SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv zaupanja in pripadnosti odnosu na sodelovanje v oskrbovalnih verigah
Sonja Mlaker Kač, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z obravnavo vplivov zaupanja in pripadnosti odnosu na sodelovanje med partnerji v oskrbovalnih verigah. Oskrbovalne verige obravnavamo kot mreže ali nize organizacij, ki so vključene v pretok materialov, storitev, financ in informacij od začetnega vira do končnega potrošnika in ki stremijo k doseganju skupnih ciljev. V središče proučevanja postavimo odnose med partnerji v menjavi. Predpostavljamo, da je za vzpostavitev, ohranjanje in razvijanje odnosov v oskrbovalnih verigah ključno doseganje zadostne stopnje zaupanja, ki ga definiramo kot stopnjo zaupanja do partnerjev, s katerimi sodelujejo v oskrbovalni verigi in pri tem upoštevamo tako njihova pričakovanja do partnerjev kot tudi njihove dosedanje izkušnje s partnerji v menjavi, in pripadnosti odnosu, za katero ugotavljamo, da je stanje, ko je partner prepričan, da je dolgotrajen odnos z drugo organizacijo v oskrbovalni verigi pomemben in da je vanj vredno vlagati trud, da se zagotovi njegova trajnost. Ključno je tudi razumevanje sodelovanja med partnerji v oskrbovalnih verigah, ki ga opredelimo v kolaborativnem smislu vedenja kot stopnjo sodelovanja, kjer tri ali več organizacij, ki sodelujejo v oskrbovalnih verigah, s komplementarnimi lastnostmi sodelujejo pri ustvarjanju skupnega pomena in ciljev, ki ga ena sama ne bi zmogla oblikovati in doseči, na način, da imajo vsi skozi sodelovanje večje koristi. Kot dejavnike, ki vplivajo na zaupanje, opredelimo, glede na teorijo zaupanja in pripadnosti odnosu ter glede na teorijo družbene menjave, komunikacijo, skupne vrednote in oportunistično vedenje. Kot dejavnike vpliva na pripadnost odnosu pa obravnavamo prednosti, ki izhajajo iz odnosa, posledice ob prenehanju sodelovanja, skupne vrednote, komunikacijo in zaupanje. Na podlagi teoretičnih spoznanj in obstoječih raziskav smo oblikovali raziskovalni model in postavili tezo doktorske disertacije ter dve glavni hipotezi in osem podpornih hipotez. V raziskovalnem delu ugotavljamo vpliv zaupanja in pripadnosti odnosu na sodelovanje med partnerji v oskrbovalnih verigah. Tako se teza doktorske disertacije glasi »Zaupanje in pripadnost odnosu vplivata na sodelovanje v oskrbovalnih verigah.«. V raziskavo smo z anketiranjem vključili vodje logistike, nabave in prodaje, strokovne sodelavce na področju logistike in vodje procesov in projektov, ki se pri svojem delu ukvarjajo z logistiko. V raziskavo smo vključili primarni, sekundarni in terciarni sektor, podjetja vseh velikosti in tako slovenska kot tuja podjetja, ki imajo enote v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 118 anketirancev. Glede na demografske podatke vzorca lahko ugotovimo, da so anketiranci odstotkovno razporejeni, gledano na populacijo, primerljivo glede na velikost in panogo organizacij. S pomočjo faktorske analize smo oblikovali osem faktorjev in nadalje ugotavljali povezave med njimi. Opravili smo analizo Pearsonovega koeficienta korelacije in regresijsko analizo in ugotovimo lahko, da obstaja statistično značilna srednja in močna pozitivna povezanost med zaupanjem, prednostmi, ki izhajajo iz odnosa, skupnimi vrednotami in komuniciranjem na eni in pripadnostjo odnosu na drugi strani. Nadalje lahko ugotovimo, da obstaja statistično značilna pozitivna povezanost med skupnimi vrednotami, komunikacijo na eni strani in zaupanjem na drugi ter statistično značilna močna negativna povezanost med oportunističnim vedenjem in zaupanjem. Na koncu ugotovimo še, da obstaja statistično značilna pozitivna odvisnost sodelovanja od pripadnosti odnosu in zaupanja. Glavno tezo doktorske disertacije torej potrdimo in ugotavljamo, da zaupanje in pripadnost odnosu vplivata na sodelovanje v oskrbovalnih verigah ter na koncu poudarimo pomembnost teh dejavnikov v sodobnem managementu oskrbovalnih verig.
Ključne besede: zaupanje, pripadnost odnosu, sodelovanje, oskrbovalna veriga.
Objavljeno: 18.11.2014; Ogledov: 1723; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

12.
Kibernetika varnostnih sistemov-terorizem in obramba pred sredstvi za množično uničevanje
Teodora Ivanuša, 2013, doktorska disertacija

Opis: Terorizem je zapleten pojav, ki se ga ne moremo uspešno obraniti, če uporabimo eno samo stroko in en sam vidik obravnavanja, ker bi pustili preveč bistvenih lastnosti izven pozornosti. Če se n.pr. moramo braniti pred sredstvi za množično uničevanje, moramo sinergijsko prepleteno uporabiti spoznanja iz naravoslovnih, družboslovnih in tehniških ved. Za to potrebujemo ustvarjalno interdisciplinarno sodelovanje, zato pa strokovnjake, ki so hkrati specialisti in sposobni in voljni poslušati in dobro slišati ljudi iz drugih strok, ker se z njimi ne strinjajo, ampak dopolnjujejo. Imajo in uporabljajo etiko soodvisnosti različnih kot sestavin iste celote. Tako sposobnost jim da Mulejeva (1979, 2000) Dialektična teorija sistemov - DTS kot tista izmed številnih teorij sistemov, ki se ne omejuje na precizen opis zapletenih pojavov pod imenom sistemov, ampak razvija dalje osrednjo misel očeta teorije sistemov Bertalanffyja, da je ustvaril teorijo sistemov zoper sodobno pretirano ozko specializacijo, zato pa kot svetovni nazor celovitosti in njemu ustrezno metodologijo. Na njeni podlagi smo s sinergijo več zvrsti teorije sistemov in kibernetike ustvarili novo zvrst z naslovom 'kibernetika varnostnih sistemov'. Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1, 2010), kot krovni dokument oziroma izhodišče, ki ga v realnosti realno manifestira sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije (SNV), smo po natančno določenem dialektičnem sistemu vidikov in kasneje, preko natančno določenih/napovedanih diagnostičnih korakih, spoznali kot patološko. Naša diagnoza SNV (= realna manifestacija ReSNV-1, 2010) je: SNV ni živ, ni viabilen, nejasnosti enači z verjetnostjo, je tog in ne-okviren, relativno izoliran, vztraja na metafizično-konservativnih konceptih, podsistemi so homomorfni namesto izomorfni, ergodičnosti = inovacij, ne vidimo. Za rekonvalesceno sistema nacionalne varnosti (= pred tem Resolucije, kot njegovega izhodišča) predlagamo SNV, ki bo upočasnjeval zakon entropije, upošteval zakon zadostne in potrebne celovitosti ter zakon hierarhije zaporedja in soodvisnosti. V naši raziskavi (Ivanuša kot avtorica, Podbregar & Mulej kot mentorja, 2013) smo Mulejevo DTS (Mulej, 1979) v kombinaciji s Teorijo živih sistemov (Miller, 1978), Teorijo viabilnih sistemov (Beer, 1984), s Teorijo nejasno opredeljenih sistemov – fuzzy (Zadeh, 1965 ) in s Kibernetiko konceptualnih sistemov (Umpleby, 1994) vključno z Mulejevim USOMID aplicirali kot reanimator, regenerator in nauk. Naša raziskava nekaj ukinja, nekaj uvaja: nepotrebnost z zaporedno soodvisnostjo in vzporedno soodvisnostjo – ustvarili smo novost za rutino. Možnost doseganja nasprotnega učinka, torej negativnega, z iskanjem sinergij, smo se izognili s Konceptom zadostne in potrebne celovitosti obnašanja (Mulej & Kajzer, 1998), ki ponuja realno pot
Ključne besede: Ključne besede: dialektična teorija sistemov, kibernetika, varnostni sistemi, sinergije, sredstva za množično uničevanje/terorizem
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 2922; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

13.
Vojaška obveščevalna dejavnost : aktivna obramba pred JRKB/E terorizmom
Anže Rode, 2010, doktorska disertacija

Opis: Klasične vojaške oblike ogrožanja sveta vse bolj nadomeščajo moderne oblike ogrožanja varnosti, katerih glavne značilnosti so asimetričnost delovanja, kompleksnost, transnacionalnost, raznovrstnost in nedoločljivost struktur, vse večja stopnja organiziranosti nevarnih družbenih skupin ter njihova spretnost v uporabi sodobnih komunikacij. Nekatere hujše oblike navedenih groženj, kot je tudi JRKB/E terorizem, lahko v temeljih zamajejo globalno stabilnost (Rode, 2007, str. 5). Strokovna javnost se bo najverjetneje strinjala, da dojemamo terorizem kot eno največjih groženj trenutni stvarnosti. Države, ki morajo zagotoviti varnost svojim državljanom, to zagotavljajo tudi z vojaško obveščevalno dejavnostjo (VOBDE), kjer je za pridobivanje obveščevalnih podatkov, (vojaška) obveščevalna dejavnost razvila več podzvrsti obveščevalne dejavnosti (Joint intelligence doctrine, 2003). Podzvrsti obveščevalne dejavnosti oziroma tudi funkcionalne obveščevalne discipline zajemajo mnoge vidike obveščevalne produkcije in pogosto zahtevajo specialistično analitično strokovno znanje. Na primeru obveščevalne dejavnosti na področju zdravstva, kažemo pomen nacionalne podpore (REACH BACK) za VOBDE, saj je tako na najbolj racionalen način možno zagotoviti specifična in ekspertna znanja, ki jih običajno v VOBDE ni. V doktorskem delu ves čas sledimo osnovni predpostavki, da obstoječi model VOBDE ne sledi zahtevam sodobnega varnostnega okolja glede groženj varnosti in ne omogoča ustreznega odgovora na varnostne grožnje. Zato trdimo, da moramo zdravstveno obveščevalno dejavnost preko nacionalne podpore (REACH BACK) vključiti v delovanje VOBDE in tako na najbolj racionalen način zagotoviti najvišjo možno stopnjo varnosti. Pri proučevanju VOBDE v boju proti orožjem za množično uničevanje in JRKB/E terorizmu, uporabljamo lastno opredelitev terorizma. JRKB/E terorizem, se po svojih vzrokih, vrstah in značilnostih ne razlikuje od ostalega terorizma, razlikuje se po načinu izvedbe napada; to je napada z JRKB agensi, ki predstavljajo orožja za množično uničevanje. Bojevanje proti JRKB/E terorizmu, moramo po našem mnenju poimenovati aktivna obramba pred orožji za množično uničevanje, saj si predvsem zaradi možnih in nesprejemljivih posledic napada ne smemo dovoliti, da do tovrstnega terorističnega napada sploh pride.
Ključne besede: orožje za množično uničevanje, terorizem
Objavljeno: 03.09.2010; Ogledov: 5437; Prenosov: 625
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

14.
Kolaborativno vedenje kot spodbujevalni dejavnik integracije logistične funkcije z njej komplementarno funkcijo : primer slovenskih trgovskih podjetij
Darja Topolšek, 2010, doktorska disertacija

Opis: V teoretičnem delu disertacije so predstavljena obstoječa raziskovalna spoznanja, ki se navezujejo na obravnavano tematiko in predstavljajo osnovo razumevanja fenomena. Kolaborativno vedenje, kot osnova tega pojava, in različni vidiki vzporejanja kolaboracije s koordinacijo ter kooperacijo predstavljajo osnovo za ožje ugotovitve v povezavi s pomenom integracije logistične funkcije s komplementarnimi funkcijami in izmed njih še posebno z marketinško funkcijo. Teoretični del disertacije se zaključi s spoznanji, da na nivo notranje integracije kolaborativno vedenje lahko vpliva; na kakšen način pa se ta vpliv izraža, pa sledi v raziskovalnem delu tega dela. V kvantitativnem raziskovalnem delu disertacije se preučuje, ali in kako nivo kolaborativnega vedenja vpliva na nivo notranje integracije med logistično ter marketinško funkcijo, kar predstavlja tudi osnovni del te disertacije. Raziskovanje se nadaljuje s tega vidika, kako razumevanje pristojnosti izvajanja aktivnosti zaposlenih v komplementarnem sektorju vpliva na nivo notranje integracije. Raziskovalni del disertacije temelji na raziskavi, ki se je izvajala na celotni populaciji triintridesetih slovenskih velikih podjetij, katerih dejavnost je opredeljena kot trgovina na drobno, razen z motornimi vozili. Analiza podatkov, zbranih z vprašalniki, je podala pozitivne povezave pri dveh hipotezah, pri eni pa potrditev ni bila mogoča. Izkazalo se je namreč, da nivo kolaborativnega vedenja pozitivno in linearno vpliva na nivo notranje integracije med logistično ter marketinško funkcijo. Za pozitivno se je izkazala tudi povezava med indikatorjem razumevanja, in sicer, če zaposleni v marketinški funkciji razumejo pristojnost izvajanja aktivnosti oziroma nalog zaposlenih v logistični funkciji, potem je nivo integracije teh dveh funkcij višji. Potrditev obratno usmerjene povezave ni bila mogoča, kar pomeni, če zaposleni v logistični funkciji razumejo pristojnost izvajanja aktivnosti oziroma nalog zaposlenih v logistični funkciji, potem nivo integracije teh dveh funkcij ni nujno višji, saj med tema spremenljivkama ni povezave.
Ključne besede: trgovinsko podjetje, trgovske družbe, vedenje, motiviranje, integracijski procesi, logistika, funkcije, oskrba, teorija, metodologija, raziskave, marketing, trženje, podjetje, trgovina, vprašalniki, kvantitativna analiza, zaposlenost, medosebni odnosi
Objavljeno: 03.09.2010; Ogledov: 4730; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (10,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici