| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv probiotikov na zdravljenje in ponovitve okužb sečil pri otrocih
Katarina Meštrović Popovič, 2023, doktorsko delo/naloga

Opis: Okužbe sečil (OS) v otroški dobi so pogoste in lahko vodijo v pozne zapleti. Pri skoraj tretjini otrok se lahko OS ponovijo in nekateri otroci potrebujejo antibiotično zaščitno. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali imajo probiotiki ugoden učinek pri zdravljenju in preprečevanju OS pri otrocih, glede na mehanizem nastanka OS in značilnosti probiotikov. Podobnih večjih raziskav na tem področju nismo zasledili. Najprej smo predklinično testirali učinkovitost nekaterih probiotikov na Escherichio coli (E. coli), najpogostejšo povzročiteljico OS in občutljivost probiotikov na antibiotike. Večina probiotikov je pokazala za polovico manjši učinek na E. coli od antibiotikov. Najoptimalnejši probiotični sev, Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), smo nato uporabili v pilotski, dvojno slepi, randomizirani, s placebom kontrolirani, prospektivni raziskavi, v kateri smo preverjali njegovo učinkovitost pri zdravljenju in preprečevanju OS pri otrocih. Raziskava je potekala l.2016 na Otroškem odd. Splošne bolnišnice Celje. Vključili smo 30 otrok z OS, ki so med zdravljenjem in nato še pol leta prejemali probiotk/placebo. Otroci, ki so ob antibiotiku prejemali probiotik, so potrebovali 1,5 dan krajši čas antibiotičnega zdravljenja in 2 dni manj hospitalizacije. Manj otrok s probiotikom je imelo ponovitev OS. Potrebne bodo študije na večjem, bolj homogenem vzorcu otrok, za potrditev rezultatov te pilotske študije.
Ključne besede: probiotiki, okuţbe sečil, antibiotiĉna zašĉita, otroci, uropatogena E. coli (UPEC), Lactobacillus plantarum.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 63; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Učinkovitost verbalne in neverbalne deeskalacije na zmanjšanje agresivnega vedenja in uporabe posebnih varovalnih ukrepov
Andreja Čelofiga, 2023, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča in namen raziskave: Večina smernic za obvladovanje agresivnega vedenja pri akutnih psihiatričnih pacientih opisuje uporabo deeskalacije kot metodo prve izbire, vendar so dokazi o njeni učinkovitosti nedosledni. Namen raziskave je bil oceniti učinek verbalne in neverbalne deeskalacije na pojavnost in resnost agresije ter uporabo fizičnih omejitev v akutnih psihiatričnih oddelkih. Metode: Izvedena je bila multicentrična randomizirana kontrolirana raziskava, ki je potekala v dveh fazah: izhodiščna faza je trajala pet zaporednih mesecev leta 2018, interventna faza pa enakih pet zaporednih mesecev leta 2019. Pred interventno fazo raziskave smo izvedli randomizacijo psihiatričnih bolnišnic v eksperimentalno in kontrolno skupino ter izobraževanje iz deeskalacije, namenjeno osebju v oddelkih eksperimentalne skupine. V izhodiščnem in interventnem obdobju raziskave smo ocenili incidenco in resnost agresivnega vedenja ter incidenco in trajanje epizod fizičnih omejitev. Rezultati: V izhodiščnem obdobju raziskave ni bilo statistično značilnih razlik v incidenci agresivnega vedenja in fizičnih omejitev med eksperimentalno in kontrolno skupino. Incidence agresivnih dogodkov, hudih agresivnih dogodkov in epizod fizičnih omejitev, izračunane na 100 hospitalnih dni, so se po učenju deeskalacije statistično značilno zmanjšale. Incidenčna stopnja za agresivni dogodek je bila v eksperimentalni skupini v interventnem obdobju raziskave 73 % manjša v primerjavi s kontrolo skupino (IRR = 0.268, 95 % IZ [0.221; 0.342]), incidenčna stopnja za hudi agresivni dogodek pa 86 % manjša (IRR = 0.142, 95 % IZ [0.107; 0.189]). Incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih zaradi agresivnega vedenja, se je v eksperimentalni skupini zmanjšala na 30 % incidenčne stopnje kontrolne skupine (IRR = 0.304, 95 % IZ [0.238; 0.386]), incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih iz drugih vzrokov, pa se ni zmanjšala. V eksperimentalni skupini se je statistično značilno zmanjšala tudi resnost agresivnih incidentov (p < 0.001), medtem ko se povprečno trajanje epizod fizične omejitve ni zmanjšalo. Zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je deeskalacija učinkovita pri zmanjševanju pojavnosti in resnosti agresije ter uporabe fizičnih omejitev.
Ključne besede: agresija, posebni varovalni ukrepi, omejitev s pasovi, deeskalacija, akutni psihiatrični oddelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 71; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

3.
Fiziologija acinarnih celic trebušne slinavke; pomen kalcijevih signalnih poti v fizioloških in patofizioloških pogojih
Urška Marolt, 2023, doktorska disertacija

Opis: Fiziologija in patofiziologija eksokrinega dela trebušne slinavke sta v tesni povezavi s spremembami znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov. Večina našega znanja o kalcijevih signalnih poteh v acinarnih celicah temelji na poskusih in vitro, kjer celice encimsko izoliramo, kar spremeni njihovo strukturo, fiziologijo in omeji naše razumevanje. Zaradi teh omejitev smo uvedli metodo tkivne rezine trebušne slinavke kot eksperimentalni model in situ. Ocenili smo sposobnost za preživetje in morfološke značilnosti acinarnih celic z uporabo testa preživetja celic (LIVE/DEAD assay), transmisijske elektronske mikroskopije in imunofluorescenčnih metod. V glavnem delu raziskave smo opredelili funkcionalni odziv acinarnih celic na stimulacijo z acetilholinom in ga primerjali z odzivi na cerulein. Spremembo znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo merili s konfokalno mikroskopijo. Pokazali smo, da so različni parametri kalcijevih oscilacij koncentracijsko odvisni in da je aktivnost precej dobro usklajena znotraj acinusov, ne pa med acinusi. Metoda tkivne rezine trebušne slinavke tako v naših očeh predstavlja pomemben nov in zanesljiv eksperimentalni model za oceno normalne in patološke morfologije in fiziologije acinarnih celic.
Ključne besede: trebušna slinavka, acinarna celica, kalcijeve oscilacije, metoda tkivne rezine, konfokalna mikroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 163; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)

4.
Vpliv dvojnega barvanja p16/ki-67 citološkega brisa materničnega vratu na klinično obravnavo žensk s patološkim brisom materničnega vratu
Uršula Salobir Gajšek, 2021, doktorska disertacija

Opis: Raka materničnega vratu (RMV) lahko preprečimo z odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Za nastanek RMV je ključna okužba z visokotveganimi genotipi humanih papilomavirusov (HPV). Bris materničnega vratu (BMV) za citološko analizo – test PAP in na viruse HPV – test HPV, kolposkopija in histološka verifikacija spremembe na MV so metode diagnosticiranja intraepitelijske lezije visoke stopnje MV (CIN2+) in RMV. Uvedba testa HPV v presejalne programe zahteva triažo HPV pozitivnih žensk. Pomembno je ločiti ženske z velikim tveganjem za razvoj CIN2+ in RMV od žensk z minimalnim tveganjem. Ker se poteka okužbe ne da predvideti, je potrebna vključitev dodatnih bioloških označevalcev. Eden od takih testov je dvojno imunocitokemično barvanje p16/Ki-67 (test p16/Ki-67). Izziv je odkritje CIN2+ in zgodnjih oblik RMV z optimalnim številom postopkov in vrnitev ženske v redno presejanje. Namen raziskave je bila opredelitev pomena testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, določitev pomena števila pozitivnih celic v BMV pri diagnosticiranju CIN2+ pri ženskah, obravnavanih v kolposkopski ambulanti. Želeli smo ugotoviti, ali lahko test p16/Ki-67 zmanjša število kolposkopij in spremeni klinično obravnavo žensk. Raziskava je bila razdeljena na prospektivi in retrospektivi del. Vključili smo 174 žensk, iz nadzorovane randomizirane raziskave Test HPV doma , ki je v okviru Državnega presejalnega programa ZORA, potekala od avgusta 2013 do julija 2016. Pri vseh ženskah smo naredili ginekološki pregled, odvzeli BMV, opravili kolposkopijo in po potrebi naredili biopsijo. V retrospektivnem delu smo v raziskavo vključili 169 žensk z izvidom BMV APC-VS izmed 77.430 BMV iz rednega presejalnega programa od 1. oktobra 2011 do 1. oktobra 2013. Za vse ženske smo pridobili histološki izvid biopsije in/ali rezultate enoletnega citološkega sledenja z BMV. V prospektivnem delu smo analizirali rezultate testa p16/Ki-67 BMV in število pozitivno obarvanih celic. Opredelili občutljivost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost (PNV), negativno napovedno vrednost (NNV) testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, opredelili tveganje za CIN2+ glede na število pozitivno obarvanih celic. V retrospektivnem delu smo opredelili občutljivost, specifičnost, PNV in NNV testa p16/Ki67 v odkrivanju CIN2+. Za celotno populacijo 343 žensk smo opredelili pomen testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, določili diagnostični pomen testa glede na starost žensk in vpliv na delež kolposkopij. V prospektivnem delu je imelo 42 od 174 žensk (24,1%) histološki izvid CIN2+. Dokazali smo, da se tveganje za CIN2+ povečuje s številom pozitivno obarvanih celic v BMV (p ˂ 0,001). Skupna občutljivost testa za odkrivanje CIN2+ je bila 88,1%, specifičnost 65,2%, PNV je bila 44,6% in NNV 94,5%. V retrospektivnem delu raziskave je 97 žensk od 169 (57,4%) imelo izvid CIN2+. Skupna občutljivost testa p16/Ki-67 za odkrivanje CIN2+ je bila 94,8%, specifičnost 72,2%, PNV 82,1% in NNV 91,2%. V celotni populaciji 343 žensk je imelo 139 žensk (40,5%) izvid CIN2+. Skupna občutljivost testa p16/Ki-67 za odkrivanje CIN2+ je bila 92,8%, specifičnost 67,6%, PNV 66,1% in NNV 93,2%. Primerjava občutljivosti in specifičnosti testa p16/Ki-67 s testom PAP APC-N+ v odkrivanju CIN2+ ni pokazala statistično pomembne razlike. Statistično pomembna razlika je bila v PNV (p < 0,05) in NNV (p < 0,05), test p16/Ki-67 je bil zaneslivejši. Analiza razlik v občutljivosti in specifičnosti testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+ v posameznih starostnih skupinah v raziskavi ni pokazala statistično pomembnih razlik. Statistično pomembno razliko smo zaznali v NNV testa p16/Ki-67 (p < 0,05) pri ženskah, mlajših od 30 let, in ženskah starejših od 30 let.V raziskavi smo dokazali, da test p16/Ki-67 kot triažni test za kolposkopijo zmanjša število potrebnih kolposkopij za dokaz enega primera CIN2+ in lahko zmanjša število napotitev na kolposkopijo. Ob tem nismo ugotovili statistično pomembne manjše občutljivosti tega testa v primerjavi s testom PAP.
Ključne besede: citologija materničnega vratu, intraepitelijska lezija visoke stopnje, imunocitokemično dvojno barvanje p16/Ki-67 - test p16/Ki-67
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 146; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
Vpliv polifenolov na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih celic pri bolnikih z osteoartrozo
Mateja Sirše, 2022, doktorska disertacija

Opis: Osteoartroza je najpogostejša bolezen sklepov pri starejših ljudeh, za katero so značilni napredovalo uničenje sklepnega hrustanca, spremembe v subhondralni kostnini s formacijo ektopične kostnine in cist, hipertrofija sklepne kapsule in obsklepnih tkiv ter vnetje sinovijske ovojnice. Kljub številnim raziskavam ostaja etiopatogeneza bolezni neznana, saj gre za kompleksen konglomerat genetskih, mehanskih in vnetnih dejavnikov. Na molekularni ravni gre za neravnovesje med anabolnimi in katabolnimi procesi, ki ustvarjajo začarani krog vnetja nizke stopnje, v katerega so vpleteni interlevkini 1β in 6, tumor nekrotizirajoči faktor alfa, encimi razgradnje hrustančnega matriksa ter kompleksni učinki staranja, celične senescence, apoptoze in avtofagije, medsebojno povezani z več signalnimi potmi. Posledica katabolnih procesov je napredujoča izguba strukture in funkcije sklepnega hrustanca s prestrukturiranjem subhondralne kostnine in obsklepnih tkiv, kar vodi v degeneracijo in uničenje sklepa. Vse več znanstvenih raziskav je usmerjenih v iskanje novih (naravnih) učinkovin, ki bi podobno kot biološka zdravila vplivale na različne patofiziološke mehanizme in zmanjšale aktivnost vnetnih procesov. Med drugim se je za izjemno učinkovito izkazalo protivnetno delovanje številnih polifenolnih spojin. V disertaciji podajamo potek in rezultate raziskave, v kateri smo ugotavljali vpliv štirih izbranih polifenolnih spojin na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih/stromalnih celic, izoliranih iz trabekularne kosti človeka v pogojih in vitro. Pri tem smo preiskovali dve polifenolni spojini (resveratrol in kvercetin) in dva polifenolna izvlečka (Pycnogenol® in Belinal®), s katerimi smo tretirali mezenhimske matične/stromalne celice, izolirane iz človeške trabekularne kosti kolka in golenice v vnetnih in nevnetnih pogojih. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah zdravih darovalcev ob tretiranju s preiskovanimi spojinami ni bilo pomembnih razlik v hondrogenezi. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah bolnikov z osteoartrozo pa je Belinal® v nevnetnih pogojih pomembno izboljšal hondrogenezo v primerjavi z resveratrolom in kontrolo. V vnetnih pogojih je od vseh spojin samo Belinal® izboljšal sposobnost hondrogeneze mezenhimskih matičnih/stromalnih celic pridobljenih iz bolnikov z osteoartrozo. Rezultati te doktorske naloge tako dokazujejo potencialno vlogo polifenolnih spojin, kot je Belinal®, pri izboljšanju lastnosti humanih mezenhimskih matičnih/stromalnih celic v pogojih in vitro in predstavljajo osnovo za nadaljnje študije za razvoj učinkovitih celičnih terapij za zdravljenje osteoartroze.
Ključne besede: osteoartroza, mezenhimske matične/stromalne celice, hondrogena diferenciacija, provnetni citokini, rastlinski polifenoli, regeneracija hrustanca
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 233; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Analiza povezav med arterijsko togostjo, ekspresijskim profilom mikroRNK iz periferne krvi in stopnjo aterosklerotične prizadetosti koronarnih arterij pri bolnikih z normalnim ali zmanjšanim ledvičnim delovanjem
Nejc Piko, 2022, doktorska disertacija

Opis: Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen arterij, ki vodi v zoženje svetline žil ter v ishemično okvaro tkiv in organov v povirju prizadetih arterij. Med srčnožilne bolezni uvrščamo ishemično bolezen srca, periferno arterijsko bolezen, bolezni možganskih žil ter anevrizme prsne in trebušne aorte. Predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov umrljivosti v razvitem svetu in so neposredna posledica napredovale ateroskleroze. Kronična ledvična bolezen je pomemben dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni. Arterijska togost označuje zmanjšano podajnost arterij in je povezana s strukturnimi in funkcionalnimi spremembami v žilni steni in pretoku krvi. MikroRNK so ključni epigenetski regulatorji številnih procesov v telesu in imajo velik potencial pri prepoznavanju in zdravljenju srčnožilnih bolezni. V naši študiji smo analizirali povezave med koronarno arterijsko boleznijo, periferno arterijsko boleznijo in arterijsko togostjo pri bolnikih z in brez kronične ledvične bolezni. Prav tako smo analizirali ekspresijski profil mikroRNK molekul pri bolnikih z najvišjimi in najnižjimi vrednostmi hitrosti karotidno-femoralnega pulznega vala. Rezultati naše študije dokazujejo, da imajo bolniki s kronično ledvično boleznijo višjo arterijsko togost ter nižji gleženjski indeks. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo je bilo nekoliko več trožilne koronarne arterijske bolezni, vendar razlika v primerjavi z bolniki brez kronične ledvične bolezni ni bila statistično pomembna. V ekspresiji mikroRNK razlik ni bilo.
Ključne besede: ateroskleroza, arterijska togost, kronična ledvična bolezen, srčnožilna bolezen, mikro RNK
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 171; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

7.
Zdravljenje ploščatocelične intraepitelijske lezije visoke stopnje materničnega vratu z imikvimodom
Andrej Cokan, 2022, doktorska disertacija

Opis: Namen: V literaturi je malo podatkov o uspešnosti konzervativnega zdravljenja visoko tveganih ploščatih intraepitelijskih lezij materničnega vratu (PIL VS) z imikvimodom v primerjavi s standardnim zdravljenjem z električno zanko (LLETZ). Dva najpomembnejša dejavnika tveganja za nastanek predrakavih sprememb materničnega vratu in raka materničnega vratu sta obstojnost in podtip virusa humanega papiloma virusa (HPV). Razširjenost okužbe s HPV je najvišja pri ženskah, starih okoli 20 let, z naraščajočo starostjo pa upada. Zlasti pri mlajših ženskah je lahko zdravljenje z LLETZ povezano s kratkoročnimi in dolgotrajnimi stranskimi učinki, kot so krvavitve ali vnetja in kar je najpomembnejše, s prezgodnjim porodom pred 37. tednom in izjemno prezgodnjim porodom pred 28. tednom nosečnosti. Drugi, manj pogosti zapleti so poškodba materničnega vratu, bolečine v medenici in zožitev kanala materničnega vratu. Ker je prezgodnji porod eden najpomembnejših vzrokov perinatalne obolevnosti in umrljivosti, se alternativne, konzervativne metode zdravljenja PIL VS nenehno ocenjujejo. Imunomodulator imikvimod je ena najbolj raziskanih in ciljnih spojin za konzervativno zdravljenje PIL VS. Metode: Cilj naše prospektivne randomizirane raziskave je bil oceniti učinkovitost zdravljenja z imikvimodom in jo primerjati s standardnim zdravljenjem z LLETZ. Bolnice, stare 18–40 let s histološko potrjenim PIL VS (z visokotvegano intraepitelijsko lezijo materničnega vratu, CIN2p16+ in CIN3), so bile naključno razporejene v dve skupini, v katerih je zdravljenje potekalo ali z imikvimodom ali z LLETZ. Primarni cilj raziskave je bil opredeljen kot odsotnost PIL VS po katerem koli od načinov zdravljenja. Sekundarni cilji so bili pojav stranskih učinkov. Raziskava je bila izvedena v Kolposkopski ambulanti Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor in Oddelka za patologijo UKC Maribor. Vključevanje bolnic v raziskavo se je začelo novembra 2018 in zaključilo aprila 2020. Rezultati: V vsako skupino je bilo razporejenih 52 bolnic, ki se niso razlikovale glede na osnovne značilnosti. V skupini z imikvimodom je zdravljenje zaključilo 82,7 % bolnic, zdravljenje pa je bilo uspešno pri 51,9 %. Vse bolnice v skupini, kjer je zdravljenje potekalo z LLETZ, so zaključile zdravljenje, ki je bilo uspešno v 92,3 % (p < 0,001). V podskupini bolnic s CIN2p16+ je bila uspešnost zdravljenja z imikvimodom primerljiva z zdravljenjem z LLETZ (73,9 % proti 84,2 %, p = 0,477). Pri nobeni od bolnic med zdravljenjem in po njem nismo opazili napredovanja v invazivno bolezen. Neželeni učinki in hudi neželeni učinki (lokalni in sistemski) so bili bolj izraziti pri zdravljenju z imikvimodom kot pri LLETZ (88,5 % proti 44,2 % (p-vrednost < 0,001) in 51,9 % proti 13,5 % (p-vrednost < 0,001). Zaključek: Na splošno pri bolnicah s PIL VS LLETZ ostaja zlati standard zdravljenja. V podskupini bolnic s CIN2p16+ je bila stopnja uspešnosti med obema načinoma zdravljenja primerljiva, pomembno klinično vprašanje pa predstavlja pojavnost neželenih stranskih učinkov, zaradi katerih lahko bolnice prenehajo z zdravljenjem z imikvimodom. Za prihodnost ostajajo odprta številna vprašanja, zato smo vzpostavili sodelovanje z drugimi institucijami, z namenom raziskovanja učinka imikvimoda na predrakave in rakave lezije materničnega vratu, naš cilj pa je zagotoviti odgovore glede (i) potrebe po zdravljenju z LLETZ v dveh letih po primarnem zdravljenju z imikvimodom; (ii) ponovnega zdravljenja z LLETZ dve leti po primarnem zdravljenju z LLETZ; (iii) modulacijskega učinek imikvimoda na imunoregulacijske molekule in (iv) očistka HPV po zdravljenju z imikvimodom. Ti rezultati bodo na voljo v treh letih.
Ključne besede: Imikvimod, LLETZ, randomizirana kontrolirana raziskava, ploščata intraepitelijska lezija materničnega vratu.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 208; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

8.
Urtikarija zaradi hlada - dejavniki tveganja za prizadetost dihal ali kardiovaskularnega sistema
Mojca Bizjak, 2022, doktorska disertacija

Opis: Urtikarijo zaradi hlada (UH), pri kateri se pojavijo s hladom izzvane urtike, angioedem ali oboje hkrati, delimo na tipično in atipično obliko. Diagnoza tipične UH temelji na pozitivnih lokalnih stimulacijskih testih (LST). Pri UH se lahko razvijejo tudi sistemske reakcije. Namen raziskave je bil določiti dejavnike tveganja za sistemske reakcije pri tipični UH. Mednarodna raziskava imenovana COLD-CE (tj. Urtikarija zaradi hlada in druge s hladom izzvane reakcije – celostno ovrednotenje) je potekala v 32 UCARE centrih (angl. Urticaria Center(s) of Reference and Excellence). Pridobili smo natančne anamnestične podatke in opravili LST s kocko ledu in/ali napravo TempTest®. Prizadetost dihal smo definirali kot dispnejo, piskanje ali stridor. Prizadetost kardiovaskularnega sistema smo definirali kot hipotenzijo ali izgubo zavesti in/ali druge simptome povezane s hipotenzijo (tj. omotica, občutek omedlevice ali nemoči). V raziskavo smo vključili 551 bolnikov z UH in 75 % od njih je imelo pozitivne LST (tj. tipično UH). Pri 40 bolnikih s tipično UH smo diagnosticirali tudi kronično spontano urtikarijo (KSU). Prizadetost dihal je nastopila pri 22 % in prizadetost kardiovaskularnega sistema pri 31 % bolnikov s tipično UH brez KSU. Ugotovili smo tri neodvisne dejavnike tveganja za prizadetost dihal: pričetek UH v otroštvu, orofaringealni in/ali laringealni simptomi ter srbež uhljev. Neodvisni dejavniki tveganja za prizadetost kardiovaskularnega sistema pa so: angioedem, orofaringealni in/ali laringealni simptomi, srbež uhljev ter predhodna sistemska reakcija na pik kožekrilca.
Ključne besede: COLD-CE, dejavniki tveganja, urtikarija zaradi hlada, sistemske reakcije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (12,05 MB)

9.
Vpliv askorbinske kisline na pojav postoperativne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu : doktorska disertacija
Anže Djordjević, 2022, doktorska disertacija

Opis: IZHODIŠČA Perioperativna ledvična okvara je pomemben dejavik smrtnosti, obolevnosti in stroškov v srčni kirurgiji, njena pojavnost v literaturi znaša od <1% in do 70%. Ledvična okvara, ki zahteva ledvično nadomestno zdravljenje, je povezana s posebej visoko smrtnostjo. Mnogo raziskav dokazuje, da tudi tista zmanjšanja ledvične funkcije, kjer ledvično nadomestno zdravjenje ni potrebno oziroma serumske vrednosti kreatinina porastejo le blago ali celo ne presežejo normalnih vrednosti, vplivajo na kratko- in dolgoročne rezultate kardiokirurškega zdravljenja. Obstaja več kot 30 definicij akutne ledvične okvare, zato je bil potreben splošno sprejet kompromis glede oblikovanja nove definicije v okviru delovne skupine Kidney Disease: Improving Global Outcomes (t.i. KDIGO klasifikacija akutne ledvične okvare) iz leta 2012. Nova KDIGO klasifikacija ima dobro napovedno vrednost obolevnosti in smrtnosti pri kritično bolnih, vključno s kardiokirurškimi bolniki. Veliko raziskav potrjuje uspešnost in varnost nadomeščanja askorbinske kisline pri visoko rizičnih bolnikih, kot so tudi tisti po operacijah na odprtem srcu, vendar smo do zdaj zasledili le nekaj manjših, ki so specifično primerjale skupine bolnikov z in brez suplementacije glede perioperativne ledvične okvare. Rezultati omenjenih raziskav kažejo, da nadomeščanje askorbinske kisline v njihovih subpopulacijah kardiokirurških bolnikov ni bilo povezano z manjšo okvaro ledvic. METODE V prospektivno raziskavo smo vključili odrasle kardiokirurške bolnike, operirane na Oddelku za kardiokirurgijo Univerzitetnega kliničnea centra Maribor in Kliniki za kardiovaskularno kirurgijo Inštituta za kardiovaskularne bolezni Vojvodine Sremska Kamenica v obdobju od decembra 2018 do maja 2019. Izključitveni kriteriji so bili starost pod 18 let, operacija brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka, hiperoksalurija, anamneza ledvičnih kamnov, anamneza alergije na askorbinsko kislino, kritično predoperativno stanje (ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija, predoperativno kardiopulmonalno oživljanje, predoperativna inotropna podpora, vstavljena intra-aortna balonska črpalka), nujnost operacije, ki mora biti opravljena pred začetkom naslednjega delovnega dne, imunosupresivna ali antioksidativna terapija znotraj 30 dni pred operacijo, hipotermični cirkulatorni zastoj, predoperativna kronična ledvična bolezen z ocenjeno glomerulno filtracijo < 30 mL/min/1.73m2 in smrt bolnika pred zaključkom protokola študije (znotraj prvih petih postoperativnih dni). Bolnike smo razdelili na dve skupini, in sicer na testno in kontrolno. Kot kazalce ledvične funkcije smo uporabili serumsko koncentracijo kreatinina, ocenjeno glomerulno filtracijo in urno diurezo. Glede na predoperativne vrednosti smo izračunali absolutne in relativne spremembe. Vsakemu bolniku je bila med hospitalizacijo merjena urna diureza od intraoperativnega obdobja pa do petega dneva. Bolnike smo uvrstili v ustrezni razred po KDIGO klasifikaciji. Skupini smo primerjali tudi po nekaterih demografskih podatkih in tistih pred-, intra- in postoperativnih lastnostih, ki bi lahko vplivale na delovanje ledvic. V subpopulaciji bolnikov smo merili serumske vrednosti malondialdehida kot posrednega biomarkerja oksidativnega stresa. Za primerjavo skupin smo uporabili t-test za numerične in test χ-kvadrat za kategorične spremenljivke. Pri preizkušanju hipotez smo kot statistično pomembno upoštevali p < 0.05. REZULTATI Testno skupino, ki je prejela askorbinsko kislino, je sestavljalo 163 bolnikov, medtem ko je kontrolna skupina štela 169 bolnikov. Skupini sta se dobro ujemali glede na izhodiščno demografijo in so imele podobne intraoperativne značilnosti. Incidenci akutne ledvične okvare v testni in kontrolni skupini sta bili 20.9 % oziroma 28.4 % (p = 0.127). Ocenjena glomerulna filtracija se med študijskimi skupinami v celotnem pooperativnem obdobju ni razlikovala. V skupini, ki je prejela askorbinsko kislino, je bil trend višjih vrednosti malondialdehida s statistično značilnostjo prvi postoperativni dan in nižje bolnišnične umrljivosti (0.6 % proti 4.1 %, p = 0.067). Ob popustitvi aortne zažemke smo odkrili znatno povečanje koncentracije malondialdehida v serumu. Koncentracija malondialdehida v serumu se je še naprej povečevala in dosegla vrh 12 ur po operaciji. Nato je začela upadati, vendar je ostala pomembno višja v primerjavi s predoperativnimi vrednostmi 24 in 48 ur po operaciji. ZAKLJUČKI Po našem vedenju je pričujoče raziskovalno delo prva študija, ki: 1) je merila serumske vrednosti malondialdehida s pomočjo visoko specifične metode plinske kromatografije in masne spektrometrije, 2) je objavila podatke o največji skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu, katerim smo natančno merili perioperativne spremembe serumske koncentracije malondialdehida kot indikatorja oksidativnega stresa in 3) je objavila podatke o vplivu askorbinske kisline na pojav postoperativne akutne ledvične okvare pri največji randomizirani skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu. Askorbinska kislina ni pomembno znižala pojavnosti akutne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Serumska koncentracija malodialdehida se pomembno poveča intraoperativno in narašča v zgodnjem pooperativnem obdobju do 12 ur po zaključku operacije. Pomembno povišana ostane do 48 ur po operaciji. Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, zunajtelesni krvni obtok, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 227; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

10.
Analiza fenotipskih, molekularnih in genetskih lastnosti nove celične linije trojno negativnega raka dojk
Kristijan Skok, 2022, doktorska disertacija

Opis: Rak dojk je najpogostejši rak na svetu. Eden izmed njegovih podtipov je trojno negativni rak dojk (TNRD), za katerega je značilen agresiven potek, slabša prognoza in heterogenost. V svoji doktorski nalogi predstavim novo izolirano celično linijo TNRD, poimenovano MFUM-BrTNBC1. Linija je bila celovito karakterizirana (morfološko, fenotipsko, genotipsko). Za kontrole so služile komercialne celične linije z različnimi receptorskimi profili (MCF-7, MDA-MB-231, MDA-MB-453). Primerjalne morfološke analize so bile opravljene s pomočjo mikroskopije ter biomedicinske slikovne analize. S pomočjo imunocito/histokemičnih barvanj je bila preverjena izraženost hormonskih receptorjev (estrogen, progesteron), HER2, p53 in Ki-67 statusa. Ekspresija receptorjev je bila dodatno preverjena na transkripcijski ravni s qRT-PCR metodo. Dodatno je bilo opravljeno RNA sekvenciranje za molekularno analizo. Avtentičnost celičnih linij je bila preverjena s pomočjo STR profiliranja. MFUM-BrTNBC-1 celična linija je ohranila trojno negativni receptorski status in genetsko stabilnost do vsaj 6. pasaže. Rezultati STR analize in navzkrižna preverba z mednarodnimi bazami so dokazali avtentičnost celične linije. MFUM-BrTNBC1 se je po morfologiji celic razlikovala tudi od TNRD celične linije MDA-MB-231. Razlike od komercialne linije, predstavljajo tudi glavne prednostne lasnosti MFUM-BrTNBC-1. Te so izolacija iz primarnega tumorskega tkiva, popoln izvorni zapis, mednarodno poimenovanje, celoten in edinstven STR profil ter genetska stabilnost do vsaj 6. pasaže.
Ključne besede: trojno negativni rak dojk, MFUM-BrTNBC-1, rak dojk, in-vitro modeli, celične linije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 269; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (6,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici