SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 83
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
RAZVOJ MODELA ZAZNANE VREDNOSTI STORITEV V ZDRAVSTVU IN NJEGOVO EMPIRIČNO TESTIRANJE
Teodor Pevec, 2017, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji podamo celoten in sistematičen pregled teorije o zaznani vrednosti ter oblikovali koncept zaznane vrednosti zdravstvenih storitev, nato pa model empirično preverimo. Model zaznane vrednosti v današnji storitveni dejavnosti ni novost, saj je raziskovan v številnih storitvenih dejavnostih, npr. v turizmu in bančništvu. V zdravstveni dejavnosti, ki sodi med storitvene dejavnosti s posebnimi značilnostmi, takega modela v celovitem pogledu, kot ga predstavljamo mi, nismo zasledili. V doktorski disertaciji podrobno opišemo vse gradnike konceptualnega modela zaznane vrednosti, in sicer tako predhodnike kot posledice. Pri vseh gradnikih vključimo tudi posebnosti, ki veljajo v zdravstveni dejavnosti. Po teoretičnem raziskovanju do zdaj znanih povezav med posameznimi gradniki oblikujemo konceptualni model povezav predhodnikov in posledic zaznane vrednosti storitev. Na podlagi tega oblikujemo naslednje hipoteze: H1: Višja kot je zaznana kakovost zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost. H2: Višja kot je zaznana kakovost zdravstvene storitve, večje je zadovoljstvo bolnikov. H3: Večji kot je ugled ponudnika zdravstvene storitve, višja je njena zaznana kakovost. H4: Večji kot je ugled ponudnika zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost. H5: Višja kot je zaznana vrednost zdravstvene storitve, večje je zadovoljstvo bolnikov. H6: Višja kot je zaznana vrednost zdravstvene storitve, večja bo zvestoba bolnikov. H7: Višja kot je zaznana cena zdravstvene storitve, višja je njena zaznana kakovost. H8: Nižja kot je zaznana cena zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost. H9: Med uporabniki zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju prihaja do statistično značilnih razlik v zaznavanju vrednosti zdravstvenih storitev. Empirično prevetritev smo naredili na vzorcu 800 bolnikov (400 v javnem zavodu in 400 pri koncesionarju). Analiza zanesljivosti in veljavnosti potrjuje kakovost uporabljenega vprašalnika. Zanesljivosti posameznih merjenih konstruktov v modelu, merjenih s Cronbachovim koeficientom zanesljivosti α, so naslednje: zaznana kakovost 0,80, ugled 0,96, zaznana vrednost 0,83, zaznana cena 0,88, zadovoljstvo 0,89 in zvestoba 0,89. Za pomembno boljše prilaganje podatkov modelu v konceptualni model vključimo povezavo med zadovoljstvom bolnikov in zvestobo. Ta povezava je tudi vsebinsko podprta v literaturi. Po dodani povezavi se indeksi globalne ustreznosti bistveno izboljšajo oz. presegajo minimalno želene vrednosti, in sicer: hi-kvadrat = 349,6 (sig. = 0,00), df = 143, RMSEA = 0,05, NFI = 0,96, CFI = 0,97. Na podlagi predstavljenih statističnih značilnosti povezav iz končnega strukturnega modela lahko potrdimo vse postavljene hipoteze. Po testiranju H9 lahko zaključimo, da prihaja med uporabniki zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju do statistično značilnih razlik v zaznavanju vrednosti zdravstvenih storitev. Prispevkov naše doktorske disertacije je veliko. Iz fragmentiranega znanja smo naredili celovit pregled znanj s področja zaznane vrednosti na področju zdravstva. Razvoj končnega merilnega instrumenta je metodološki prispevek v zakladnico znanja. Verjetno ni treba posebej poudariti, da tako izvedene raziskave v slovenskem prostoru na področju zdravstva ni bilo, tako obsežnega modela, ki bi bil empirično preverjen, pa tudi nismo našli v svetovni zakladnici znanja.
Keywords: zaznana vrednost, zaznana kakovost, zaznana cena, ugled, zadovoljstvo, zvestoba, zdravstvo, storitve
Published: 01.09.2017; Views: 33; Downloads: 9
.pdf Full text (3,27 MB)

2.
Model upravljanja individualne uspešnosti zaposlenih s poudarkom na celovitih metodah razvoja zaposlenih in njegov vpliv na psihično dobro počutje v podjetjih storitvene dejavnosti
Živana Veingerl Čič, 2017, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji smo oblikovali model upravljanja individualne delovne uspešnosti zaposlenih, ki je zasnovan na uporabi celovitih metod razvoja (CMR) (mentorstvo, sponzorstvo, coaching in medgeneracijsko sodelovanje), ki vplivajo na strateške odnose na delovnem mestu in pozitivno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, na individualno delovno uspešnost in na izboljšanje psihičnega dobrega počutja zaposlenih. Nov model upravljanja individualne delovne uspešnosti je holističen in dinamičen, temelječ na razvojnih odnosih na delovnem mestu, intrinzični motivaciji, uporabi celovitih metod razvoja ter uspešnem implementiranju internega komuniciranja, katerega osnova je povratna informacija, ki skupaj z ostalimi dejavniki podpira vseživljenjsko učenje in celovit razvoj zaposlenih. Glavni namen doktorske disertacije je bil razviti model upravljanja individualne delovne uspešnosti zaposlenih z uporabo celovitih metod razvoja zaposlenih ter opredeliti povezavo individualne delovne uspešnosti zaposlenih z njihovim psihičnim dobrim počutjem in zadovoljstvom na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da celovite metode razvoja pozitivno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in psihično dobro počutje, medtem ko je vpliv celovitih metod razvoja na individualno delovno uspešnost posreden prek psihičnega dobrega počutja. Na podlagi modeliranja strukturnih enačb smo ugotovili, da so povezave (vplivi) med konstrukti v osnovnem konceptualnem modelu nelinearne. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da so povezanosti med podkonstrukti statistično značilne in večinoma pozitivne ter različno močne. Negativna je samo povezanost med subjektivno emocionalnim dobrim počutjem (SEDP) in sponzorstvom, kar vodi do sklepa, da je uporaba sponzorstva kot CMR neznatno povezana s SEDP. Rezultati raziskave so v nadaljevanju pokazali, da sta uspešna implementacija in izvajanje internega komuniciranja pozitivno povezana z zunanjim zadovoljstvom zaposlenih. Prav tako smo dokazali, da obstaja močna povezava med vsebinsko uspešnostjo in notranjim zadovoljstvom zaposlenih, kar pomeni, da intrinzični dejavniki, ki determinirajo notranje zadovoljstvo na delovnem mestu, pozitivno vplivajo na interes posameznikov, da opravijo tudi tisto delo, ki ni neposredno povezano z opisom del in nalog, ter so pri svojem delu proaktivni, inovativni in prevzemajo pobude. Rezultati raziskave so potrdili, da z uporabo CMR zmanjšujemo kontraproduktivno vedenje zaposlenih, kar pomeni, da lahko z uporabo CMR zmanjšamo negativna vedenja na delovnem mestu, prispevamo k zmanjšanju škode in nesreč ter tako posredno vplivamo na ustvarjanje bolj pozitivnega in k razvoju naravnanega poslovnega okolja. Z rezultati raziskave lahko bistveno prispevamo k obogatitvi in implementaciji sistemov upravljanja IDU, prav tako usmerimo pozornost organizacij na celostno in enovito uporabo CMR za razvoj posameznikov in organizacije kot celote. Takšno delovanje bi se potem, po multiplikativnem učinku vpliva organizacij na druge organizacije, lahko razširilo tudi na ostale gospodarske panoge in uporabnost modela ne bi bila omejena samo na storitveno dejavnost. Spoznanja iz raziskave lahko predstavljajo tudi podlago za ukrepanje in spreminjanje obstoječih, tradicionalnih sistemov upravljanja uspešnosti zaposlenih v nove pristope, kjer je v središču posameznik, zaposlen.
Keywords: individualno upravljanje uspešnosti zaposlenih, individualna delovna uspešnost, celovite metode razvoja, zadovoljstvo na delovnem mestu, psihično dobro počutje.
Published: 31.08.2017; Views: 28; Downloads: 4
.pdf Full text (4,53 MB)

3.
KOMPARATIVNI VIDIKI UČINKOVITOSTI POLITIK RAZVOJNE POMOČI V KONTEKSTU ODNOSOV SEVER-JUG NA PRIMERU SKUPINE DRŽAV AFRIKE, KARIBOV IN PACIFIKA
Marko Gregl, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija preučuje specifično usmeritev mednarodne ekonomije, in sicer področje politik razvojne pomoči. Znotraj tega vsebinskega okvirja smo se osredotočili na njeno učinkovitost predvsem zaradi aktualnosti problematike kot številnih s tem povezanih globalnih izzivov. Razvojna pomoč, kot osrednja tematika disertacije, predstavlja temeljni koncept, s katerim države poskušajo razreševati razvojne razlike v svetu. Preučevanje učinkovitosti razvojne pomoči je v okviru ekonomskih znanosti zelo perspektiven koncept, predvsem zaradi dejstva, da je prepad med razvitimi državami globalnega severa in globalnega juga večji kot kadarkoli, dosedanje študije, kot tudi modeli razreševanja pa niso ponudili učinkovitih rešitev za spremembe oz. izboljšanje trenutnega stanja. Vse omenjeno smo preučevali na skupini držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) iz dveh glavnih razlogov. Prvič, ker je velika večina držav v skupini dolgoletnih prejemnic razvojne pomoči, in drugič, ker omogoča dobro podlago za preučevanje, saj v njo spadajo tako najrevnejše podsaharske države, kot tudi otoške države, ki so v zadnjih letih doživele hiter gospodarski napredek. Struktura disertacije temelji tako na teoretičnem kot tudi aplikativnem delu. V prvem delu, tako predstavimo temeljne teoretične pojme iz razvojne ekonomije odnosov sever-jug, zgodovino sodelovanja držav AKP-ja z različnimi mednarodnimi akterji in teoretične opredelitve razvojne pomoči in njene učinkovitosti. Drugi del je namenjen aplikativni raziskavi učinkovitosti politik razvojne pomoči. Države skupine AKP smo tako razdelili v dve skupini. V skupino A, kjer so tiste, ki so prejele več razvojne pomoči, in skupino B, kjer so tiste, ki so prejele manj. Predpostavljali smo, da so države, ki so prejele več razvojne pomoči, naredile večji razvojni napredek. Njihov napredek smo preučevali na petih ekonomskih in socialnih razvojnih indikatorjih: BDP na prebivalca, obseg izvoza blaga in storitev, smrtnosti otrok do petega leta starosti, rast pričakovane življenjske dobe in število migracij. Na podlagi pridobljenih rezultatov za posamezno področje smo nato generalno sklepali ali so politike razvojne pomoči dosegle svoj namen, torej ali so bile učinkovite. Iz vsebinskega vidika je disertacija izvirni doprinos k ekonomski znanosti pri preučevanju problematike sedanjega sistema podeljevanja razvojne pomoči in posledično njene učinkovitosti, raziskovanja razvojne problematike v državah skupine AKP ter predlogom razreševanja sodobnih izzivov mednarodnega razvoja. Prav tako zapolnjuje vrzel pri preučevanju koncepta mednarodnega razvoja s kvalitativnimi metodami raziskovanja, saj so obstoječe raziskave izrazito kvantificirane. Ker je disertacija napisana v slovenskem jeziku je tudi prispevek k maloštevilni literaturi na tem področju in k nadaljnjem raziskovanju mednarodne razvojne problematike in s tem povezanih globalnih izzivov.
Keywords: učinkovitost razvojne pomoči, mednarodni razvoj, države Afrike, Karibov in Pacifika, odnosi sever-jug in mednarodna ekonomija.
Published: 15.06.2017; Views: 136; Downloads: 9
.pdf Full text (3,04 MB)

4.
KREPITEV INOVATIVNOSTI PODJETIJ V SLOVENIJI Z RAZVOJEM DRUŽBENE ODGOVORNOSTI
Mira Zore, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Predpogoji za poslovno uspešnost vključujejo inovativnost. Glede na dokumente OZN, EU, ISO in več drugih mednarodnih organizacij ju lahko družbena odgovornost (individualna in korporativna) okrepi. Vpliv družbene odgovornosti na poslovno uspešnost podjetij so raziskovali že desetletja, vendar so le nekateri analizirali vpliv družbene odgovornosti na inovativnost. Raziskavo v tej disertaciji smo izvedli na treh različnih področjih: področju družbene odgovornosti in sedmih razsežnosti ter načel družbene odgovornosti; drugi vidik s področja inovacij in tretji na področju poslovne uspešnosti, ki smo jo merili s tržnimi in finančnimi kazalniki. Namen doktorske disertacije je bil proučiti odnos med družbeno odgovornostjo, inovacijami in poslovno uspešnostjo na primeru slovenskih podjetij. Zato je bil glavni namen študije, o kateri poročamo, raziskati odnose med različnimi dimenzijami družbene odgovornost podjetij in posredniško vlogo inovacij v odnosih med družbeno odgovornostjo podjetij in poslovno uspešnostjo, merjeno finančno. Podatke za empirični del raziskave smo zbrali od 321 menedžerjev slovenskih podjetij, da smo preverili konceptualni model v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Ugotoviti smo želeli, ali se povečujeta inovativnost in poslovna uspešnost, če podjetje ravna družbeno odgovorno. Za proučevanje učinkov inovativnost pod vplivom razvoja družbene odgovornost smo uporabili čisto nov pristop. Poudarek je bil predvsem na upoštevanju in sprejemanju sedmih načel in vsebin družbene odgovornosti v podjetjih po ISO 26000 in obeh povezovalnih kategorijah (iz teorije sistemov) – soodvisnosti in celovitega pristopa pri njihovi obravnavi: kako vplivajo na inoviranje in zato na poslovno odličnost v slovenskih podjetjih. Prišli smo do zanimivih spoznanj, nekaterih v nasprotju z našim predvidevanjem o praksi - obstoju sedmih razsežnosti DO in njihovem vplivu na inovativnost in poslovno odličnost. Rezultati raziskave predstavljajo štiri-dimenzionalno strukturo družbene odgovornosti podjetij, vključno z družbeno odgovornostjo do zaposlenih, do naravnega okolja, do lokalne skupnosti in do odjemalcev, ter njihov vpliv na inovativnost in njen pozitiven vpliv na poslovno odličnost. Rezultati terenske raziskave so pokazali, da družbena odgovornost podjetij do zaposlenih pozitivno vpliva na družbeno odgovornost do naravnega okolja, do odjemalcev in do lokalne skupnosti. Ugotovili smo tudi, da družbena odgovornost do naravnega okolja in družbena odgovornost do odjemalcev pozitivno vplivata na inovativnost, medtem ko je vpliv družbene odgovornosti do lokalne skupnosti na inovativnost negativen. Poleg tega nismo zasledili neposrednega in pozitivnega vpliva družbene odgovornosti na poslovno uspešnost in inovacije. Slovenska podjetja naj bi upoštevala globalne pobude, ki podpirajo družbeno odgovornost, ker omogočajo inovacije in razlikovanje od drugih podjetij ter krepijo poslovni uspeh.
Keywords: družbena odgovornost, inovativnost, poslovna odličnost, ISO26000, lokalna skupnost, odjemalci, Slovenija, majhna in srednje velika podjetja
Published: 15.02.2017; Views: 367; Downloads: 31
.pdf Full text (3,82 MB)

5.
INOVACIJA UPRAVLJANJA STAREJŠIH ZNANJSKIH SODELAVCEV KOT DEJAVNIK INOVATIVNOSTI IN KONKURENČNOSTI TRGA DELA KOT PODSISTEMA GOSPODARSTVA V SLOVENIJI(posredovana na katedro 28. 9. 2011 glede števila mentorstva glej dopis iz UM )
Magda Zupančič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Trg dela se stara, ta fenomen pa bo imel v prihodnosti velike ekonomske in socialne posledice, katerih se slovenska družba ne zaveda v zadostni meri. Zmanjšuje se število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, od katerih je odvisna produktivnost inovativnosti in konkurenčnost trga dela ter gospodarstva. Posebej zaskrbljujoč je nizek delež znanjskih starejših sodelavcev kot najproduktivnejših oseb z znanjem in izkušnjami, ki jih družba zanemarja. Doktorsko delo identificira ključne ovire večji delovni aktivnosti starejših znanjskih sodelavcev v Sloveniji. Primer dobre prakse primerjalne države je Finska. Finska je namreč že pred mnogo leti začela izvajati celovite ukrepe aktivnega staranja ter dosegla izredne pozitivne rezultate. Na podlagi primerjav, analitične raziskave na podlagi ankete in predložitev ključnih ukrepov in reform, doktorsko delo predloži model, ki v okviru izbranih dejavnikov omogoča inovacijo upravljanja starejših znanjskih sodelavcev kot dejavnika inovativnosti in konkurenčnosti trga dela kot podsistema gospodarstva v Sloveniji.
Keywords: Trg dela, aktivno staranje, delovna sposobnost, motivacija, izkušnje
Published: 07.11.2016; Views: 356; Downloads: 29
.pdf Full text (9,19 MB)

6.
INOVATIVNOST GENERACIJE NASLEDNIKOV V MANJŠIH DRUŽINSKIH PODJETJIH V TRANZICIJSKEM GOSPODARSTVU
Marina Letonja, 2016, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji raziskujemo prenos upravljanja in vodenja ter lastništva v manjših družinskih podjetjih (MDP) na naslednjo generacijo kot potencial invencijsko-inovacijskih-difuzijskih procesov (IIDP) v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. V raziskavi smo se osredotočili na teorije proizvodnih virov, podjetništva (osebnostne lastnosti podjetnikov, podjetniške sposobnosti), družinskih podjetij (planiranje nasledstva, nasledstvo), na znanju temelječo teorijo (prenos in kreiranje znanja) in teorijo inovacijskega managementa (inovativnost naslednikov in inovativnost ustanoviteljev, inovativnost MDP). Na njihovi podlagi smo razvili konceptualni model. S pomočjo zastavljenega konceptualnega modela smo dokazovali, da se da prenesti inovativnost ustanoviteljev ob uporabi različnih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP. Poudarek v doktorski raziskavi je na inovativnosti posameznikov v MDP, katere rezultat je inovativnost MDP. V raziskavi merimo inovativnost posameznika, tako naslednika kot ustanovitelja, ki ju primerjamo, in inovativnost MDP in smo za to poiskali preverjene merske instrumente. Hkrati predpostavljamo, da z merjenjem inovativnosti MDP lahko tudi posredno merimo inovativnost posameznika, saj razumemo, da je inovativnost značilnost podjetja, oziroma kar lastnika/ov, in s tem tudi naslednika/ov. V empirično raziskavo smo zajeli 103 MDP iz Slovenije, ki zaposlujejo od 1 do 249 delavcev. Na podlagi rezultatov empirične raziskave ugotavljamo, da od devetih v preverjanje konceptualnega modela vključenih dejavnikov (priprava prenosa nasledstva, podjetniške sposobnosti ustanovitelja, prenos nemega in praktičnega znanja ustanovitelja, formalna izobrazba naslednika, delovne izkušnje naslednika v drugih podjetjih, zunanje usposabljanje naslednika, družinska kultura ustanovitelja, managementski stil ustanovitelja ter prenos socialnega kapitala ustanovitelja), le dva dejavnika nimata pozitivne povezave z inovativnostjo naslednikov – formalna izobrazba naslednikov in managementski stil ustanovitelja. Pomemben prispevek doktorske disertacije vidimo v preverjanju teorije, tako s področja inovacijskega managementa kot s področja družinskega podjetništva, v tranzicijskem gospodarstvu. Večina raziskav o inovativnosti, ki so še vedno skromne v svetovnem merilu, se nanaša na razvita gospodarstva in med njimi ni raziskave na temo inovativnosti naslednikov v MDP. Izvirni znanstveni prispevek disertacije je nov model za oceno in razvoj inovativnosti naslednjih generacij v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. Izhaja iz zastavljenega temeljnega raziskovalnega vprašanja ter osrednje teze doktorske disertacije. Izkazal se je v delno dokazanih ali ovrženih hipotezah, da je generacija naslednikov v MDP v tranzicijskem gospodarstvu, med katera sodi tudi Slovenija, enako inovativna kot generacija ustanoviteljev in da se to kaže v povečani inovativnosti druge generacije družinskih podjetij, čeprav še vedno po številu inovacij generacija naslednikov zaostaja za generacijo ustanoviteljev. V doktorski disertaciji dokazujemo, da se da prenesti inovativnost ustanovitelja preko izbranih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP.
Keywords: družinsko podjetje, inovacijski management, inovativnost, inoviranje, naslednik, naslednja generacija, ne-tehnološke inovacije, prenos nasledstva, Slovenija, tehnično-tehnološke inovacije, management, tranzicijsko gospodarstvo
Published: 25.10.2016; Views: 640; Downloads: 100
.pdf Full text (5,59 MB)

7.
DEJAVNIKI USPEHA INTERNACIONALIZACIJE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ Z UPOŠTEVANJEM PODJETNIŠKE ORIENTIRANOSTI
Robert Celec, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Glede na to, da so mala in srednja podjetja (MSP) pomembna v naši ekonomiji in se obenem globalizacija trgov krepi, so dejavniki uspeha izvoznih aktivnosti MSP mikro- in makroekonomskega interesa. To še posebej velja za majhne države z majhnim notranjimi trgom in visokim deležem MSP. S tem je glavni cilj študije raziskati notranja sredstva in zmogljivost MSP, ki jim pomagajo uspeti pri izvoznih aktivnostih. Z zbiranjem podatkov, zbranih iz 102 MSP iz Slovenije, smo prispevali k raziskovanju teme v kontekstu majhne države Evropske unije. Hipoteze so bile testirane s podatki, zbranimi iz 102 MSP različnih industrijskih sektorjev. Uporabila se je metoda linearnih strukturnih enačb – modeliranje poti delnih najmanjših kvadratov. Razširjen je bil vidik glede izvoznih sposobnosti, ki temelji na spoznanjih na virih osnovane teorije podjetij. Integriran je bil vidik dinamične sposobnosti in nujnosti podjetij, da imajo prava sredstva in primerne navade za izvoz, ter tudi sposobnost preoblikovati in spremeniti lastna sredstva in navade v primerih raziskovanja in izkoriščanja priložnosti na tujih trgih. Preverjali smo vlogo podjetniške orientacije v primerih že uveljavljenih podjetij. To je še posebej pomembno, ker se večina raziskav na področju mednarodnega podjetništva posveča novonastalim mednarodnim podjetjem. Z izvoznimi aktivnostmi lahko pričnejo tudi uveljavljena podjetja z obstoječimi sredstvi in vpeljano organizacijsko strukturo ter so tako soočena delovati z različnim izhodiščem na področju virov in sposobnosti. V tem smislu smo raziskovali tudi moderatorski efekt podjetniške orientacije MSP v kontekstu internacionalizacije. Dosedanje raziskave so nakazovale potrebo po integrativni povezavi virov/sposobnosti in podjetniške orientacije, vendar do sedaj ni bila izvedena nobena študija, ki bi ta pristop dejansko realizirala. Zato smo konceptualno povezali literaturo na virih osnovane teorije podjetij in podjetniške orientacije z namenom pojasnitve medsebojnega vpliva med viri, podjetniško orientacijo in izvoznim učinkom. Ta raziskava omogoča teoretično argumentacijo in empirične rezultate glede pomembnosti virov in sposobnosti, na katere se morajo osredotočiti uveljavljena MSP, če želijo biti uspešna pri izvoznih aktivnostih. Poleg tega rezultati glede vpliva podjetniške orientacije podjetij kažejo na protisloven učinek te miselnost na izvozne sposobnosti: nekateri viri in sposobnosti potrebujejo podjetniški okvir, da se sploh lahko zgodijo, medtem ko se pozitiven učinek drugih prilagaja z naraščajočo podjetniško orientacijo. Rezultati dokazujejo, da človeški viri, neoprijemljivi viri in podjetniška orientacija pozitivno vplivajo na izvozne sposobnosti MSP, medtem ko se pozitiven vpliv izkušenj menedžmenta, tržna naravnanost, inovacijska sposobnost in fleksibilnost pokaže kot signifikanten le pri visoki podjetniški orientaciji. Obravnavani so nadaljnji rezultati in implikacije.
Keywords: Internacionalizacija, mala in srednja podjetja, izvozne aktivnosti, sposobnosti, na virih osnovana teorija podjetij, podjetniška orientacija, moderatorski efekt
Published: 20.10.2016; Views: 413; Downloads: 52
.pdf Full text (2,70 MB)

8.
ZASNOVA IN UVEDBA INOVATIVNEGA ORGANIZACIJSKEGA MODELA MANAGEMENTSKEGA KONCEPTA TRETJE GENERACIJE - PRIMER FARMACEVTSKE PANOGE V SLOVENIJI
Milan Pukšič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Raziskava ponuja nov inovativni organizacijski model managementskega koncepta tretje generacije in teorije viabilnih sistemov ter nekaj metod za operativno uporabo le-te, kar predstavlja novo podlago za možnost inovirati management poslovno-organizacijskih sistemov. Model izključuje možnost pretiranega samoorganiziranja, verjetnostnih sinergij in enostranskega intuitivnega ukrepanja, ker je takšno ukrepanje praviloma posledica površne priprave izvedbe ne glede na pomanjkljivost modela. Hkrati dopušča in podpira strokovno in še zlasti medstrokovno ustvarjalnost in zavira birokratsko togost.
Keywords: Organizacijska struktura, model, inovativnost, management, managementski koncept tretje generacije
Published: 20.10.2016; Views: 349; Downloads: 0
.pdf Full text (1,91 MB)

9.
PRIMERJALNO - PRAVNA ANALIZA RAZMEJITEV MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI S PODROČJA PREVZEMNE POLITIKE
Bojan Geršak, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V Sloveniji lahko v zadnjih letih zasledimo medijsko poplavo informacij s področja prevzemov, vmešavanja politike ter vprašanja, ali so bili vsi prevzemi izpeljani z veljavno zakonodajo in ali zagotavljajo razvoj nacionalnega gospodarstva. Zato se zastavlja vprašanje, ali sta nova kolektivna identiteta in red, ki se vzpostavljata, ustrezno oblikovana v politiki prevzemov ali sta pod ustreznim nadzorom in kako kvalitetne so naše pravne varovalke na področju ustreznega sankcioniranja protipravnih ravnanj. Prav slednje je predmet proučevanja v doktorski disertaciji, saj je tako v domači kot tuji strokovni javnosti moč zaslediti različne pomisleke o ustrezni politiki na področju sankcioniranja protipravnih ravnanj v Sloveniji. Postavljajo se različno pomembna vsebinska in tehnično izvedbena vprašanja kot npr. ali imamo ustrezno zakonodajo, ali je preveč ohlapna, ali imamo ustrezno sankcioniranje za kršitve zakonodaje iz naslova prekrškov kot tudi kazenske politike, ali imamo jasne oz. nejasne razmejitve med prekrškovno in kazensko odgovornostjo.
Keywords: finančna preiskava, inšpekcijski nadzor, učinkovitost organa, nezakonita ravnanja
Published: 04.10.2016; Views: 308; Downloads: 39
.pdf Full text (1,96 MB)

10.
Likvidnostna past in domena stabilnosti bančnega sistema: mrežni pristop
Mitja Steinbacher, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Disertacija prinaša mrežni model bančnega sistema, ki ga definira kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf med seboj povezanih bank, ki so izpostavljene nihanjem likvidnostnih potreb njihovih komitentov in vrednostih finančnih portfeljev in finančnih virov na finančnih trgih. Model omogoča preverjanje široke palete domnev o delovanju bank in povezav med nebančnim sektorjem, finančnimi trgi, regulatorji in monetarno politiko. Disertacija ob modelu prinaša metodologijo za merjenje stabilnosti bančnega sistema in likvidnostne pasti. V prvem sklopu disertacije nastavimo teoretski okvir virom tveganj za finančno-bančni sistem ter povezanosti med finančnimi cikli, bančnimi krizami, gospodarsko aktivnostjo in možnostmi regulatorjev pri monitoringu stabilnosti bančnega sistema in sistemskih vidikih regulacije. Sledi predstavitev konceptov teorije grafov v ekonomiji in financah in nekaterih pristopov, ki so potencialno uporabni pri raziskovanju bančnega sistema, predvsem transmisije likvidnostnih nihanj po bančnem sistemu in z njo povezanih absorpcijskih zmožnosti bančnega sistema in vplivov različnih tveganj na poslovanje bank in na stabilnost bančnega sistema. V tem sklopu predstavimo širšo uporabnost teorije grafov v ekonomiji in financah ter definiramo bančni sistem kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf. Predstavimo osnovne značilnosti dinamičnih grafov in topoloških družin, ki jih uporabimo pri simulacijah našega modela. Stabilnost bančnega sistema razvijemo okrog Shannonove informacijske entropije in kompozitne cenilke za merjenje likvidnosti in sredstev v bančnem sistemu. S tem razširimo tradicionalno pojmovanje stabilnosti v literaturi, ki stabilnost praviloma meri s pomočjo dinamike stečajev v bančnem sistemu, z vključitvijo medbančnih likvidnostnih tokov in dinamike spreminjanja sredstev v bančnem sistemu. Likvidnostno past definiramo kot sposobnost bank za zapiranje likvidnostnih vrzeli nebančnih komitentov, s čimer prestavimo fokus hipoteze o likvidnostni pasti iz agregatne ravni v medbančni trg. Simulator modela medbančnega trga sestavimo okrog 16 temeljnih predpostavk, tvori ga pa 144 namišljenih bank. Število bank v modelu je določeno upoštevaje frekvenčno porazdelitev števila bančnih in denarnih institucij v državah članicah evrskega denarnega območja in glede na karakteristike topologij malega sveta. Banke imajo enotno strukturo bilanc in umetno generirano otvoritveno bilanco iz enotnih porazdelitev po postavkah sredstev in vnaprej predvidenih vrzeli do protipostavk v virih sredstev. Banke prilagajajo svoje medbančne operacije potrebam po likvidnosti. Slednje izvirajo iz dinamike posojil nebančnim komitentom in vlog, ki jih pri bankah hranijo nebančni komitenti. Banke so izpostavljene različnim tveganjem, proti katerim niso povsem zaščitene. Tveganja se kažejo v spreminjanju vrednosti bilančnih postavk. Ob tem predvidimo obstoj pozitivnega oziroma negativnega finančnega momenta, vendar ob navzgor omejenem tveganju in na način, da finančni moment ne more povzročiti bančne krize. Uravnavanje likvidnosti na medbančnem trgu glede na vpetost bank v medbančni trg je vezano na topološko strukturo medbančnega trga ter da lahko sistemski šoki privedejo bančni sistem bliže likvidnostni pasti kot idiosinkratični šoki ter da kapitalske rezerve nimajo neposrednega vpliva na sposobnosti bank pri zapiranju likvidnostnih vrzeli, ki nastajajo pri njihovih nebančnih komitentih. S simulacijami prikažemo na stabilizacijsko naravo medbančnega trga, saj se nestabilnost v poslovanju bank in relativno visoka oddaljenost bank od likvidnostne pasti v našem modelu ne odrazita v nestabilnosti bančnega sistema kot celote niti v večanju oddaljenosti bančnega sistema od likvidnostne pasti. Sledijo povzetki ključnih ugotovitev disertacije z metodološkim pojasnilom, prikazom ključnih implikacij modela za ekonomsko in monetarno politiko in z navedbo odprtih vprašanj in nadgradenj ponujenega modela medbančnega trga.
Keywords: bančni sistem, mrežni model, likvidnostna past, stabilnost, sistemsko tveganje, simulacije
Published: 04.10.2016; Views: 425; Downloads: 33
.pdf Full text (18,16 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica