1. Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blagaDejan Romih, 2023, doktorska disertacija Opis: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Ključne besede: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 71; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (13,74 MB) |
2. Vpliv zaznanih sprememb večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetjaSabina Veršič, 2022, doktorska disertacija Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo raziskovali vpliv hitro spreminjajočega se nepredvidljivega večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetja. Zanimalo nas je kako in v kakšni meri navedeni dejavniki povzročajo negotovost (zunanjega) okolja podjetja in kako ta negotovosti vpliva na izbiro poslovnih strategij podjetja. V okviru poslovnih strategij podjetja smo se omejili na dve dobro uveljavljeni in pogosto citirani tipologiji poslovnih strategij podjetja avtorjev Miles in Snow (1978; 2003) ter Porter (1980; 1985). Nadalje pa smo empirično preverili še kako izbira poslovnih strategij vpliva na (finančno in nefinančno) uspešnost podjetja.
V empirično raziskavo smo vključili 378 podjetij. Anketirali smo največ lastnikov, ki so tudi vrhnji managerji/glavni direktorji podjetja (151 oseb ali 39,90 %), 147 lastnikov podjetja (ali 38,90 %) in 80 vrhnjih managerjev/glavnih direktorjev podjetja (ali 21,20 %). Izključno vrhnji managerji/glavni direktorji in lastniki podjetja so bili v raziskavo vključeni zato, ker le-ti tudi sprejemajo strateške poslovne odločitve vezane na izbiro poslovnih strategij podjetja, ki jim bodo podjetja sledila. V empiričnem delu doktorske disertacije smo po osnovni deskriptivni statistiki izvedli eksploratorno faktorsko analizo za oblikovanje konstruktov (večdimenzionalnih spremenljivk) raziskave ter analizo veljavnosti in zanesljivosti merjenja. Testiranje konceptualnega modela (ter preverjanje hipotez Hi, i = 1, 2,..., 9) je temeljilo na uporabi komfirmatorne faktorske analize.
Tema doktorske disertacije je še posebej pomembna in aktualna v času epidemije COVID-19, ki je pokazala kako zelo je (zunanje) okolje podjetja nepredvidljivo in kakšen vpliv lahko ima na delovanje, rast, razvoj ter tudi obstoj podjetja. Pomemben prispevek doktorske disertacije se kaže v oblikovanih merskih lestvicah za ugotavljanje nepredvidljivosti (zunanjega) okolja podjetja, tipa poslovnih strategij podjetja in uspešnosti podjetja. Obstoječi merski instrumenti namreč preučujejo posamezne vidike (zunanjega) okolja podjetja, v pričujoči doktorski disertaciji pa smo se sinergijsko osredotočili na več izbranih vidikov (zunanjega) okolja podjetja.
Skladno z rezultati empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da vsi vidiki (zunanjega) okolja podjetja, razen tehnično-tehnološkega okolja podjetja, vplivajo na strateško poslovno osredotočenost podjetja (izraženo s poslovnimi strategijami podjetja). Ugotovljeno je bilo, da različne poslovne strategije podjetja različno vplivajo na izbrane vidike finančne in nefinančne uspešnosti podjetja. Rezultati pričujoče doktorske disertacije so primerni za aplikativno uporabo v praksi (npr. za podjetja, združenja podjetij, nosilce ekonomske politike idr.). Skladno z rezultati in spoznanji pričujoče doktorske disertacije izpostavljamo pomen nepredvidljivega in dinamičnega (zunanjega) okolja podjetja, ki ga morajo podjetja in druge organizacije upoštevati pri sprejemanju strateških in drugih poslovnih odločitev. Spremljanje razmer in trendov v (zunanjem) okolju ter temu skladno ukrepanje je v času nepredvidljivega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja ključnega pomena za rast, razvoj in obstoj podjetja.
Ključne besede: (zunanje) okolje podjetja, poslovne strategije podjetja, strateški management, proces planiranja poslovnih strategij, nepredvidljivost, mikro, mala in srednje velika podjetja, Slovenija, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 236; Prenosov: 75
Celotno besedilo (17,85 MB) |
3. Napoved in dejavniki revizorjevega dvomaDaniel Zdolšek, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji so predstavljene tri raziskave, ki se vse razvrščajo na področje revizije računovodskih izkazov, in sicer je osredinjenost v vseh raziskavah na revizorjev dvom o zmožnosti podjetja, da bi to nadaljevalo poslovanje (angl. auditor's going-concern opinion). Vsem trem raziskavam je skupno, da je obravnavana enaka tematika revizorjevega dvoma. V prvi raziskavi od treh je proučevano področje napovedovanja revizorjevega dvoma, in sicer z napovednim modelom, ki temelji na podatkih za revidirana podjetja. Uspešnost napovednega modela je proučena glede na različna merila, ki jih lahko ima uporabnik modela, prav tako pa je proučena tudi možna prilagoditev (kalibracija) modela. Z zamikom glede na trenutek izdaje revizorjevega poročila pa revizorjevo poročanje ali odsotnost poročanja revizorjevega dvoma za revizijska podjetja in revizorje (kot posameznike) lahko predstavlja tudi tveganje (na primer tveganji, da bi revizor napravil napako prve oblike ali napako druge oblike). Uresničitev oziroma možna uresničitev tega tveganja ima vpliv na ravnanje revizijskih podjetij in revizorjev. V drugi in tretji raziskavi so zato proučevane možne lastnosti revizijskih podjetij in revizorjev na njihovo ravnanje, ko gre za poročanje revizorjevega dvoma. V drugi raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizijskih podjetij (kot revizorjev), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika finančnega položaja revizijskega podjetja in nagnjenosti revizijskega podjetja k agresivnosti pri poročanju. V tretji raziskavi od treh je proučevan vpliv lastnosti revizorjev kot posameznikov (to je lastnosti, pripisanih fizičnim osebam), pri čemer sta proučevana izbrana potencialna dejavnika izkušenosti revizorja in revizorjeve nagnjenosti k agresivnosti pri poročanju. Raziskave temeljijo na podatkih revidiranih podjetij, ki delujejo v Sloveniji, dodatno druga raziskava na podatkih za revizijska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, in dodatno tretja raziskava na podatkih za revizorje, ki opravljajo revidiranje v Sloveniji. V prvi raziskavi rezultati analize razkrivajo, da imajo podjetja z revizorjevim dvomom v primerjavi s podjetji brez revizorjevega dvoma manj ugoden premoženjsko-finančni položaj ter poslovno in denarno uspešnost (to je slabšo likvidnost, dobičkonosnost, gospodarnost in tako naprej). Glede na razvit napovedni model velja, da je bolj verjetno, da prejme revidirano podjetje revizorjev dvom, ko ima podjetje izgubo, nižjo donosnost sredstev, manj lastniškega financiranja, nižjo stopnjo kratkoročnosti sredstev, je starejše, je revidirano v revizijski sezoni in ko traja dlje časa, da revizor izda revizorjevo poročilo. Slednja kombinacija neugodnih lastnosti revidiranega podjetja zanj pomeni večjo verjetnost, da prejme revizorjev dvom, kot da ne prejme revizorjevega dvoma. Namen v prvi raziskavi je bil razviti čim bolj verodostojen oziroma vsesplošno uporabljiv model za napoved revizorjevega dvoma, da ga lahko uporabi katerakoli tretja oseba (kot uporabnik modela), pri čemer ga lahko le-ta prilagodi glede na svoje želene preference (na primer preferenco, da se z modelom dosega najmanjše število nepravilnih razvrstitev modela; preferenco, da se z modelom doseže njegovo optimalno gospodarno delovanje; preferenco, da se z modelom doseže minimalne stroške nepravilnih razvrstitev). Zato sta v raziskavi podana metodologija in podatkovna podlaga, ki omogočata relativno enostavno vsesplošno uporabo napovednega modela za uporabnika modela, tudi ko gre za njegovo prilagoditev (kalibracijo) glede na želene preference uporabnika modela. Uporabnik modela lahko uporabi napovedni model na način, ki je zanj najprimernejši (po njegovi presoji). V drugi raziskavi je bilo na ravni revizijskih podjetij proučevano, ali je kakovost revidiranja, merjena s kazalcem revizorjevega dvoma, različna, če so revizijska podjetja po izbranih lastnostih različna. Rezultati razkrijejo, da ni pomembne povezave med finančnim položajem revizijskih podjetij ...
Ključne besede: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizorjev dvom, napoved, lastnosti revizijskega podjetja, lastnosti revizorja
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 294; Prenosov: 90
Celotno besedilo (11,35 MB) |
4. The emergence of gig economy under the impact of digitalization - model of the success factors of freelancersIvona Huđek, 2022, doktorska disertacija Opis: This dissertation examines the emergence of the gig economy under the impact of digitalisation, focusing on one alternative form of work – freelancing. Over the past two decades, new and contemporary occupational concepts have emerged in the context of technological advances and the reorganisation of employment relationships in the wake of digitalisation. Technology has enabled many things to be done online or remotely, and for work to be broken down into smaller components in the form of projects.
Scholars explain that the most important innovations influenced by digitalisation are the development of new business models characterised by less dependence on physical elements or dematerialisation of processes, as seen in the “gig economy”. In the gig economy, very short-term tasks or projects within specific activities are performed by individual self-employed workers, usually coordinated through online platforms or applications. As a result, many workers are able to complete tasks in a more efficient and fragmented manner. Unlike traditional careers characterised by hierarchical advancement, organisational career management, and low mobility, many individuals are also becoming more mobile and self-directed in their careers. As a result of these developments, new work arrangements have emerged that are taking up an increasingly large share of the labour market in major economies (such as the US and UK), heightening concerns about how workers are classified and raising questions about entrepreneurship, future career development, work-life balance, employment law frameworks, and social protections. These flexible work arrangements are often referred to as alternative and are performed by independent contractors, known as freelancers.
Therefore, the dissertation was carried out to examine this alternative form of work at the national level in Slovenia, and explore the issue of career satisfaction, and specifically whether freelance work allows fulfilment through project work. In this dissertation, a freelancer refers to a self-employed individual without employees who is responsible for paying their own taxes and welfare contributions, works on projects for multiple clients, and works remotely, usually from home.
The development of the research model for the purposes of this dissertation is based on Van den Born and Van Witteloostuijn’s (2013) freelancer success model, which is based on the intelligent career framework that consists of three interrelated variables: knowing why, knowing how, and knowing who. The ‘knowing why’ variable mainly reflects our personality traits and motivation. The ‘knowing how’ variable reflects human capital, while the ‘knowing who’ variable reflects social capital inside and outside the workplace (Parker & Arthur, 2004). However, the external environment is missing in this model. Therefore, the dissertation also included the external part, i.e. the external environment consisting of the characteristics of the entrepreneurial ecosystem: government programs, cultural and social norms, legal system support, and digital support. As Slovenia and other EU member states are implementing national strategies for digital transformation, this dissertation provides insight into freelancers in Slovenia and their perceptions of certain aspects of external environmental factors, which may be helpful in evaluating current digital strategies and future policy proposals and decisions.
Therefore, the main objective of the dissertation was to test a conceptual model that links multidimensional variables that influence the perceived success of freelancers based on a review of the literature and empirical research, and thus to learn certain specific characteristics of the group of entrepreneurial, self-employed individuals known as freelancers, and to determine the extent to which personality traits, human and social capital, and motivation of the individual, as well as a supportive environment (entrepreneurial ecosystem),
Ključne besede: digitalisation, gig economy, freelancers, predictors of success, structural model equation
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 406; Prenosov: 75
Celotno besedilo (5,99 MB) |
5. Uporaba umetne inteligence pri upravljanju portfelja delnicDušan Fister, 2022, doktorska disertacija Opis: Izziv dela predstavlja snovanje, načrtovanje in praktična izvedba avtomatiziranega trgovalnega sistema, ki neodvisno in brez posredovanja uporabnikov sprejema in izvaja trgovalne odločitve. Jedro trgovalnega sistema predstavlja trgovalna strategija, ki spremlja pretekle ter aktualne podatke borznih kotacij, izvaja tehnično analizo in, če je tega sposobna, se prilagaja sprotnim razmeram na finančnih trgih. Obravnavamo dve skupini trgovalnih strategij, klasične, ki niso sposobne sprotnega prilagajanja niti učenja, in dve trgovalni strategiji na osnovi naprednih algoritmov umetne inteligence, eno izmed njih predstavnico umetnih nevronskih mrež najnovejše tretje generacije. Izvedemo obširna simulacijska eksperimentiranja na osnovi nemškega delniškega trga v zadnjih desetih letih, zasnujemo in izvedemo pa tudi eksperimentiranja na namenski strojni opremi, ki močno pohitri kompleksnost časovnega izvajanja, ter eksperimentiranja na analognem elektronskem vezju, s pomočjo katerega se podrobno seznanimo z načinom propagiranja informacij umetnih nevronskih mrež tretje generacije. Rezultati eksperimentov prinašajo tako vsebinske kot tehnične ugotovitve, najpomembnejšo med njimi, da se enoten model ki hkrati trguje z večjim številom finančnih instrumentov obnaša podobno kot kopica posamično prilagojenih modelov na točno določen finančni instrument, kakor tudi novo ugotovljene izkušnje vezane na propagiranje in izrabo najnovejše generacije umetnih nevronskih mrež.
Ključne besede: umetna inteligenca, portfelj delnic, umetne nevronske mreže, mehanski trgovalni sistem
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 260; Prenosov: 88
Celotno besedilo (5,58 MB) |
6. The Impact of Macroprudential Policy Instruments on Financial StabilityEva Lorenčič, 2021, doktorska disertacija Opis: This doctoral dissertation represents a comprehensive treatment of the many facets of macroprudential policy. We start by delving into the notions of macroprudential policy, systemic risk and financial stability, describe the macroprudential policy transmission mechanism, systemic financial crises and contagion channels, as well as the Modigliani-Miller theorem and its violations. We proceed by illustrating a multitude of available macroprudential policy instruments, attempt to clarify whether capital controls can be considered a macroprudential policy instrument, describe the use and calibration of macroprudential policy instruments, and elaborate on the changes to the EU macroprudential policy framework after the enactment of the Capital Requirements Regulation II and Capital Requirements Directive V.
Next, we describe interactions between macroprudential policy and other policies, in particular microprudential, monetary, fiscal and structural policies. We attempt to answer the question of whether macroprudential policy should be entrusted to a central bank, a financial supervisory authority, or the government. Furthermore, we investigate whether countries should reciprocate each other’s macroprudential policy stance. Moreover, we review the existing research regarding the impact of macroprudential policy instruments on financial stability. We attempt to answer the question of whether the existence of a macroprudential policy framework could have prevented the Global Financial Crisis of 2007. Last but not least, we conduct our own empirical assessment of the impact of macroprudential policy instruments on financial stability in six euro area countries (Belgium, Cyprus, Germany, Spain, Ireland and Netherlands) over sixteen quarters (from 2015 Q1 (inclusive) to 2018 Q4 (inclusive)) by using the quantitative research method of panel econometrics.
We tested three hypotheses: H1: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) enhance financial stability, as measured by credit growth. H2: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) enhance financial stability, as measured by house price growth. H3: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) reduce cyclical fluctuations of the economy, as measured by the amplitude of the deviations of the actual economic growth rate from its long-run trend, thereby contributing to financial stability.
Our empirical results suggest that, of the investigated macroprudential policy instruments, common equity tier one ratio, coverage ratio, and interconnectedness ratio exhibit the predicted impact on credit growth rate and on the deviation of the actual economic growth rate from its long-run trend. Furthermore, common equity tier one ratio, loans to deposits ratio, and leverage ratio exhibit the predicted impact on house price growth rate. The non-deposit funding ratio does not exhibit the expected impact on any of the response variables. Hence, we can only partly confirm hypotheses 1, 2 and 3.
Our conclusions are in line with contemporary research on macroprudential policy. Taking into account the existing empirical research, combined with our findings as presented in this dissertation, a case can be made for the usage of carefully crafted macroprudential policy instruments which target selected financial and macroeconomic variables with the ultimate goal of attaining financial stability of the financial system as a whole.
Ključne besede: Macroprudential policy, macroprudential instruments, systemic risk, financial stability
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 481; Prenosov: 56
Celotno besedilo (6,57 MB) |
7. Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0Rok Črešnar, 2021, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu.
Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije.
Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0.
V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 133
Celotno besedilo (5,32 MB) |
8. Model ugotavljanja vpliva zaznane dostopnosti izbranih dejavnikov rasti na uspešnost hitro rastočih podjetijBlaž Frešer, 2020, doktorska disertacija Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je na osnovi pregleda literature in opravljene empirične raziskave testirati konceptualni model, ki povezuje multidimenzionalne spremenljivke – dejavnike, ki vplivajo na zaznano dostopnost do različnih oblik financiranja in na ukrepe, ki jih HRP izvajajo ob zaznanih omejitvah pri financiranju, oziroma ukrepe, ki jih izvajajo, da bi si zagotovila optimalen dostop do finančnih virov in posledično vpliv na svojo finančno uspešnost. Da bi temeljni cilj doktorske disertacije lahko dosegli, smo proučili in na podlagi obstoječih definicij HRP opredelili kot dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo, inovirajo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco, saj njihov cilj ni preživeti, temveč uspeti (tudi s finančnega vidika). Prav tako smo teoretično opredelili koncepte podjetniške naravnanosti s pripadajočimi dimenzijami, neotipljivi kapital HRP (pri tem smo se omejili na človeški kapital in organizacijsko zmožnost mreženja) ter finančno uspešnost HRP.
Oblikovani teoretični konceptualni model smo empirično preverili na vzorcu HRP s sedežem v Republiki Sloveniji. Rezultati raziskave so potrdili zanesljivost in kakovost oblikovanega teoretičnega konceptualnega modela. S SEM smo prav tako ugotovili, da podjetniška naravnanost statistično značilno in pozitivno oblikuje zaznano dostopnost do različnih virov financiranja in vpliva na implementacijo ukrepov, ki jih podjetja izvedejo, da bi premagala omejitve pri financiranju. Rezultati nakazujejo, da konstrukt neotipljivi kapital HRP kot celota nima statistično značilnega vpliva na implementacijo ukrepov in na zaznano dostopnost do različnih virov financiranja, pri ločeni obravnavi faktorjev pa je mogoče zaznati statistične vplive na zaznano dostopnost do finančnih virov in implementirane ukrepe, predvsem v povezavi z organizacijsko zmožnostjo mreženja. Implementirani ukrepi za premagovanje omejitev pri financiranju bodo statistično značilno in pozitivno oblikovali zaznani dostop do virov financiranja. Oba omenjena konstrukta (zaznana dostopnost do virov financiranja in implementirani ukrepi) bosta tudi statistično značilno in pozitivno vplivala na zaznano finančno uspešnost podjetja.
Predstavljeni rezultati so koristni tako za podjetja kot tudi za potrebe podjetniške politike, ki se ob morebitni bližajoči se krizi vse bolj posveča ustvarjanju razmer za doseganje zdrave hitre rasti, in to ob osredotočanju na ohranjanje dostopnosti bančnih virov financiranja in širitev vpliva alternativnih finančnih virov. Kljub temu da večina podjetniških politik izhaja iz širšega konteksta (konteksta Evropske unije), je za oblikovane nacionalne politike in iz nje izhajajoče ukrepe prav tako pomembno razumevanje lokalnega konteksta družbene kulture, proizvodnih virov in drugih vplivnih dejavnikov. Ukrepi podjetniške politike, usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti finančnih virov, so lahko usmerjeni v neposredno pomoč (garancije, subvencije, nepovratna sredstva, državni skladi in programi) ali pa se usmerjajo v posredne vplivne dejavnike, za katere raziskave (vključno z raziskavo v doktorski disertaciji) kažejo, da izboljšujejo tako dostop do finančnih virov kakor tudi oblikujejo pogoje za doseganje visoke stopnje rasti. Na podlagi rezultatov doktorske disertacije lahko tako vidimo, katerim vplivnim dejavnikom rasti lahko oblikovalci ukrepov podjetniške politike in tudi sama podjetja posvečajo več pozornosti, če želijo izboljšati dostop do posamezne oblike finančnega vira oziroma finančno uspešnost podjetij.
Ključne besede: hitro rastoče podjetje, podjetniška naravnanost, neotipljivi kapital, finančni viri, finančne prepreke, finančna uspešnost, modeliranje s strukturnimi enačbami
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 1127; Prenosov: 264
Celotno besedilo (5,11 MB) |
9. Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetjaAlenka Naglič, 2020, doktorska disertacija Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij.
Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij.
Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli.
V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge.
V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 972; Prenosov: 107
Celotno besedilo (3,29 MB) |
10. Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanjaNataša Pivec, 2020, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Ključne besede: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 906; Prenosov: 148
Celotno besedilo (8,22 MB) |
