne nepravičnosti. To opredelimo kot odjemalčeve zaznave pravičnosti, sprejemljivosti in razumnosti cenovnih razlik in nanje vezana čustva. Predstavimo še obstoječe pristope k merjenju tega koncepta in dosedanje ugotovitve o zaznavah cenovne nepravičnosti v večkanalnem okolju. Posvetimo se tudi preostalim ključnim konceptom pričujoče raziskave – čustvom, pritožbenemu vedenju in vpletenosti odjemalcev, ob tem pa pojasnimo tudi predhodna dognanja glede njihove povezanosti z zaznano cenovno nepravičnostjo. Na osnovi teoretičnega pregleda oblikujemo štiri glavne hipoteze, ki predvidevajo povezovanje vseh obravnavanih konceptov in tvorijo naš konceptualni model.
Empirično preverjanje modela poteka skozi dve eksperimentalni študiji ob uporabi eksperimentalnih scenarijev. Analiza zbranih podatkov obsega deskriptivno statistiko in korelacijske analize, osrednji del pa temelji na modeliranju strukturnih enačb. Pri tem v prvi študiji zaradi njene pilotne narave in nekoliko manjšega vzorca uporabimo pristop MIMIC z metodo delnih najmanjših kvadratov (PLS-SEM), v drugi pa ob večjem vzorcu in z namenom testiranja teorije pristop SMM po kovariančni metodi (CB-SEM). Analize razkrijejo, da negativni čustveni odzivi na razliko v ceni vodijo do višje stopnje zaznane cenovne nepravičnosti, medtem ko pozitivni odzivi znižujejo stopnjo nepravičnosti (H1a). Samo negativni čustveni odzivi pa imajo pomemben vpliv na verjetnost pojavljanja pritožbenega vedenja – konkretno posrednega javnega pritožbenega vedenja in posrednega zasebnega pritožbenega vedenja (H1b). Pomemben dejavnik pritoževanja je tudi zaznana cenovna nepravičnost, ki vodi do višje verjetnosti neposrednega pritožbenega vedenja in višje verjetnosti posrednega zasebnega pritožbenega vedenja, vendar pa ob naraščanju zaznane nepravičnosti pada verjetnost javnega pritoževanja (H2). Preostali dve raziskovalni hipotezi ovržemo, saj ne vpletenost odjemalcev (H3) in ne interakcija mesta nakupa z mestom referenčne transakcije (H4) nimata vpliva na povezave med obravnavanimi konstrukti.
Ključne besede: Cenovna nepravičnost, zaznavanje cen, vedenje odjemalcev, pritožbeno vedenje, čustveni odzivi, vpletenost odjemalcev, večkanalni pristop, modeliranje strukturnih enačb
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 125
Celotno besedilo (3,90 MB) |
9. Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blagaDejan Romih, 2023, doktorska disertacija Opis: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Ključne besede: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 682; Prenosov: 153
Celotno besedilo (13,74 MB) |
10. Vpliv zaznanih sprememb večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetjaSabina Veršič, 2022, doktorska disertacija Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo raziskovali vpliv hitro spreminjajočega se nepredvidljivega večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetja. Zanimalo nas je kako in v kakšni meri navedeni dejavniki povzročajo negotovost (zunanjega) okolja podjetja in kako ta negotovosti vpliva na izbiro poslovnih strategij podjetja. V okviru poslovnih strategij podjetja smo se omejili na dve dobro uveljavljeni in pogosto citirani tipologiji poslovnih strategij podjetja avtorjev Miles in Snow (1978; 2003) ter Porter (1980; 1985). Nadalje pa smo empirično preverili še kako izbira poslovnih strategij vpliva na (finančno in nefinančno) uspešnost podjetja.
V empirično raziskavo smo vključili 378 podjetij. Anketirali smo največ lastnikov, ki so tudi vrhnji managerji/glavni direktorji podjetja (151 oseb ali 39,90 %), 147 lastnikov podjetja (ali 38,90 %) in 80 vrhnjih managerjev/glavnih direktorjev podjetja (ali 21,20 %). Izključno vrhnji managerji/glavni direktorji in lastniki podjetja so bili v raziskavo vključeni zato, ker le-ti tudi sprejemajo strateške poslovne odločitve vezane na izbiro poslovnih strategij podjetja, ki jim bodo podjetja sledila. V empiričnem delu doktorske disertacije smo po osnovni deskriptivni statistiki izvedli eksploratorno faktorsko analizo za oblikovanje konstruktov (večdimenzionalnih spremenljivk) raziskave ter analizo veljavnosti in zanesljivosti merjenja. Testiranje konceptualnega modela (ter preverjanje hipotez Hi, i = 1, 2,..., 9) je temeljilo na uporabi komfirmatorne faktorske analize.
Tema doktorske disertacije je še posebej pomembna in aktualna v času epidemije COVID-19, ki je pokazala kako zelo je (zunanje) okolje podjetja nepredvidljivo in kakšen vpliv lahko ima na delovanje, rast, razvoj ter tudi obstoj podjetja. Pomemben prispevek doktorske disertacije se kaže v oblikovanih merskih lestvicah za ugotavljanje nepredvidljivosti (zunanjega) okolja podjetja, tipa poslovnih strategij podjetja in uspešnosti podjetja. Obstoječi merski instrumenti namreč preučujejo posamezne vidike (zunanjega) okolja podjetja, v pričujoči doktorski disertaciji pa smo se sinergijsko osredotočili na več izbranih vidikov (zunanjega) okolja podjetja.
Skladno z rezultati empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da vsi vidiki (zunanjega) okolja podjetja, razen tehnično-tehnološkega okolja podjetja, vplivajo na strateško poslovno osredotočenost podjetja (izraženo s poslovnimi strategijami podjetja). Ugotovljeno je bilo, da različne poslovne strategije podjetja različno vplivajo na izbrane vidike finančne in nefinančne uspešnosti podjetja. Rezultati pričujoče doktorske disertacije so primerni za aplikativno uporabo v praksi (npr. za podjetja, združenja podjetij, nosilce ekonomske politike idr.). Skladno z rezultati in spoznanji pričujoče doktorske disertacije izpostavljamo pomen nepredvidljivega in dinamičnega (zunanjega) okolja podjetja, ki ga morajo podjetja in druge organizacije upoštevati pri sprejemanju strateških in drugih poslovnih odločitev. Spremljanje razmer in trendov v (zunanjem) okolju ter temu skladno ukrepanje je v času nepredvidljivega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja ključnega pomena za rast, razvoj in obstoj podjetja.
Ključne besede: (zunanje) okolje podjetja, poslovne strategije podjetja, strateški management, proces planiranja poslovnih strategij, nepredvidljivost, mikro, mala in srednje velika podjetja, Slovenija, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 760; Prenosov: 173
Celotno besedilo (17,85 MB) |
