| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 150
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrani polimorfizmi genov oksidativnega stresa in pojavnost srčnega infarkta ter stopnja prizadetosti koronarnega žilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2
Miha Tibaut, 2024, doktorska disertacija

Opis: Kronični koronarni sindrom in miokardni infarkt (MI) sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 (SBT2) posledica kronične hiperglikemije in zvišanih nivojev oksidativnega stresa. V svoji retrospektivni asociacijski študiji smo raziskovali vpliv polimorfizmov genov, ki vplivajo na nivo oksidativnega stresa v telesu in na druge patofiziološke poti v procesu ateroskleroze. Od 1471 preiskovancev s SBT2 jih je 378 doživelo MI (primeri). Preiskovali smo povezave s polimorfizmi rs6060566 gena ROMO1, rs1333049 gena CDKN2B-AS1, rs841 gena GCH1, rs1800566 gena NQO1, rs702483 gena RAC1, rs9349379 gena PHACTR1 in rs3739998 gena JCAD. Dokazali smo povezavo MI s polimorfizmoma rs1333049 in rs3739998. Vsem preiskovancem smo izmerili nivo 8-hidroksi-2′-deoksigvanozina (8-OHdG) za določitev stopnje oksidativnega stresa, vendar razlik med primeri in kontrolami nismo našli. Tudi v povezavi s preiskovanimi polimorfizmi razlik v nivoju 8-OHdG ni bilo. 146 bolnikov s SBT2 je opravilo koronarno računalniško tomografsko angiografijo (CCTA). Našli smo povezavo med alelom C polimorfizma rs6060566 gena ROMO1 in ≥ 50 % – ≤75 % zožitvami koronarnih arterij. Polimorfizme rs6060566, rs1333049, rs1800566, rs9349379, rs3739998 smo opredelili kot polimorfizme tveganja. MI je bil pogosteje prisoten pri posameznikih z večjim številom prisotnih genotipov tveganja in s prisotnostjo ≥ 4 alelov tveganja. Z večjim številom alelov tveganja je bila višja ocena kalcinacij koronarnih arterij (CAC). V endarteriektomijskem tkivu koronarnih arterij 40 bolnikov smo dokazali večjo ekspresijo ROMO1 pri nosilcih alela C rs6060566.
Ključne besede: miokardni infarkt, sladkorna bolezen tipa 2, oksidativni stres, koronarna bolezen, polimorfizem
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

2.
Beljakovinski označevalci vnetja v kliničnem točkovnem sistemu tveganja, ki napoveduje preživetje pri bolnikih po resekciji jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke
Irena Plahuta, 2024, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Jetrni zasevki raka debelega črevesa in danke so še vedno terapevtski izziv. Poleg zamejitve bolezni in njene resektabilnosti nam pri izboru bolnikov lahko pomagajo klinični točkovni sistemi tveganja. Manjkajoči dejavniki preprečijo uporabo teh sistemov ali onemogočajo njihovo presojo. Liverpoolski točkovnik vsebuje sistemski vnetni odziv, izražen kot razmerje med nevtrofilci in limfociti. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko to razmerje nadomestimo z beljakovinskimi označevalci vnetja in dosežemo prognostično veljavnost prilagojenega modela. Materiali in metode: Retrospektivna klinična raziskava je zajela 371 bolnikov, ki so imeli v letih 2000–2020 prvo resekcijo jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke. Šest dejavnikov preživetja iz Liverpoolskega točkovnika in tri kandidatne beljakovinske označevalce (C-reaktivni protein, albumin in fibrinogen) smo razvrstili z analizo preživetja po Kaplan-Meierju, integralom Is ter Coxovo uni- in multivariatno regresijsko analizo. Nato smo oblikovali končni Coxov multivariatni regresijski model in z metodo po Kaplan-Meierju izračunali preživetje. Rezultati: C-reaktivni protein je po vseh štirih metodah razvrščanja na tretjem mestu med devetimi dejavniki preživetja, ima visoko napovedno vrednost in je stabilen v multivariatnih modelih. Povprečno celokupno preživetje bolnikov s povišano vrednostjo C-reaktivnega proteina je krajše za 21,6 meseca. V končnem modelu znaša mediano celokupno preživetje bolnikov 40 mesecev. Mediano celokupno preživetje bolnikov v skupini z nizkim tveganjem je 54 mesecev, v skupini z visokim tveganjem pa 31 mesecev. Zaključek: C-reaktivni protein lahko nadomesti razmerje med nevtrofilci in limfociti v raziskavah potrjevanja kliničnega točkovnega sistema tveganja, ki napoveduje preživetje bolnikov po resekciji jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke.
Ključne besede: Rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, vnetni odziv, preživetje, razvrščanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

3.
Vloga ultrazvočne elastografije in nekaterih novejših biomarkerjev pri obravnavi kroničnih nefroloških pediatričnih bolnikov
Mirjam Močnik, 2024, doktorska disertacija

Opis: Cilj preventivne nefrologije pri otrocih je zgodnje odkrivanje otrok s povečanim tveganjem srčno-žilne ogroženosti in kronične ledvične bolezni, ki sta med seboj vzajemno povezani. V doktorski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje ultrazvočne elastografije, novejše ultrazvočne metode, ki omogoča oceno elastičnosti tkiv, ter nekaterih novejših označevalcev ledvične oziroma srčno-žilne poškodbe. V raziskavo smo vključili 129 preiskovancev: 46 pediatričnih bolnikov s kronično ledvično boleznijo, 50 bolnikov s povišanim krvnim tlakom ter 33 zdravih preiskovancev, ki so služili kot kontrolna skupina. Pri vseh udeležencih smo opravili antropometrične meritve. Celotno skupino preiskovancev smo dodatno opredelili kot čezmerno težke ali normalno prehranjene, izmerili krvni tlak, hitrost pulznega vala in telesno sestavo, opravili ultrazvočno elastografijo jeter in ledvic ter odvzeli kri in urin za osnovne in dodatne preiskave novejših bioloških označevalcev. Rezultati raziskave so pakazali zmanjšano elastičnost jeter v obeh raziskovalnih skupinah, ki jo poslabša prisotnost čezmerne telesne teže. Ob čezmerni telesni teži je hkrati zmanjšana tudi elastičnost ledvic, kar kaže na negativen učinek kopičenja dejavnikov tveganja srčno-žilnih bolezni. Izmed novejših bioloških označevalcev sta pri ocenjevanju srčno-žilne ogroženosti razvidni potencialna uporaba molekule salusin-β ter potreba po nadaljnjem raziskovanju receptorja za interlevkin 2 in uromodulina pri določenih skupinah bolnikov.
Ključne besede: otroci, srčno-žilni dejavniki, kronična ledvična bolezen, arterijska hipertenzija, ultrazvočna elastografija, novejši biološki označevalci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

4.
Vpliv inkretinov in njihovih analogov na dinamiko kalcija v celicah beta v svežih rezinah trebušne slinavke
Eva Paradiž Leitgeb, 2024, doktorska disertacija

Opis: Natančno uravnavanje sklopitve stimulacije in izločanja v celicah beta je ključnega pomena za vzdrževanje normoglikemije. Čeprav glukoza v tem procesu predstavlja primarni dražljaj, inkretini ključno prispevajo k povečanemu izločanju inzulina, delno tudi preko ojačitve znotrajcelične dinamike [Ca2+] ([Ca2+]IC). Podrobnosti o tem, kako inkretini vplivajo na rekrutacijo celic beta v fazi aktivacije, na aktivni čas in funkcionalno povezanost v fazi platoja in kako na njihovo deaktivacijo, še niso pojasnjene. S pomočjo konfokalne mikroskopije smo v svežih tkivnih rezinah trebušne slinavke z visoko resolucijo istočasno zajemali [Ca2+]IC signale v številnih celicah in tako sistematično proučili vpliv agonistov receptorjev GLP-1 (GLP-1RA), eksendina-4 (Ex-4) in GLP-1, na aktivnost sklopljenih celic beta. V nestimulativni koncentraciji glukoze (6 mM) je Ex-4 aktiviral približno četrtino celic beta v otočku. Kostimulacija z Ex-4 in glukozo (10 mM) je skrajšala zamik do aktivacije celic beta in pospešila dinamiko njihove aktivacije. Tako se je čas, ki je bil potreben, da so celice dosegle polovično vrednost maksimalnega aktivnega časa, v prisotnosti Ex-4 prepolovil. Aktivni čas in regularnost oscilacij [Ca2+]IC sta se povečala, zlasti v začetnem delu odziva celic beta. Kasnejše dodajanje Ex-4, ko so bile celice že aktivne, ni privedel do tako izrazitega porasta aktivnosti. Mrežne analize so potrdile povečano povezanost celic med fazo aktivacije in fazo platoja, pri čemer je vloga centralnih celic ostala stabilna tako v kontrolnih poskusih kot ob stimulaciji z Ex-4. Zanimivo je, da smo pri Ex-4 opazili dvojen učinek na deaktivacijo celic beta, tako da se je celična aktivnost pri nizkih koncentracijah podaljšala, pri visokih pa skrajšala. Naši poskusi so dosledno pokazali, da je GLP-1 šibkejši agonist. Kostimulacija z GLP-1RA in glukozo tako povzroči porast [Ca2+]IC med aktivacijo in aktivnostjo celic beta, kar kaže, da je učinek inkretinov v veliki meri mogoče pojasniti z ojačano dinamiko [Ca2+]IC. Predhodna stimulacija z inkretini ne privede do kritičnega podaljšanja aktivnosti celic beta, kar potrjuje njihovo nizko tveganje za razvoj hipoglikemije.
Ključne besede: celice beta, tkivna rezina, agonisti receptorjev GLP-1, konfokalna mikroskopija, kalcijeve oscilacije
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

5.
The endocannabinoid system in asthma patients and the effect of cannabinoids in the modulation of inflammatory response
Carina Esteves Pinto Kozmus, 2021, doktorska disertacija

Opis: Asthma is a chronic inflammatory condition characterised by intermittent and reversible airflow obstruction caused by inflammation, bronchospasm, and increased airway secretions. Questions about the endocannabinoid system’s function in asthma pathogenesis have arisen as evidence grows, demonstrating it is a native modulator of immune functions. The main goal of this study was to genetically characterise the endocannabinoid system in naive asthma patients and determine if there is a relationship between endogenous cannabinoids and their inflammatory response. We studied a case-control cohort of 353 patients with mild/moderate persistent asthma and 276controls. The mRNA expression levels of the selected genes were quantified in peripheral blood mononuclear cells (PBMCs) and N-acylethanolamines (NAEs) quantified from plasma samples. Our results revealed that the genes for CB1 (CNR1) andCB2 (CNR2), along with genes for the enzymes NAPE-PLD (NAPEPLD), Abhd4(ABHD4) and MAGL (MGLL) were up-regulated in asthma patients and associated with their clinical and inflammatory condition. In addition, two of the genotyped polymorphisms located in the CNR2 gene were also associated with worse clinical symptoms. Palmitoylethanolamide (PEA) levels were lower and significantly different between allergic asthma patients and the control group and associated with worse clinical symptoms. Furthermore, our findings indicate that asthma patients with highCNR1mRNA expression levels at the time of diagnosis, treated with LTA, have better treatment response, while asthma patients with highCNR1mRNA expression levels, treated with ICS, had worse treatment response. Long-term ICS or LTRA therapy reduced mRNA expression ofCNR1together withIL4andIL5.It is evident from these findings that the endocannabinoid system plays a role in asthma, but it is not possible to determine whether this up-regulation is a cause or a result of the condition. Nonetheless, our findings add to a better understanding of the endocannabinoid system’s significance in asthma pathogenesis.
Ključne besede: Asthma, Endocannabinoid system, Cannabinoids, Inflammation, Molecular genetics
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (10,46 MB)

6.
Vpliv odmerka vitamina D na funkcionalno stanje in izražanje izbranih genov pri bolnikih z recidivno remitentno multiplo sklerozo
Saša Gselman, 2023, doktorska disertacija

Opis: Nastanek multiple skleroze (MS) je povezan z genetskimi in okoljskimi dejavniki, med slednjimi tudi z vitaminom D, vendar še ni razjasnjeno, katere vrednosti v serumu so zadostne, kako ga nadomeščati in ali to vpliva na potek MS. Namen raziskave je bil določiti izhodiščni nivo vitamina ter morebitno povezavo z genotipom, nato pa primerjati učinek nadomeščanja v dveh različnih odmerkih na klinične, laboratorijske in genetske parametre. V randomizirano dvojno slepo raziskavo smo vključili 78 bolnikov z recidivno-remitentno MS, pri katerih smo nadomeščali vitamin D v odmerku 1000 ali 4000 enot dnevno. Pred nadomeščanjem smo ugotovili znižane vrednosti vitamina D, ki so bile tudi odvisne od genetske različice rs12785878, katero smo povezali tudi z višjim porastom vitamina D po nadomeščanju. Višji odmerek je bil varen in učinkovitejši. Vpliva nadomeščanja na izražanje izbranih, za protein kodirajočih geno,v nismo potrdili, je pa prišlo do statistično pomembnega zmanjšanja izražanja vnetne miR-155-5p pri obeh skupinah, kar je nova ugotovitev, ki bi lahko nakazovala na protivnetni učinek nadomeščanja. Z raziskavo smo ugotovili znižane vrednosti vitamina D v serumu pred nadomeščanjem, kar je bilo povezano tudi z genetsko različico rs12785878, dokazali smo, da je višji odmerek učinkovitejši in varen za nadomeščanje in da le-to vpliva na izražanje miR-155-5p.
Ključne besede: multipla skleroza, nadomeščanje vitamina D, genetske različice, izražanje genov, izražanje miR-155-5p
Objavljeno v DKUM: 23.02.2024; Ogledov: 398; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (7,24 MB)

7.
Novel in vitro model for toxicological analysis of drugs
Eneko Jose Madorran Esteiro, 2024, doktorska disertacija

Opis: Despite there being a substantial range of available drugs on the market, many patients still lack effective and safe medications for their specific conditions, showing a constant need to develop new ones. Toxicological models enable us to assess their safety to various degrees, but all such models have certain limitations. Considering the advantages and drawbacks of these models, we have developed a novel viability method, Membrane Potential Cell Viability Assay (MPCVA), and a novel cell-based in vitro liver model to overcome some of the limitations of these models. The MPCVA evaluates the changes in the membrane potential, so we tested the membrane potential and cell viability relation with a cell-by-cell analysis. The MPCVA was further tested in case of cell exposure to various toxic agents that induce different cell death pathways. Finally, we used MPCVA to determine the viability of our novel cell-based in vitro liver model, which we built by combining four different types of liver cells (hepatocytes, hepatic stellate cells, Kupffer cells, and liver sinusoidal endothelial cells). Along with the MPCVA, we used clinical instrumentation to test the toxicity of three hepatotoxic drugs (5-fluorouracil, ibuprofen, and rifampicin). We observed that, under the given conditions, the MPCVA had a similar toxicity assessment as standard viability methods. We also observed that the toxicity assessment of hepatotoxic drugs is similar to the in vivo toxicity evaluation (clinical data). Therefore, the suggested approach can potentially improve existing toxicological models. However, we understand its translation to clinical practice warrants further experimentation in exposures to other drugs/toxins and by also using other cell types.
Ključne besede: Keywords: Toxicological model, translational analysis, liver in vitro model, cell viability.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2024; Ogledov: 294; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

8.
Učenje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja ter odnos do oživljanja pri osnovnošolcih
Vesna Borovnik Lesjak, 2023, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Izobraževanje osnovnošolcev o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) je lahko učinkovito, relativno enostavno in ključno za razširjanje poznavanja TPO med laično javnost. Le to je ključno za preživetje žrtev nenadnega srčnega zastoja izven bonišnice, ki ostaja kljub napredku medicine nizko. Namen te raziskave je bil na podlagi podatkov, pridobljenih z zanesljivimi merilnimi instrumenti, predlagati učinkovite modele poučevanja osnovnošolcev, da bi s tem olajšali umestitev tečajev TPO in AED v redne šolske programe. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 783 sedmo- in devetošolcev mariborskih osnovnih šol. Izvedli smo tečaj TPO in AED, ki je zajemal eno šolsko uro interaktivnega predavanja in eno šolsko uro praktične vadbe na lutkah. Razvili smo vprašalnike za preverjanje znanja o TPO in AED, o odnosu do TPO in AED ter o nameri izvajanja TPO in AED. Znanje smo preverjali pred tečajem in po njem (takoj, po 5 mesecih in po 2 letih); odnos in namero pa pred tečajem in po njem. V preverjanje srednjeročne retence znanja in veščin je bilo vključenih 116 učencev, dolgoročne retence znanja po 2 letih pa 96 učencev. V primerjavo z drugimi tečaji je bilo vključenih 148 učencev iz dveh drugih šol iz drugih krajev. Za preverjanje praktičnih veščin smo uporabili prirejen Cardiffov vprašalnik o TPO in AED in didaktične lutke (Little Anne QCPR, Laerdal Medical, Stavanger, Norway). Rezultati: Vsi vprašalniki so bili validirani za uporabo med osnovnošolci. Izboljšanje znanja takoj po tečaju je bilo znatno (83 % v primerjavi s 60 % pred tečajem), po petih mesecih in po dveh letih pa je značilno upadlo (73 % in 75 %), vendar je ostalo značilno boljše kot pred tečajem (p<0,001). Uspešnost izvajanja praktičnih veščin po petih mesecih je bila okoli 60 %. Končni model obnašanja je bil sestavljen iz treh teoretičnih konstruktov: samozavesti, pozitivne motivacije in amotivacije. Samozavest je imela največji vpliv na namero dejanskega izvajanja TPO in AED, pozitivna motivacija pa je bila močno povezana s samozavestjo. Pri primerjavi z drugimi tečaji je populacija učencev na slovenjgraškem tečaju izstopala z značilno boljšimi rezultati na testu znanja pred tečajem in po njem . Namera nudenja TPO in AED pa je bila po tečaju značilno višja med mariborskimi osnovnošolci v primerjavi z ostalima populacijama. Zaključek: Razviti instrumenti se lahko uporabijo za zanesljivo oceno uspešnosti tečajev TPO in AED na podlagi meritev spremembe znanja po tečaju ter vpliva tečaja na dejansko namero ukrepanja med osnovnošolci. Ugotovili smo, da odnos do TPO in AED ni tako kompleksen, kot smo predvidevali, kar oljaša delo inštruktorjem, saj poznavanje določenih konstruktov obnašanja ni bistveno. Najpomembnejši vpliv na namero za izvajanje TPO in AED ima samozavest, na katero lahko vplivamo z vsemi oblikami pozitivne motivacije. Zanesljivi podatki, zbrani z validiranimi instrumenti, se tako lahko predstavijo ustreznim institucijam za spodbuditev učinkovite vključitve tečajev TPO in AED med obvezne šolske vsebine.
Ključne besede: Avtomatski zunanji defibrilator, izvenbolnišnični srčni zastoj, osnovnošolci, poučevanje, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 307; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Ocena epikardialnega maščevja in karotidnih arterij z magnetno resonanco pri otrocih s primarno arterijsko hipertenzijo
Nina Schweighofer, 2023, doktorska disertacija

Opis: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 345; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

10.
Pospešena ateroskleroza pri bolnicah z revmatoidnim artritisom in pomen metaloproteaz ter novejših biokemičnih kazalcev
Metka Koren Krajnc, 2023, doktorska disertacija

Opis: Bolniki z revmatoidnim artritisom (RA) imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, glavni vzrok smrti predstavljajo srčno-žilna obolenja. Povečanega tveganja ni mogoče pojasniti zgolj s klasičnimi dejavniki tveganja (debelost, povišan krvni tlak, hiperlipidemija, kajenje). Vedno več je dokazov, da bi lahko kronično vnetje povečevalo tveganje za srčno žilna obolenja. V naši prospektivni raziskavi smo 15 let opazovali 70 bolnic z RA in 40 zdravih kontrol, brez klasičnih dejavnikov tveganja, ob vključitvi so bile vse premenopavzalne. Spremljali smo klasične dejavnike tveganja, vnetne pokazatelje (sedimentacijo, C reaktivni protein), citokine (interlevkin-6 (IL-6), tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (TNF alfa)) in adhezijske molekule (ICAM in VCAM). Prisotnost aterosklerotičnega procesa smo ocenjevali z ultrazvočno preiskavo karotidnih arterij. Preiskovanke z RA so imele enako debelino intimo medije kot zdrave kontrole, potrdili pa smo statistično višje število plakov pri bolnicah z RA, kot pri zdravih kontrolah. Med skupinama ni bilo razlik v primerjavi klasičnih dejavnikov tveganja, potrdili smo statistično pomembne razlike v neklasičnih dejavnikov tveganja. Rezultati podpirajo teorijo vnetja kot dejavnika tveganja za pospešeno aterosklerozo pri bolnicah z RA.
Ključne besede: revmatoidni artritis, ateroskleroza, metaloproteainaze
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 3.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici