| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Merjenje in upravljanje trajnostnega delovanja pri zunanjih izvajalcih logističnih storitev v realnem času
Jerko Oršič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Zaradi novih trendov digitalne logistike, smo nadgradili obstoječe prakse za spremljanje in upravljanje aktivnosti logističnih podjetij z razvojem modela, ki omogoča sprotno izboljševanje trajnostnega izvajanja logističnih dogodkov v realnem času. Zahteve digitalne logistike se osredotočajo na hitrost, učinkovitost in izvajanje logističnih storitev v realnem času s poudarkom na optimizaciji delovanja ter zmanjšanju trajnostnih obremenitev. Kompleksnost teh zahtev se kaže predvsem pri vodilnem poslovnem modelu e-trgovine, pri dostavah na dom s prisotnostjo prejemnika. Takšno poslovanje je potrebno obvladovati v omejenih dogovorjenih časovnih okvirih, po možnosti še isti dan, kar predstavlja enega najdražjih in trajnostno najbolj obremenjenih področij logistike. Predvidevanje, kdaj bo določena dostava možna, je odvisno tudi od prometnih, vremenskih in drugih okoliščin, ki se stalno spreminjajo ter tako predstavljajo velik izziv za uspešno in trajnostno izvedbo dostav. Za podporo reševanju teh izzivov, v doktorski disertaciji predstavljamo model RELSIF, ki je osnovan na treh segmentih, in sicer: napovedi kapacitet možnih dostav v določenem geografskem in časovnem okviru, načrtovanju optimalnih dostav s točno prostorsko ter časovno definiranimi procesi, in nadzorom izvedbe načrtovanih dostav. Prvi segment se osredotoča na predvidevanje možnih dostav na določeno območje tako, da se lahko kupcu v fazi odločanja o nakupu ponudi možne izvedljive dostave v različnih časovnih okvirih. Poleg tega je prikazana trajnostna obremenitev posameznih dostav, kjer smo predvidevali, da se bo kupec odločil za bolj trajnostno dostavo. V naslednjem segmentu modela se z optimizacijo načrtovanja dostav omogočijo skrajšan čas dostave in dolžina dostavnih poti, dostave pa se izvedejo v dogovorjenih časovnih okvirih. To smo dosegli z upoštevanjem podatkov, ki se obravnavajo v realnem času v namene načrtovanja najustreznejšega zaporedja postankov, ob izogibu predvidenim zastojem, z večjo izkoriščenostjo prevoznih kapacitet, kar ima za posledico zmanjšanje trajnostnih obremenitev. Pri tretjem segmentu se stalno spremljajo vsi logistični dogodki, kjer se inteligentno reagira na možna odstopanja pri izvedbi dostav. V vsakem segmentu za razreševanje izzivov je predstavljena uporaba različnih algoritmov, temelječih na umetni inteligenci, z namenom pridobivanja podatkov iz različnih virov, prepoznavanju vzorcev v podatkih in stalnem učenju v povratni zanki. Uspešnost delovanja modela RELSIF temelji na zajemanju logističnih dogodkov v realnem času, upoštevanju različnih območij dostave, razpoložljivih virov, obsegov naročil za dostavo in ostalih zahtevah kupcev. Model je vpet v dejanski svet dogodkov, katere spremlja in se uči iz njih, vključno z vremenskimi razmerami in prometnimi posebnostmi. Poleg tega lahko model na osnovi podatkov, pridobljenih v realnem času, izbira bolj trajnostne rešitve, (pričakovano) tudi s pomočjo ozaveščenih kupcev. Tako smo ustvarili model, ki je sposoben dovolj točno napovedovati realne časovne okvire in hkrati izračunati trajnostne obremenitve posamezne dostave. Omogoča celovito spremljanje ter zmanjšanje vplivov na okolje in družbo, ter monitoring in izboljšave transparentnosti delovanja.
Ključne besede: oskrbovalne verige, logistika zadnje milje, 3PL, trajnost, umetna inteligenca, dogodki v realnem času, masivni podatki
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

2.
Hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost: modeliranje sprememb izbire modalitete kot posledica zunanjih dejavnikov : doktorska disertacija
Simona Šinko, 2024, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi je predstavljen hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost, ki smo ga razvili. Omogoča prostorsko modeliranje najverjetnejše izbire modalitete osebnega prevoza za izbrano zaključeno geografsko področje. Model upošteva kompromis med subjektivnimi dejavniki odločitve in merljivim stroškom med posameznimi modalitetami. Za pridobitev preferenčnih stopenj posameznih modalitet ter njihovo končno razvrstitev glede na tri upoštevane dejavnike odločitve (udobje/ugodje in priročnost uporabe posamezne modalitete, dostopnost modalitete in okoljski vidik uporabe modalitete) je uporabljen analitično hierarhični proces (AHP), objektivni dejavniki pa so izraženi s časom potovanja. Čas potovanja je izračunan od vnaprej definiranih con na izbranem geografskem območju do namembne destinacije glede na razpoložljivo izbiro modalitet. Model je bil testiran na primeru mesta Dunaj v dveh časovnih obdobjih, med katerima se je zgodila ena večjih zdravstvenih kriz – izbruh virusa SARS-CoV-2. Rezultati modela kažejo na to, da javni prevoz na Dunaju v času omejitev, ki so veljale zaradi širjenja virusa, ni bil prevladujoča izbira prevoznega sredstva, kot je bila pred izbruhom virusa. Glavni rezultat modela so geografsko opredeljena območja uporabe posameznih modalitet za obe analizirani obdobji, ki so prikazana na končnem zemljevidu. Na podlagi obeh prikazov je izdelan še prikaz sprememb pri odločitvi za modaliteto zaradi nastale pandemije. Takšen prikaz lahko zagotovi teoretično podporo oblikovalcem prometnih politik in načrtovalcem prometa. Prednost predstavljenega modela je, da jo je mogoče uporabiti tudi za druga mesta po svetu ter za analizo sprememb ob ostalih lokalnih in globalnih dogodkih, ki imajo vpliv na izbiro modalitete.
Ključne besede: analitično hierarhični proces (AHP), merljivi strošek, modeliranje izbire modalitete, osebni prevoz, spremembe zaradi pandemije COVID-19, subjektivni dejavniki odločitve
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 251; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

3.
Managing the complexity of empty container movements through repositioning strategies and routing practices under certain demand and supply : doctoral dissertation
Alaa Abdelshafie, 2023, doktorska disertacija

Opis: Over the past decades, container transportation management has become an important part of the global maritime industry. Due to an ever-increasing movement of containers across the globe in line with the economic boom, the trade imbalance and issues related to empty containers have become inevitable. The accumulation of empty containers in specific ports not only causes a waste of money but also increases the environmental footprint. Accordingly, the urgent need for empty container management has been gaining more attention than ever before, as the shipping companies recognized that more revenues are always derived from a good repositioning strategy. In this respect, this thesis described state-of-the-art of empty container management, focusing on the practices concerning the movement of empty containers that are varied between organizational policies, technical solutions, and optimization applications. With the development of computer-aided systems, the combination of optimization and simulation models has been proposed to tackle the maritime empty container problem. The thesis shows how the strengths of optimization-based simulation can be integrated to provide high-quality solutions with low computational costs. Agent-based modelling was developed to model the global movements of empty containers, providing realistic details of interactions among entities and characteristics of components within the system. The model was applied between ports in the Middle East and Asia for one of the biggest shipping lines worldwide. By using simulated annealing (SA), the best sequence for moving containers can be determined. The results comparison demonstrate that the proposed optimised repositioning strategy can significantly reduce the shipping line’s costs and make full use of empty containers in the planning horizon.
Ključne besede: shipping industry, container transportation management, empty container repositioning, simulation, optimization, agent-based modelling
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

4.
Okvir za prilagoditev [i. e. prilagajanje] trajnostnega indeksa pametnih pristanišč: empirična študija o državah v razvoju : doktorska disertacija
Alaa Othman, 2023, doktorska disertacija

Opis: Trajnostni razvoj prometa postaja postopoma pomembnejši pri izboljšanju učinkovitosti pametnih pristanišč. Pametna pristanišča so širok koncept, ki vsebuje več vidikov pristaniških dejavnosti in ima različne stopnje integracije. Kljub trenutnemu razvoju koncepta pametnih pristanišč sprejemljiva definicija pametnih pristanišč in z njimi povezanih stebrov ter kazalnikov v literaturi ni bila dobro obravnavana. Na podlagi kritičnega pregleda najbolj ponavljajočih se tem v literaturi je bilo očitno, da lahko Egipt služi kot dobra empirična študija, ki predstavlja države v razvoju. Empirična študija je bila izvedena, da bi dokazali uporabnost raziskovalne metode in raziskali njihov trenutni indeks stanja v Egiptu, saj trenutno stanje, ki določa izvajanje pametnih praks v egiptovskem pristaniškem sistemu, ostaja nezadosten zaradi omejenih akademskih raziskav in pomanjkanja literaturo, ki je obravnavala trenutno stanje uspešnosti egiptovskih pristanišč in opredelila glavne izzive za prilagajanje pametnih praks z različnih vidikov. Pregled kaže, da se je v zadnjih letih povečalo število objav na to temo, zlasti v razvitih državah, opaženo je, da to ni dovolj za študij v državah v razvoju. Empirična študija egiptovskega morskega pristanišča je pokazala, da je mogoče digitalizacijo in prakse pametnih pristanišč uspešno prilagoditi. Prilagoditev trajnostnega pametnega pristanišča v Egiptu bo zelo koristna in bo rešila zastoje v pristaniščih in povečala učinkovitost časa, zmanjšala porabo fosilne energije, zmanjšala okoljske vplive plovil in odpravila varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje , kar bo privedlo do tekočega gibanja trgovanja v Egiptu. Izid raziskave je zagotovil uporabni okvir integriranega indeksa pametnih pristanišč, ki zajema različne elemente petih dimenzij pametnih pristanišč in jih povezuje s trajnostno uspešnostjo pristanišča ob upoštevanju stebra digitalizacije, z regresijsko analizo podatkov raziskave, ki preizkuša okvir glede prilagodljivosti trajnostnih in pametnih praks ter pregledati njeno uporabnost na egiptovskem pristanišču, kar velja za glavni znanstveni prispevek te študije. Predstavljen je načrt, ki poudarja glavne ovire in izzive, s katerimi bi se lahko soočila prilagoditev, s predlogi in priporočili za te ovire, da bi sprejeli digitalno preobrazbo v smeri trajnostnega razvoja pametnih pristanišč, da bi razpravljali in sklenili nekatere postopke, ki jih je mogoče prilagoditi za lažjo izvedbo pametne prakse in tehnološko zaposlovanje v egiptovskih pristaniščih. Raziskava zagotavlja avtentičen prispevek k znanju z razvojem celovitega trajnostnega indeksa pametnih pristanišč, ki upošteva naslednja področja: delovanje, okolje, energija, varnost in zaščita ter človeški dejavnik in preizkuša njihov vpliv na trajnostno delovanje pristanišč, ki upošteva digitalizacijo, ki bo bistveni steber. Tako lahko indeks pametnih pristanišč štejemo za prvi indeks, ki izvaja tako kombinacijo študij z razvojem uporabnega okvira, ki ga uporablja za egiptovska pristanišča. Raziskava je pokazala, da bo integrirani indeks pametnih pristanišč povečal pametnost pristaniških procesov in operacij ter vplival na trajnostno uspešnost in njene ravni (ekonomske, socialne in okoljske), saj oblikovalcem politik, direktorjem in administratorjem pomaga ohranjati tokove svojih procesov v učinkovit način z zmanjševanjem emisij porabe, onesnaževanja, stroškov in časa, zagotavljanjem ocene tveganja, produktivnosti, hitrosti, varnosti, varnosti, fleksibilnosti in znanja v procesih odločanja. Sprejetje trajnostnih pametnih pristanišč v Egiptu bo zelo koristno in bo rešilo zastoje v pristaniščih in povečalo učinkovitost časa, zmanjšalo porabo fosilne energije, zmanjšalo okoljske vplive plovil in odpravilo varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje, kar bo vodilo do pretočnosti v trgovalnem gibanju v Egiptu. Države v razvoju lahko sprejmejo okvir za olajšanje izboljšanja njihove trajnostne uspešnosti pametnih pristanišč
Ključne besede: trajnost, pomorski promet, pametna pristanišča, ključni kazalniki uspešnosti in človeški viri
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 462; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

5.
Trajnostne oskrbovalne verige: vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostne oskrbovalne verige iz logističnega vidika : doktorska disertacija
Sebastjan Lazar, 2023, doktorska disertacija

Opis: Področje trajnostnega razvoja je dandanes na globalnem nivoju postalo eno izmed najbolj aktualnih in pomembnih področij za trenutno in vse prihodnje generacije. To potrjujejo številke raziskave, velika zainteresiranost javnosti (tudi politične) in nenehna opozarjanja na pomen omenjenega področja iz strani številnih vplivnežev širom sveta. V doktorski disertaciji smo obravnavali trajnostne oskrbovalne verige v logističnih in nelogističnih mikro, malih, srednjih in velikih podjetjih (še posebej v povezavi z organizacijsko kulturo, normativno zavezanostjo in sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja po Združenih narodih). Hkrati smo raziskali tudi usmerjenost in osredotočenost študij s področja logistike in oskrbovalnih verig na prioritetna področja trajnostnega razvoja. Na podlagi teoretičnih spoznanj in obstoječih raziskav smo oblikovali štiri glavne hipoteze in deset podpornih hipotez. Trajnostno usmerjenost in osredotočanje v logistiki in oskrbovalnih verigah na prioritetna področja trajnostnega razvoja smo raziskali s pomočjo 116 študij, ki so bile objavljene v 73 mednarodnih revijah v obdobju med letoma 2010 in 2020 v znanstveni bazi Web of Science in/ali Scopus. Pri tem smo upoštevali tako vse tri dimenzije trajnostnega razvoja kot tudi vseh sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja po Združenih narodih. Ob vsem naštetem smo uporabili tudi program VOSviewer za izdelavo različnih bibliometričih analiz. V doktorski disertaciji smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvajali mednarodno raziskavo na več celinah. V raziskavo so bili večinoma vključeni zaposleni iz podjetij, ki so bila locirana v 34 različno razvitih državah. Anketni vprašalnik smo neposredno poslali v 528 podjetij in 1.576 zaposlenim. Na anketni vprašalnik se je odzvalo 516 zaposlenih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in uporabljenih statističnih metod, npr. faktorska analiza, linearna regresijska analiza, Pearsonov korelacijski koeficient itn., smo ugotovili, da organizacijska kultura in normativna zavezanost statistično značilno vplivata na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah. Ugotovili smo tudi, da organizacijska kultura statistično značilno vpliva na normativno zavezanost. Na podlagi rezultatov raziskave s poudarkom na statistično značilnih direktnih vplivih smo zasnovali model razvoja trajnostne oskrbovalne verige, ki upošteva vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah. Pri tem smo upoštevali logistični vidik, kot je tudi posebej poudarjeno v sklopu predpostavk in omejitev doktorske disertacije. Razvit model podjetjem omogoča izboljšanje trajnostnega razvoja njihovih oskrbovalnih verig z upoštevanjem vpliva organizacijske kulture in normativne zavezanosti. V doktorski disertaciji smo predstavili tudi način uporabe razvitega modela v praksi/podjetjih. V doktorski disertaciji smo potrdili vse štiri glavne hipoteze ter tudi vseh deset podpornih hipotez ter tako dosegli prispevek k strokovni in znanstveni literaturi s področja predmeta raziskovanja. Zasnovali smo koncept (razvoj modela) za izboljšanje trajnostnih oskrbovalnih verig, ki omogoča tudi boljšo prihodnost za trenutno in vse nadaljnje generacije. Doktorska disertacija hkrati omogoča tudi odlična izhodišča za nadaljnje raziskave s področja logistike, oskrbovalnih verig, trajnostnega razvoja, organizacijske kulture in normativne zavezanosti.
Ključne besede: logistika, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj, organizacijska kultura, normativna zavezanost
Objavljeno v DKUM: 07.06.2023; Ogledov: 3783; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (9,33 MB)

6.
Model energijskih tokov v sistemu distribuirane energetske oskrbe na osnovi metode simulacije diskretnih dogodkov : doktorska disertacija
Dušan Kragelj, 2022, doktorska disertacija

Opis: V času, ko je racionalna poraba energije in trajnostna naravnanost njenega pridobivanja postala že vsakdanja, je eden izmed že preverjenih in razširjenih načinov pridobivanja energije v javnih ustanovah kot so šole, bolnišnice, trgovski centri in podobno tako imenovana decentralizirana ali distribuirana proizvodnja električne energije, toplote in hladu, v tujini znana pod terminom Distributed Energy Resources (v nadaljevanju DER). Kot tudi na drugih področjih življenja sta tudi pri pridobivanju energije optimizacija in napovedovanje porabe esencialnega pomena za rentabilno in okoljsko sprejemljivo delovanje. V doktorski disertaciji smo proučevali sistem sestavljen iz tri-generatorja z dodatno absorpcijsko toplotno črpalko za pretvorbo toplote v hlad in dodatnega bojlerja ter kompresorske toplotne črpalke. V takšnih sistemih se za napovedovanje v večini uporabljajo samo zgodovinski podatki o porabi, saj drugih podatkov nimamo na voljo. Zaradi tega metode, ki jih avtorji uporabljajo za modeliranje oskrbe z energijo v industrijskih sistemih, niso povsem uporabne in zato je bil nujno potreben drugačen pristop.
Ključne besede: distribuirana proizvodnja energije, logistični proces, simulacije diskretnih dogodkov, optimizacija in napovedovanje, trajnostno pridobivanje energije
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 710; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

7.
Model celovitega zaupanja državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe: logistika aplikacije
Gašper Hribar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava temo, ki je bila po naši vednosti redko obravnavana v dostopni znanstveni literaturi. Celovito opredeljuje zaupanje državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe, dejavnike, ki vplivajo na to vrsto zaupanja ter predlaga model za vzpostavitev in vzdrževanje celostnega zaupanja. V skladu z izbranimi sistemskimi teorijami in njihovimi metodologijami za inovacije in uporabo inovacij smo razvili posebne smernice in priporočila za aplikacijo modela ter logistiko aplikacije. Opisana raziskava temelji na analizirani javno dostopni literaturi s področja zaupanja (na splošno in specifičnih vrst zaupanja), sistemskih teorij ter obveščevalno-varnostnih služb, hkrati pa ponuja svojo definicijo zaupanja (na splošno), celovitega zaupanja in celovitega zaupanja državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe.
Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, zaupanje, zadostna in potrebna celovitost, model, logistika aplikacije
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1514; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (6,95 MB)

8.
A framework for managing future supply chain trends: utilization of lean, agile and leagile strategies
Waleed Rashad, 2020, doktorska disertacija

Opis: The supply chain has become very essential to run any business nowadays. Throughout the history of business, the professionals have been trying always to find out the best practice, and as long as the business concept is evolved over time, the practice, methodologies and techniques of doing the business also have been evolved. This evolvement led to the concept of supply chain initially and then later it became essential to have strategy for supply chain. The evolvement of the markets, globalization, and new technologies became very decisive subjects for building any supply chain and developing its strategy, but there are many other events that may take place which could enforce the supply chain decision makers to change the current approach of running their business. The dynamic business environment and the possible future trends of the global markets represent a real challenge for development of appropriate supply chain strategies, like lean, agility, and leagility. Therefore, it is very important to assess how different possible strategies are suitable for the future changes of the markets? This is to enable the supply chain to be prepared with adequate strategies for different future scenarios. To achieve this aim of preparing the supply chains for the future with adequate strategies, a deep study is done to research lean, agility and leagility, explaining the similarities and differences of these concepts. These strategies are dealing with the most important factors in supply chains; the time and the cost, what is the key reason for selecting these particular strategies lies in the fact, that they are concerned with improving the effectiveness and responsiveness in the supply chain and this is extremely important for the future. We continued study of these strategies by development of three possible future scenarios for energy scarcity, new international monetary system, and wars. The reason of developing these particular scenarios is because they are concerned with the most important political and economic events which could happen and affect the supply chains in the future (EY, 2013; Cook, 2006; Sokov, 2015). These scenarios are established to anticipate the possible challenges which could face the supply chain strategies in the future and to evaluate the suitability of supply chain strategies for such future scenarios. A survey of 150 supply chain professionals, who are working currently in the field of supply chain management, is done in two phases. The first phase is focusing on recognition of the opinions of surveyed supply chain professionals towards the supply chain strategies and their utilization. Based on the theoretical knowledge of the academic literature reviewed in this research, proposed scenarios, and the feedback of professionals in the survey, it was evident that supply chains’ managers need adequate framework, which will support improvement of current and future supply chain management. Therefore, the grounded theory methodology is used to create a new conceptual framework. The core idea of the proposed framework is to improve the global sourcing practice, which consequently will enable improving the management of supply chains according to the predicted scenarios. A second phase of survey is conducted to present the proposed framework to the supply chain professionals for evaluation. The proposed framework adds value to the global sourcing process, which enhancing the supply chain collaboration and helps to support the selected supply chain strategies for consideration – i.e., lean, agility, and leagility, to work better in the future. The proposed framework represents scientific contribution to the supply chain strategies utilization in practice. The results of this contribution are obviously to fill the gap highlighted by the supply chain professionals in the survey, who highlighted the essential need for improvement to the supply chain collaboration globally, and this will be the basic c
Ključne besede: Keywords: supply chain strategies, lean, agility, leagility, supply chain future trends, supply chain management, grounded theory, scenario planning, supply chain collaboration, sourcing.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2021; Ogledov: 1417; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

9.
Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila
Tina Cvahte Ojsteršek, 2021, doktorska disertacija

Opis: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Ključne besede: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Objavljeno v DKUM: 04.03.2021; Ogledov: 2044; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (10,07 MB)

10.
Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stez
Damjan Doler, 2020, doktorska disertacija

Opis: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena. Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov. V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Ključne besede: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Objavljeno v DKUM: 14.08.2020; Ogledov: 1553; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.91 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici