SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Model načrtovanja vitke in zelene notranje logistike
Vaska Pejić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Podjetja že od nekdaj uvajajo pristope, ki temeljijo na nižanju stroškov, zadnje čase pa intenzivno uvajajo tudi tiste, ki nižajo vpliv na okolje. Eden izmed pristopov, ki temelji na nižanju stroškov, se imenuje vitki pristop, medtem ko se ta, ki stremi k nižanju okoljskega vpliva, imenuje zeleni pristop. Na znanstveno-raziskovalnem področju sta oba pristopa precej raziskana, medtem ko obstaja le nekaj raziskav, ki proučujejo oba pristopa hkrati. Le-te podajajo ugotovitve, da sta si posamezna pristopa v določenih vidikih sorodna, ponekod pa tudi kontradiktorna. Sorodna sta si predvsem v tem, da oba stremita k eliminaciji izgub, tj. aktivnostim, ki ne dodajajo nobene vrednosti. Raziskava v doktorski disertaciji se osredotoča na vitek in zeleni pristop na področju notranje logistike. Za proces modeliranja sta bila uporabljena kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Izveden je bil anketni vprašalnik med slovenskimi podjetji, ki sta mu sledila faktorska analiza na več notranje-logističnih področjih ter modeliranje strukturnih enačb. Praktični del je bil zaključen s študijo primera. Predlagan je bil konceptualni okvir za ovrednotenje vitkosti oz. zelenosti posameznega notranjega logističnega sistema, razdeljen na pet glavnih področij: notranji logistični procesi, ergonomija ter načrtovanje prostora, človeški viri (vodstvo in zaposleni), strateško načrtovanje ter rezultati, povezani z notranjo logistiko podjetja. Pričujoča doktorska disertacija prinaša naslednje rezultate. Pregled teorije je identificiral nekaj vrzeli na vseh področjih ter tako predstavil različne načine razmišljanja o možni interakciji obeh paradigem. Možno je bilo zaznati manko na področju raziskav, ki bi zajemale oba pristopa hkrati. Prav tako je bilo na podlagi literature, za obe področji skupaj, zaznati močan interes s strani gospodarstva. Poleg omenjenih ugotovitev prinaša doktorska disertacija na podlagi faktorske analize ter modeliranja strukturnih enačb prav tako rezultate primerjave standardiziranih regresijskih uteži z vidika vitkosti ter vidika zelenosti. Najvišji vpliv na področje notranjih logističnih procesov, gledano z obeh vidikov, imata spremenljivki nepotrebno čakanje ter zmanjšanje procesnih napak, za področje ergonomija ter načrtovanje prostora spremenljivki optimalna razporeditev delovnega prostora ter trajnostno učinkovita stavba, za področje človeški viri (vodstvo in zaposleni) spremenljivke možnost vključevanja zaposlenih, dolgoročno razmišljanje, vizija ter vključenost in evalvacija zaposlenih ter za področje strateško načrtovanje strategija, deljena z vsemi nivoji organizacije ter drugimi deležniki, ter uvajanje strategije. Za področje rezultati, povezani z notranjo logistiko podjetja, imata najvišji vpliv spremenljivki konstantno spremljanje rezultatov ter opredelitev vzrokov in posledic za težave. Model je bil prav tako apliciran na primer Poštnega logističnega centra Ljubljana, kjer smo ocenjevali ter preverjali pomembnost, v predhodnih raziskavah pridobljenih spremenljivk petih področij. Ena izmed ključnih ugotovitev je, da obravnavano podjetje sicer v visoki meri skrbi za vitkost oz. zelenost podjetja, vendar kljub vsemu opažamo manko sledenja globalnim trendom, npr. uvedbi ISO standardov, prizadevanju pridobiti mednarodno priznane nagrade na področju vitkosti in zelenosti ipd. Slednje bi zagotovo pozitivno vplivalo na izboljšanje pomanjkljivosti ter odstranjevanje izgub znotraj vseh petih področij. Zaključna ugotovitev kaže na to, da vpeljava vitkih in zelenih upravljavskih praks predstavlja priložnost za slovenska in tudi tuja podjetja, da se kompetenčno odzovejo na čedalje višja pričakovanja trga. Doktorska disertacija predstavlja pomemben prispevek za raziskovalce ter strokovnjake iz gospodarstva. Za raziskovalce predvsem zato, ker je omenjena raziskava prva, ki hkrati obravnava oba pristopa, za industrijo pa pomeni predvsem vpogled v nove trende ter prikazuje doprinos vpeljave obeh paradigem.
Ključne besede: notranja logistika, vitko, zeleno, modeliranje, študija primera
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 344; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo (4,26 MB)

2.
Upravičenost uporabe regionalnih železniških prog z vidika uporabnine
Marjan Sternad, 2016, doktorska disertacija

Opis: Liberalizacija železniškega sistema je v zadnjih letih postala prioritetna naloga EU, saj se konkurenčnost železniškega transporta v primerjavi s cestnim transportom zmanjšuje. Odprtje železniškega trga tujim prevoznikov prinaša boljšo izkoriščenost obstoječe železniške infrastrukture in večji nivo kakovosti storitev, vendar pa se slabosti kažejo predvsem na regionalnih progah, ki so zaradi nizkega blagovnega potenciala nezanimive za tuje prevoznike. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovanje modela uporabnine, ki bo povečal učinkovitost izrabe regionalne železniške infrastrukture pri integraciji ekonomskih in okoljskih ciljev, kjer ekonomski cilji temeljijo na povečanju učinkovitosti rabe železniške infrastrukture na strani upravljavcev železniške infrastrukture in optimalnem financiranju železniških prevoznikov na regionalnih progah. Okoljski cilji pa temeljijo na povečanju uporabe železniškega tovornega prometa iz vidika nižjih eksternih stroškov. V doktorski disertaciji smo ugotovili, da sprememba obstoječega modela izračuna uporabnine prinaša ekonomske učinke za upravljavca železniške infrastrukture in prevoznika. Pri tem je potrebno poudariti, da maksimiramo ekonomske koristi prevoznika, ki s spremenjenim načinom zaračunavanja uporabnine na podlagi subvencioniranja znižuje stroške. Rezultati ekonometrične analize stroškov vzdrževanja so pričakovani iz strokovnega vidika in so primerljivi z referenčnimi raziskavami. Ocenjene spremenljivke so statistično značilne v skladu s strokovno literaturo. Manjša odstopanja so posledica predvsem razlik v stroških dela med državami v obdobju od 2008 do 2012. Na podlagi ocenjene stroškovne funkcije smo izračunali mejne stroške, ki predstavljajo osnovo izračuna uporabnine na podlagi bruto tonskih kilometrov. Ob primernem sistemu spodbujanja železniškega transporta s strani države je možno povečati učinkovito izrabo regionalnih prog. Za izboljšanje problematike regionalnih železniških prog je potrebno poleg ekonomskih kriterijev upoštevati tudi organizacijske, saj obstoječa organiziranost premalo podpira razvoj regionalne železniške infrastrukture. Glede na ekonomske in tehnološke kriterije smo oblikovali model središčnih in obrobnih vozlišč za regionalne železniške proge v Sloveniji s ciljem povečanja frekvenc med izbranimi lokacijami in izboljšanja kakovosti železniške transportne storitve. Izbrana središčna in obrobna vozlišča razpolagajo s primerno železniško infrastrukturo, ki omogoča razvoj celovitih in konkurenčnih transportnih storitev, ki poleg transporta ponujajo tudi storitve manipulacij in spremljevalne logistične storitve. V postavljen model središčnih in obrobnih vozlišč smo postavili model uporabnine, ki na eni strani spodbuja prevoznike preko subvencioniranja. S povečanjem frekvence tovornih vlakov pa se poveča izkoriščenost železniške infrastrukture in prihodek z naslova uporabnine. Povečanje povpraševanja po železniških tovornih storitvah vpliva tudi na povečanje konkurence na železniškem trgu storitev, saj so zaradi nizkega in padajočega povpraševanja regionalna območja nezanimiva in neprivlačna za druge železniške prevoznike. Rezultati predlaganega modela so usklajeni z usmeritvami evropske prometne politike s ciljem povečanja železniškega tovornega transporta in preusmeritev blagovnih tokov iz cest na železnico, ki povzroča bistveno nižje eksterne stroške. Cilji evropske prometne politike na področju železniškega transporta so tudi usmerjeni v razvoj notranjega železniškega trga v Evropi, kjer je potrebno zagotoviti celovit pristop k upravljanju tovornih koridorjev. Izboljšanje učinkovitosti na koridorjih pa ni mogoče zagotoviti brez učinkovitih povezav na regionalna območja, ki so preveč zapostavljena v globalnem povezovanju, vendar predstavljajo potencial, ki ostaja neizkoriščen. Poleg tega so regionalna območja s področja železniškega transporta in uporabnine slabo raziskana področja, saj je večina raziskav osredotočena na glavne železniške proge.
Ključne besede: železnice, regionalne proge, uporabnina, mejni stroški, središčna in obrobna vozlišča
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 260; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (48,66 MB)

3.
Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv
Janez Žirovnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar dopušča možnosti, da se človekove pravice in temeljne svoboščine pod določenimi pogoji omejijo. Država lahko omeji človekovih pravic in temeljnih svoboščine samo na podlagi zakona. Na ta način je mogoče omejiti tudi pravico varstva tajnosti in drugih občil oziroma pravico do komunikacijske zasebnosti. Zakon, s katerim se omeji pravica do komunikacijske zasebnosti mora biti predvidljiv. Ta predvidljivost pa ne pomeni, da bi lahko posameznik ali skupina predvideli kdaj bodo nadzorovani. Ker gre za posege, ki morajo po svoji vsebini biti tajni, to tudi ne bi imelo smisla. V danem primeru predvidljivost zato pomeni, da so določbe zakona, ki ureja posege v komunikacijsko zasebnost jasne in natančne. Posamezniki ali skupine morajo vedeti, pod kakšnimi pogoji lahko država poseže v njihovo komunikacijsko zasebnost. V komunikacijsko zasebnost posegajo tudi obveščevalne službe. Zakonodaja v Sloveniji, ki to področje ureja za obveščevalne službe je skladna z določbami Ustave. Upošteva ustavne pogoje, da mora biti poseg določen v zakonu, da ga je mogoče izvajati le določen čas, če tako odredi sodišče in je nujno in sorazmerno za dosego legitimnega cilja. Vendar zakonodaja ni popolnoma skladna z določbami Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, saj med drugim ne ureja postopka pri prenosu, s posegi v komunikacijsko zasebnost, pridobljenih podatkov ter sodnega varstva posameznikov, katerih komunikacije se je nadzorovalo. V raziskavi smo zato, na podlagi teoretičnih izhodišč raziskave, procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost dopolnili, tako dopolnjen model pa smo implementirali v osnutek predpisa, za katerega predlagamo, da na novo določi zakonite posege obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost posameznikov.
Ključne besede: procesni model, presojanje posegov, komunikacijska zasebnost, obveščevalna dejavnost, zakonito prestrezanje
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 409; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (3,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Integracija ERP in MES sistema
Simon Oman, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava integracijo poslovnega informacijskega sistema (ERP) in sistema za upravljanje proizvodnje (MES). Podatki v ERP nastajajo kot posledica poslovnih dogodkov in so relativno majhni po obsegu in redki v primerjavi z obsegom in frekvenco podatkov v MES. Zadnje je treba zajemati in obdelovati v realnem času, medtem ko obdelava poslovnih podatkov prenese večurne zakasnitve. Raziskava je osredotočena na konkreten informacijski sistem v poslovnem okolju avtomobilske industrije. Razvit je bil programski vmesnik za dvosmerno povezavo med poslovnim informacijskim sistemom Microsoft Dynamics NAV in sistemom za upravljanje proizvodnje Hydra. Programski vmesnik smo razvili z razvojnim okoljem C/SIDE (client/server integrated development environment). Vmesnik omogoča, da podatke ERP, kot so naročila, odpoklici, prodajni nalog in delovni nalog, v standardiziranem formatu dokumenta IDoc (intermediate document) prenesemo v delovni nalog posameznega stroja, ki ga nadzira MES. Prenos iz ERP v MES lahko sproži operater ali pa programirani časovni mehanizem. S tem je minimiran čas za implementacijo kakršnekoli spremembe delovnih nalogov na strojih (npr. povečanje količine izdelave ali najhitrejša mogoča ustavitev). Tok podatkov iz smeri MES v ERP se prav tako lahko sproži na zahtevo operaterja ali pa jo krmili časovni mehanizem. Tudi v tem primeru je uporabljen standardizirani format sporočila IDoc. V sistem ERP se prenesejo vsi relevantni podatki o dogodkih na strojih, kot so izdelana količina na posameznem delovnem nalogu, časi začetka in konca operacij in spremembe stanj strojev (delovanje, zastoj, okvara). Razvita je bila tudi aplikacija, ki te podatke prenese v sistem poslovnega obveščanja (BI, business intelligence). Za vrednotenje implementirane integracije je bil uporabljen model VRM (value reference model), ki smo ga prilagodili in prenesli v sistem poslovnega obveščanja. Model VRM definira merljive kazalnike učinkovitosti v več dimenzijah. Prilagojeni model VRM v konkretnem poslovnem okolju uporablja dimenzije: pretok, stroški in sredstva. Meritve eksperimenta, ki se nanašajo na 6-mesečno uporabo razvitega vmesnika za dvosmerno povezavo sistemov ERP in MES, so pokazale izboljšave v procesu naročanja in procesu načrtovanja. Doseženi so bili naslednji prihranki: v dimenziji pretok 48 %, v dimenziji stroški 25 % in v dimenziji sredstva 29 %. Razviti mehanizem dvostranske izmenjave podatkov je učinkovit, doseženi prihranki pa v rangu napovedi. Predstavljeni predlog omogoča nadaljnje raziskave s področja integracij med sistemi ERP in sistemi MES vzdolž celote oskrbovalne verige.
Ključne besede: Integracija, Poslovni informacijski sistem, Sistem za upravljanje proizvodnje, Menedžment oskrbovalne verige, Poslovna inteligenca
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (7,61 MB)

5.
Razumevanje logistične platforme v teoriji in praksi
Brigita Gajšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: V znanstveni literaturi se pojem logistična platforma v zadnjih letih vse pogosteje uporablja. Avtorji logistično platformo povezujejo z vsebinsko raznovrstnimi primeri iz prakse. Pri tem ne podajo splošnega modela, ki bi omogočal lažji pristop k njeni zasnovi v praksi glede na poznavanje verjetnih koristi in ob upoštevanju aktualnih strategij. Da bi zapolnili vrzel, smo k raziskavi pristopili na uravnotežen način, s kvalitativnim in s kvantitativnim pristopom. S pojasnitvijo razumevanja smo želeli doprinesti k sprostitvi potenciala omenjenega koncepta za dobrobit logističnega sektorja. Raziskava po različnih sektorjih je bila izvedena v Sloveniji, na Poljskem in v Singapurju. Rešene spletne ankete smo analizirali iz vidika štirih vrst organizacij: logistična podjetja; nelogistična podjetja; panožna združenja / državne agencije / zbornice; izobraževalne ustanove. Logistične platforme so večnivojski pojavi, ki lahko na makro nivoju multiplicirajo učinke dosežene na mikro in mezo nivoju. Razvoj obetajočih medorganizacijskih konceptov, ki vključuje različne skupine deležnikov, je lahko neučinkovit zaradi razlik v razumevanju koncepta samega. Raziskava je potrdila predlagani splošni teoretični model logistične platforme, ki podaja gradnike in geografska / poslovna področja. Dodatno, mednarodna raziskava je razkrila nekatere statistično značilne razlike v razumevanju pojma po posameznih državah. Čeprav so vsi anketiranci imeli dostop do enotne globalne baze podatkov, je jasno, da na razumevanje koncepta lahko vplivajo lokalni dejavniki, ki kot taki lahko spodbujajo ali zavirajo mednarodno integracijo in jih je potrebno nadalje raziskati. Predlagamo splošni model logistične platforme in si prizadevamo dvigniti osveščenost o raziskovanem medorganizacijskem konceptu in o kompleksnosti njegove implementacije v prakso. Iz vidika praktikov je zavedanje, da imajo lahko različne skupine deležnikov različno dojemanje vsebine koncepta, pomembno in bo pomagalo okrepiti delo na medorganizacijskih projektih z dajanjem večje pozornosti razjasnitvi osnovnih dejstev. Nadalje naše delo ponuja akademikom mnogo možnosti za nadaljnje raziskovalno delo.
Ključne besede: logistika, logistična platforma, zunanja integracija, model, razumevanje koncepta
Objavljeno: 05.02.2016; Ogledov: 647; Prenosov: 76
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

6.
Vrednotenje stroškov uporabe vozil v vojaški logistiki
Leon Grašič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Redno in dosledno izvajanje postopkov vzdrževanja vozil v vojaški logistiki predstavlja ključni pogoj za doseganje ustrezne zanesljivosti delovanja vojaških bojnih in nebojnih vozil. Slednje ima ključni vpliv na doseganje visoke stopnje razpoložljivosti vozil ter s tem povezane operativne zmogljivosti in odzivnosti enot, kar se še posebej izraža pri izvajanju nalog in obveznosti enot na mednarodnih vojaških operacijah in mirovnih misijah. Ekstremni pogoji in način uporabe vojaških vozil narekujejo specifičen pristop pri obravnavanju, organiziranju in načrtovanju vzdrževanja, pri izvajanju tehnoloških postopkov vzdrževanja in ne nazadnje tudi pri vrednotenju stroškov vzdrževanja in uporabe. V okviru doktorskega dela je oblikovan analitični model, ki je prilagojen specifičnim konstrukcijskim zahtevam in karakteristikam vojaških vozil, profilu (pogojem in načinu) uporabe ter tehnološkim postopkom preventivnega in kurativnega vzdrževanja vozil v vojaški logistiki. Model vrednotenja omogoča vnaprejšnjo ekvivalentno primerjavo skupnih stroškov uporabe podobnih vozil različnih proizvajalcev skozi celotno dobo trajanja (življenjsko dobo). V okviru oblikovanja modela so jasno opredeljeni začetni (vstopni) in robni pogoji. Implementacija analitičnega modela zagotavlja vrednotenje in načrtovanje stroškov vzdrževanja in stroškov direktne uporabe vozil v vojaški logistiki že ob nabavi novih vozil, prav tako pa tudi vrednotenje optimalne dobe trajanja (življenjske dobe) vozil, kar vodi do povečanja zanesljivosti in razpoložljivosti, s tem pa tudi do večje učinkovitosti uporabe vozil v vojaški logistiki.
Ključne besede: vojaška vozila, življenjska doba, stroški uporabe, analitični model, vstopni in robni kriteriji, analiza učinkovitosti
Objavljeno: 05.02.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (2,73 MB)

7.
LOGISTIKA OBVEŠČEVALNIH DEJAVNOSTI NA EKONOMSKO POSLOVNEM PODROČJU
Alojzij Krapež, 2015, doktorska disertacija

Opis: Logistika obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju je vsekakor tema, ki bi je v našem okolju v preteklosti redko srečali. Ekonomsko poslovno področje in logistika sta soodvisni in v uspešen poslovni model povezani dejavnosti, vendar kako v to soodvisnost spada obveščevalna dejavnost. Vsekakor je ta navidezna dilema povezana z zgodovinskim razvojem obveščevalne dejavnosti in njene vloge v družbi. Prav zaradi tega je potrebno nekoliko osvetliti ta zgodovinski razvoj, ki je pripeljal do tega, da tudi obveščevalna dejavnost postaja nujno potrebna sestavina uspešnih poslovnih modelov. V preteklosti so bile obveščevalno varnostne službe bojevniki na nevidnem bojnem polju med posameznimi državami, vojaško političnimi bloki in dr. Ukvarjale so se predvsem z zbiranjem podatkov o drugih državah, t.i. vohunjenjem. Neredki so tudi primeri organiziranja zarot, atentatov in drugih dejavnosti, od koder izvira pogosto slabšalni prizvok, ki ga imajo te službe. Pomemben se nam zdi tudi vidik okolja, v katerem delujejo obveščevalno varnostne službe, saj s povezovanjem teh služb na nadnacionalnih nivojih prihaja tudi do širjenja in spremembe okolja, ki je bilo v preteklosti dokaj stabilno. Poleg sprememb okolja, nenehne spremembe v družbi in mednarodnem okolju, ki sta jih povzročila predvsem razpad blokovske delitve sveta in globalizacija, postavljajo pred obveščevalno varnostne službe vedno nove izzive. Po koncu hladne vojne in razpadu bipolarnih delitev sveta je bilo pričakovati, da bodo razmere in odnosi v državah – družbah in med njimi manj konfliktni, predvsem pa bolj prijazni, humani in varni. Bistveno spremenjen svet je spodbudil razvoj globalnih razsežnosti, hkrati s tem pa postal veliko bolj nestabilen in nepredvidljiv. V sodobnem okolju, ki je začelo nastajati po padcu blokovsko razdeljene Evrope in temelji na nadnacionalnih povezavah, se skladno s tem menja tudi vloga obveščevalno varnostnih služb, tako v nacionalnem kot tudi nadnacionalnem okolju. Oblikuje se sistem kolektivne varnosti, ki poleg vojaškega aspekta vsebuje tudi obveščevalno varnostnega. Temelji na prizadevanjih mednarodne skupnosti v zoperstavljanju nadnacionalnim grožnjam, med katere gotovo sodita terorizem in mednarodni organizirani kriminal. To potrjuje tudi obdobje po 11.9.2001, ko je zaradi znanih dogodkov prišlo do korenitih 8 sprememb v varnostni arhitekturi, znotraj katere zelo pomemben delež dobivajo tudi obveščevalno varnostne službe. Pravočasne in dobre informacije v današnjem svetu pomenijo prednost, pa naj se to nanaša na politično, gospodarsko ali vojaško področje. V tem segmentu ima svojo pomembno vlogo obveščevalno varnostna dejavnost. V preteklosti je bila obveščevalna dejavnost organizirana na nacionalnem nivoju in v izključni lasti države. V sodobnem svetu te omejitve počasi izginjajo (Podbregar, 2008). Ta kratek pogled nazaj ni pomemben samo zaradi dejstva, da je prišlo do sprememb v varnostni arhitekturi, temveč tudi nakazuje nekaj drugih pomembnih dejstev. Prvo je vsekakor širitev potrebe po obveščevalni dejavnosti na ekonomsko poslovno področje. Kot pravi Podbregar (2008) se posamezniki in organizacije, tako profitne kot neprofitne, v dinamičnem okolju v katerem živimo in ga kreiramo, srečujejo z vse večjo potrebo, ki bi jo na kratko lahko opisali s stavkom:«Potrebujem pravočasne, točne in uporabne podatke za odločanje«. Ta preprost stavek pred nas postavlja velike ovire, zahteva izjemno organiziranost in delovanje različnih teamov, skupin ter odlično infrastrukturo, večkrat vezano na najsodobnejše informacijske tehnologije. V sodobni informacijski družbi so nam mnogi podatki na voljo z relativno hitro dostopnostjo. Še vedno pa so nam za ključne odločitve potrebni podatki, ki morda v tistem trenutku niso razpoložljivi, so premalo natančni ali pa jih imajo v posesti ključni posamezniki, ki jih enostavno želijo zadržati zase in jih sami uporabiti za svoje lastne odločitve. Jelen (v Podbregar, 2008) glede tega izpostavlja ključno vlogo informacij v povezavi s silovitim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij, znanja kot intelektualnega kapitala in tveganja kot temeljne značilnosti dobe turbulentnih sprememb. Ne smemo pa prezreti še splošnega okvira, ki ga predstavlja - vsaj z gledišča razvitega sveta - pozni kapitalizem kot skupni imenovalec za različne izvedenke (turbokapitalizem, neokonservativizem, neoliberalizem in podobno), ki pogosto nosijo takšen ali drugačen ideološki pečat. A pomembneje kot to je, da prispevajo k zaostrovanju pogojev poslovanja in globalne konkurence. Podjetnik rabi na poti do uspeha tudi čedalje več znanja in informacij. Sodobne tehnologije ponujajo neobvladljive količine informacij, a hkrati postaja polje »občutljivih« informacij, ki so zaščitene pred nepooblaščenimi očmi, čedalje obsežnejše. Varujejo jih ne le sofisticirana tehnika in varnostni sistemi, temveč tudi zakon. A načeloma je dosegljiva vsaka, še tako varovana informacija. Vprašanje je le, koliko denarja in časa smo 9 pripravljeni investirati v rušenje ovir. Gre preprosto za vprašanje ekonomije in morale oziroma poslovne etike. Etika ponuja zabrisane meje, ostra ločnica pa je postavljena tam, kjer nemoralno početje prestopi prag zakona in preide na področje kriminalnega početja, točneje na področje poslovnega ali gospodarskega kriminala. Drugo pomembno dejstvo je, da je prišlo do t.i. privatizacije obveščevalne dejavnosti, ki je bila v preteklosti v ekskluzivni državni pristojnosti. Vse več je subjektov v poslovnem svetu, ki v svojo osnovno dejavnost vključujejo obveščevalno dejavnost z namenom pridobivanja konkurenčne prednosti na trgu. Obstaja cela paleta subjektov, ki na trgu nudijo storitve, ki so plod obveščevalne dejavnosti. Prav tako deluje tudi veliko subjektov, ki na trgu ponujajo storitve zaščite pred t.i. ekonomskim vohunstvom, pa naj gre za zgolj za zaščito vitalnih podatkov ali informacij, ali bolj kompleksne sisteme t.i. integralne varnosti. Poleg teh oblik, kjer poslovni subjekt na trgu lahko kupi te storitve, obstaja niz primerov, ko predvsem velike korporacije, znotraj svojih poslovnih sistemov, uvajajo obveščevalno dejavnost kot sestavino poslovnih procesov. S tem smo prišli do tretjega pomembnega dejstva in to je konkurenčna obveščevalna dejavnost. Kahner (1997) pravi, da je konkurenčna obveščevalna dejavnost sistematični program za zbiranje in analiziranje informacij o aktivnosti vaših tekmecev in splošnih poslovnih gibanjih, ki pomagajo k doseganju ciljev vaše družbe. Kot pravi Jelen (v Podbregar, 2008) ugledni Brintov inštitut postavlja ostro ločnico med konkurenčno obveščevalno dejavnostjo (Competitive Intelligence - CI) in poslovnim vohunstvom (Business Espionage). Konkurenčna obveščevalna dejavnost namreč uporablja javne vire za odkrivanje in razvijanje informacije o konkurenci, konkurentih in tržnem okolju. Za razliko od poslovnega vohunstva, ki razvija informacije z nelegalnimi sredstvi, kot je vdiranje (hacking), uporablja konkurenčna obveščevalna dejavnost javne informacije – vse informacije, ki so lahko legalno in etično identificirane in dostopne. Vprašanje ni zanimivo le konceptualno, temveč zarisuje povezavo - trikotnik med obveščevalnimi službami, precizneje, njenimi ekonomskimi sestavinami, poslovnim vohunstvom in poslovnimi družbami s svojimi programi konkurenčne obveščevalne dejavnosti . V tem trikotniku so podjetja tako subjekt te dejavnosti kot potencialni objekt, se pravi, bolj ali manj ranljiva tarča (etičnega in legalnega) zbiranja informacij ali vohunskih napadov, bodisi s strani obveščevalnih 10 služb bodisi s strani konkurenčnih podjetij. CI je že postala donosna dejavnost v razvitih gospodarstvih, kjer je veliko ponudnikov storitev. Razumevanje tako zgodovinskih vidikov obveščevalne dejavnosti, kakor tudi njene formalne in vsebinske transformacije, zahteva poznavanje temeljnih sestavin obveščevalne dejavnosti. Do teh pridemo s preučevanjem obstoječe literature. Glede tega Marrin (2014) poudarja, da so študije obveščevalne dejavnosti teoretično/akademsko dopolnilo k praksi nacionalne obveščevalno varnostne dejavnosti; so prispevek visoke izobrazbe za razlago preteklosti, razumevanje sedanjosti in napoved prihodnosti. So akademsko znanje, ki je pogosto vgrajeno v okvir širših študij vlade in zunanje politike in so koristne tudi za obveščevalne strokovnjake. Več kot je literature in se visokošolski programi, oddelki in celo visoke šole/univerze posvečajo študiju in poučevanju obveščevalne dejavnosti, se le-ta vedno bolj uveljavlja kot akademska disciplina. Vendar obstajajo vrzeli v literaturi, ki so posledica tega, da ni zagotovljena akumulacija znanja in njegovo združevanje v daljšem časovnem obdobju. Za izboljšanje študij obveščevalne dejavnosti kot akademske discipline bo potrebna okrepitev najboljših praks z identifikacijo, pridobivanjem, shranjevanjem, ustvarjanjem in razširjanjem novega znanja. Izvajanje teh praks bo okrepila skladnost študij obveščevalne dejavnosti kot akademske discipline in hkrati povečala svoj vpliv na širše/splošno znanje, javno razumevanje in vladne prakse. Poleg znanj s področja obveščevalne dejavnosti potrebujemo tudi znanja s področja logistike. Logistika je zelo široka znanost, ki povezuje organizacijska, ekonomska, finančna, informacijska znanja, znanja o varstvu okolja in mnoge druge v enoten sistem. Opredeljuje se kot znanost in kot dejavnost, s katero smo obvladali fizični tok blaga, energije, informacij in človeških virov, in tako postane eden glavnih delov poslovne in tržne strategije. Prisotna je v vseh fazah poslovnega procesa v podjetju in je povezana z vsemi temeljnimi poslovnimi funkcijami. V znanstveni sferi obstaja jasno izražena potreba po definiranju generičnega modela logistike obveščevalnih dejavnosti, ki bo dobra platforma za organiziranje in upravljanje konkretnih aplikativnih modelov znotraj javnega in zasebnega ekonomsko poslovnega sektorja. Odločitev za organiziranje in financiranje takih modelov znotraj javnih in zasebnih gospodarskih družb, je predvsem odgovornost vodstvenih struktur, ki brez take podpore pri poslovnih odločitvah, 11 izgubljajo pomemben del konkurenčnosti ekonomsko poslovnega okolja in s tem pomemben potencialni tržni delež, ki predstavlja materialno osnovo za splošno blaginjo celotne družbe. Poleg teoretičnih znanj, sta nam potreben nabor informacij ponudili tudi dve raziskavi, ki smo jih izvedli z namenom definiranja modela logistike obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju. Z združitvijo znanj smo pristopili k preučevanju logistike obveščevalne dejavnosti na ekonomsko-poslovnem področju, ki je kompleksno in za solitarno znanstveno raziskavo preobsežno. Zaradi tega smo področje omejili na prodajo državnih deležev v slovenskih podjetjih, ki predstavlja enega od ključnih procesov, ki poteka in je praktično podlaga za kvaliteten razvoj slovenske družbe v prihodnosti. Definicijo ključnih dejavnikov logistike obveščevalne dejavnosti v procesu prodaje državnih deležev v slovenskih podjetij smo zato postavili v naše znanstveno-raziskovalno ospredje. Naše raziskovanje je rezultiralo z oblikovanjem procesnega modela logistike obveščevalne dejavnosti na ekonomsko-poslovnem področju kot prvega takega modela v Sloveniji. S tem se je odprl tudi prostor za vse nadaljnje raziskave na tem področju. Količina in kakovost znanj s tega področja je lahko učinkovito orodje managementa podjetij za doseganje konkurenčne prednosti na trgu. Model logistike obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju, je teoretično in empirično kompleksen model, ki omogoča, da je kvaliteta odločitev na osnovi informacij pridobljenih preko mreže obveščevalnih dejavnosti bistveno višja, kot kvaliteta tiste odločitve, ki je sprejeta na osnovi tradicionalnih »instiktivnih« procesov.
Ključne besede: Obveščevalna dejavnost, logistika, gospodarstvo, konkurenčna prednost
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 547; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (2,46 MB)

8.
The future of logistics
Heiko A. von der Gracht, 2008, doktorska disertacija

Ključne besede: poslovna logistika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 362; Prenosov: 15
URL Polno besedilo (0,00 KB)

9.
Vpliv zaupanja in pripadnosti odnosu na sodelovanje v oskrbovalnih verigah
Sonja Mlaker Kač, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z obravnavo vplivov zaupanja in pripadnosti odnosu na sodelovanje med partnerji v oskrbovalnih verigah. Oskrbovalne verige obravnavamo kot mreže ali nize organizacij, ki so vključene v pretok materialov, storitev, financ in informacij od začetnega vira do končnega potrošnika in ki stremijo k doseganju skupnih ciljev. V središče proučevanja postavimo odnose med partnerji v menjavi. Predpostavljamo, da je za vzpostavitev, ohranjanje in razvijanje odnosov v oskrbovalnih verigah ključno doseganje zadostne stopnje zaupanja, ki ga definiramo kot stopnjo zaupanja do partnerjev, s katerimi sodelujejo v oskrbovalni verigi in pri tem upoštevamo tako njihova pričakovanja do partnerjev kot tudi njihove dosedanje izkušnje s partnerji v menjavi, in pripadnosti odnosu, za katero ugotavljamo, da je stanje, ko je partner prepričan, da je dolgotrajen odnos z drugo organizacijo v oskrbovalni verigi pomemben in da je vanj vredno vlagati trud, da se zagotovi njegova trajnost. Ključno je tudi razumevanje sodelovanja med partnerji v oskrbovalnih verigah, ki ga opredelimo v kolaborativnem smislu vedenja kot stopnjo sodelovanja, kjer tri ali več organizacij, ki sodelujejo v oskrbovalnih verigah, s komplementarnimi lastnostmi sodelujejo pri ustvarjanju skupnega pomena in ciljev, ki ga ena sama ne bi zmogla oblikovati in doseči, na način, da imajo vsi skozi sodelovanje večje koristi. Kot dejavnike, ki vplivajo na zaupanje, opredelimo, glede na teorijo zaupanja in pripadnosti odnosu ter glede na teorijo družbene menjave, komunikacijo, skupne vrednote in oportunistično vedenje. Kot dejavnike vpliva na pripadnost odnosu pa obravnavamo prednosti, ki izhajajo iz odnosa, posledice ob prenehanju sodelovanja, skupne vrednote, komunikacijo in zaupanje. Na podlagi teoretičnih spoznanj in obstoječih raziskav smo oblikovali raziskovalni model in postavili tezo doktorske disertacije ter dve glavni hipotezi in osem podpornih hipotez. V raziskovalnem delu ugotavljamo vpliv zaupanja in pripadnosti odnosu na sodelovanje med partnerji v oskrbovalnih verigah. Tako se teza doktorske disertacije glasi »Zaupanje in pripadnost odnosu vplivata na sodelovanje v oskrbovalnih verigah.«. V raziskavo smo z anketiranjem vključili vodje logistike, nabave in prodaje, strokovne sodelavce na področju logistike in vodje procesov in projektov, ki se pri svojem delu ukvarjajo z logistiko. V raziskavo smo vključili primarni, sekundarni in terciarni sektor, podjetja vseh velikosti in tako slovenska kot tuja podjetja, ki imajo enote v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 118 anketirancev. Glede na demografske podatke vzorca lahko ugotovimo, da so anketiranci odstotkovno razporejeni, gledano na populacijo, primerljivo glede na velikost in panogo organizacij. S pomočjo faktorske analize smo oblikovali osem faktorjev in nadalje ugotavljali povezave med njimi. Opravili smo analizo Pearsonovega koeficienta korelacije in regresijsko analizo in ugotovimo lahko, da obstaja statistično značilna srednja in močna pozitivna povezanost med zaupanjem, prednostmi, ki izhajajo iz odnosa, skupnimi vrednotami in komuniciranjem na eni in pripadnostjo odnosu na drugi strani. Nadalje lahko ugotovimo, da obstaja statistično značilna pozitivna povezanost med skupnimi vrednotami, komunikacijo na eni strani in zaupanjem na drugi ter statistično značilna močna negativna povezanost med oportunističnim vedenjem in zaupanjem. Na koncu ugotovimo še, da obstaja statistično značilna pozitivna odvisnost sodelovanja od pripadnosti odnosu in zaupanja. Glavno tezo doktorske disertacije torej potrdimo in ugotavljamo, da zaupanje in pripadnost odnosu vplivata na sodelovanje v oskrbovalnih verigah ter na koncu poudarimo pomembnost teh dejavnikov v sodobnem managementu oskrbovalnih verig.
Ključne besede: zaupanje, pripadnost odnosu, sodelovanje, oskrbovalna veriga.
Objavljeno: 18.11.2014; Ogledov: 1085; Prenosov: 154
.pdf Polno besedilo (1,69 MB)

10.
Kibernetika varnostnih sistemov-terorizem in obramba pred sredstvi za množično uničevanje
Teodora Ivanuša, 2013, doktorska disertacija

Opis: Terorizem je zapleten pojav, ki se ga ne moremo uspešno obraniti, če uporabimo eno samo stroko in en sam vidik obravnavanja, ker bi pustili preveč bistvenih lastnosti izven pozornosti. Če se n.pr. moramo braniti pred sredstvi za množično uničevanje, moramo sinergijsko prepleteno uporabiti spoznanja iz naravoslovnih, družboslovnih in tehniških ved. Za to potrebujemo ustvarjalno interdisciplinarno sodelovanje, zato pa strokovnjake, ki so hkrati specialisti in sposobni in voljni poslušati in dobro slišati ljudi iz drugih strok, ker se z njimi ne strinjajo, ampak dopolnjujejo. Imajo in uporabljajo etiko soodvisnosti različnih kot sestavin iste celote. Tako sposobnost jim da Mulejeva (1979, 2000) Dialektična teorija sistemov - DTS kot tista izmed številnih teorij sistemov, ki se ne omejuje na precizen opis zapletenih pojavov pod imenom sistemov, ampak razvija dalje osrednjo misel očeta teorije sistemov Bertalanffyja, da je ustvaril teorijo sistemov zoper sodobno pretirano ozko specializacijo, zato pa kot svetovni nazor celovitosti in njemu ustrezno metodologijo. Na njeni podlagi smo s sinergijo več zvrsti teorije sistemov in kibernetike ustvarili novo zvrst z naslovom 'kibernetika varnostnih sistemov'. Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1, 2010), kot krovni dokument oziroma izhodišče, ki ga v realnosti realno manifestira sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije (SNV), smo po natančno določenem dialektičnem sistemu vidikov in kasneje, preko natančno določenih/napovedanih diagnostičnih korakih, spoznali kot patološko. Naša diagnoza SNV (= realna manifestacija ReSNV-1, 2010) je: SNV ni živ, ni viabilen, nejasnosti enači z verjetnostjo, je tog in ne-okviren, relativno izoliran, vztraja na metafizično-konservativnih konceptih, podsistemi so homomorfni namesto izomorfni, ergodičnosti = inovacij, ne vidimo. Za rekonvalesceno sistema nacionalne varnosti (= pred tem Resolucije, kot njegovega izhodišča) predlagamo SNV, ki bo upočasnjeval zakon entropije, upošteval zakon zadostne in potrebne celovitosti ter zakon hierarhije zaporedja in soodvisnosti. V naši raziskavi (Ivanuša kot avtorica, Podbregar & Mulej kot mentorja, 2013) smo Mulejevo DTS (Mulej, 1979) v kombinaciji s Teorijo živih sistemov (Miller, 1978), Teorijo viabilnih sistemov (Beer, 1984), s Teorijo nejasno opredeljenih sistemov – fuzzy (Zadeh, 1965 ) in s Kibernetiko konceptualnih sistemov (Umpleby, 1994) vključno z Mulejevim USOMID aplicirali kot reanimator, regenerator in nauk. Naša raziskava nekaj ukinja, nekaj uvaja: nepotrebnost z zaporedno soodvisnostjo in vzporedno soodvisnostjo – ustvarili smo novost za rutino. Možnost doseganja nasprotnega učinka, torej negativnega, z iskanjem sinergij, smo se izognili s Konceptom zadostne in potrebne celovitosti obnašanja (Mulej & Kajzer, 1998), ki ponuja realno pot
Ključne besede: Ključne besede: dialektična teorija sistemov, kibernetika, varnostni sistemi, sinergije, sredstva za množično uničevanje/terorizem
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 2239; Prenosov: 265
.pdf Polno besedilo (2,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici