| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Model energijskih tokov v sistemu distribuirane energetske oskrbe na osnovi metode simulacije diskretnih dogodkov : doktorska disertacija
Dušan Kragelj, 2022, doktorska disertacija

Opis: V času, ko je racionalna poraba energije in trajnostna naravnanost njenega pridobivanja postala že vsakdanja, je eden izmed že preverjenih in razširjenih načinov pridobivanja energije v javnih ustanovah kot so šole, bolnišnice, trgovski centri in podobno tako imenovana decentralizirana ali distribuirana proizvodnja električne energije, toplote in hladu, v tujini znana pod terminom Distributed Energy Resources (v nadaljevanju DER). Kot tudi na drugih področjih življenja sta tudi pri pridobivanju energije optimizacija in napovedovanje porabe esencialnega pomena za rentabilno in okoljsko sprejemljivo delovanje. V doktorski disertaciji smo proučevali sistem sestavljen iz tri-generatorja z dodatno absorpcijsko toplotno črpalko za pretvorbo toplote v hlad in dodatnega bojlerja ter kompresorske toplotne črpalke. V takšnih sistemih se za napovedovanje v večini uporabljajo samo zgodovinski podatki o porabi, saj drugih podatkov nimamo na voljo. Zaradi tega metode, ki jih avtorji uporabljajo za modeliranje oskrbe z energijo v industrijskih sistemih, niso povsem uporabne in zato je bil nujno potreben drugačen pristop.
Ključne besede: distribuirana proizvodnja energije, logistični proces, simulacije diskretnih dogodkov, optimizacija in napovedovanje, trajnostno pridobivanje energije
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 176; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

2.
Model celovitega zaupanja državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe: logistika aplikacije
Gašper Hribar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava temo, ki je bila po naši vednosti redko obravnavana v dostopni znanstveni literaturi. Celovito opredeljuje zaupanje državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe, dejavnike, ki vplivajo na to vrsto zaupanja ter predlaga model za vzpostavitev in vzdrževanje celostnega zaupanja. V skladu z izbranimi sistemskimi teorijami in njihovimi metodologijami za inovacije in uporabo inovacij smo razvili posebne smernice in priporočila za aplikacijo modela ter logistiko aplikacije. Opisana raziskava temelji na analizirani javno dostopni literaturi s področja zaupanja (na splošno in specifičnih vrst zaupanja), sistemskih teorij ter obveščevalno-varnostnih služb, hkrati pa ponuja svojo definicijo zaupanja (na splošno), celovitega zaupanja in celovitega zaupanja državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe.
Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, zaupanje, zadostna in potrebna celovitost, model, logistika aplikacije
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (6,95 MB)

3.
A framework for managing future supply chain trends: utilization of lean, agile and leagile strategies
Waleed Rashad, 2020, doktorska disertacija

Opis: The supply chain has become very essential to run any business nowadays. Throughout the history of business, the professionals have been trying always to find out the best practice, and as long as the business concept is evolved over time, the practice, methodologies and techniques of doing the business also have been evolved. This evolvement led to the concept of supply chain initially and then later it became essential to have strategy for supply chain. The evolvement of the markets, globalization, and new technologies became very decisive subjects for building any supply chain and developing its strategy, but there are many other events that may take place which could enforce the supply chain decision makers to change the current approach of running their business. The dynamic business environment and the possible future trends of the global markets represent a real challenge for development of appropriate supply chain strategies, like lean, agility, and leagility. Therefore, it is very important to assess how different possible strategies are suitable for the future changes of the markets? This is to enable the supply chain to be prepared with adequate strategies for different future scenarios. To achieve this aim of preparing the supply chains for the future with adequate strategies, a deep study is done to research lean, agility and leagility, explaining the similarities and differences of these concepts. These strategies are dealing with the most important factors in supply chains; the time and the cost, what is the key reason for selecting these particular strategies lies in the fact, that they are concerned with improving the effectiveness and responsiveness in the supply chain and this is extremely important for the future. We continued study of these strategies by development of three possible future scenarios for energy scarcity, new international monetary system, and wars. The reason of developing these particular scenarios is because they are concerned with the most important political and economic events which could happen and affect the supply chains in the future (EY, 2013; Cook, 2006; Sokov, 2015). These scenarios are established to anticipate the possible challenges which could face the supply chain strategies in the future and to evaluate the suitability of supply chain strategies for such future scenarios. A survey of 150 supply chain professionals, who are working currently in the field of supply chain management, is done in two phases. The first phase is focusing on recognition of the opinions of surveyed supply chain professionals towards the supply chain strategies and their utilization. Based on the theoretical knowledge of the academic literature reviewed in this research, proposed scenarios, and the feedback of professionals in the survey, it was evident that supply chains’ managers need adequate framework, which will support improvement of current and future supply chain management. Therefore, the grounded theory methodology is used to create a new conceptual framework. The core idea of the proposed framework is to improve the global sourcing practice, which consequently will enable improving the management of supply chains according to the predicted scenarios. A second phase of survey is conducted to present the proposed framework to the supply chain professionals for evaluation. The proposed framework adds value to the global sourcing process, which enhancing the supply chain collaboration and helps to support the selected supply chain strategies for consideration – i.e., lean, agility, and leagility, to work better in the future. The proposed framework represents scientific contribution to the supply chain strategies utilization in practice. The results of this contribution are obviously to fill the gap highlighted by the supply chain professionals in the survey, who highlighted the essential need for improvement to the supply chain collaboration globally, and this will be the basic c
Ključne besede: Keywords: supply chain strategies, lean, agility, leagility, supply chain future trends, supply chain management, grounded theory, scenario planning, supply chain collaboration, sourcing.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2021; Ogledov: 943; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

4.
Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila
Tina Cvahte Ojsteršek, 2021, doktorska disertacija

Opis: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Ključne besede: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Objavljeno v DKUM: 04.03.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (10,07 MB)

5.
Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stez
Damjan Doler, 2020, doktorska disertacija

Opis: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena. Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov. V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Ključne besede: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Objavljeno v DKUM: 14.08.2020; Ogledov: 1035; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

6.
Celovitejši pristop k planiranju urbanega mobilnostnega sistema na osnovi mehkega večkriterijskega odločitvenega modela : doktorska disertacija
Uroš Kramar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Urbani mobilnostni sistem (UMS) predstavlja pomemben element družbenega razvoja. Prihodnjega razvoja urbane mobilnosti se je tako potrebno lotiti na način, ki bo omogočal uravnotežen trajnostni razvoj. V doktorski disertaciji je prikazan nov in celovitejši pristop k planiranju UMS, ki ob široki vključenosti različnih deležnikov omogoča sprejemanje strateških odločitev. Na osnovi izbrane metodologije smo razvili novi model, ki je sestavljeni iz treh faz: po zbranih vhodnih podatkih se preko modificirane metode ciljnih skupin s tehniko nominalnih skupin izvede SWOT analiza in v zadnji fazi nadgradi z metodo mehki analitični hierarhični proces (FAHP). S tem se pridobijo rangirana prioritetna področja, ki posledično omogočajo razvoj scenarijev. Predlagani izvirni model tako omogoča celovitejše in poglobljeno razumevanje iskanja kompromisov, s katerimi se soočamo pri večkriterijskem odločanju in usklajevanju pogosto nasprotujočih si ciljev. Novi model planiranja UMS je bil uspešno testiran na primeru realnega urbanega okolja, kar potrjuje njegovo sposobnost zagotavljanja celovitejšega pristopa k planiranju UMS.
Ključne besede: mobilnost, urbani mobilnostni sistem, celovitejši pristop, strateško planiranje, AHP, mehka logika, FAHP, ciljne skupine, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 1400; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

7.
Koordinacija blagovnega toka v maloprodajni oskrbovalni verigi
Tea Vizinger, 2019, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava koordinacijo blagovnih tokov v maloprodajnih oziroma trgovinskih oskrbovalnih verigah. Zanje je značilno, da delujejo v nenehno spreminjajočem se okolju ter so močno odvisne od povpraševanja končnih odjemalcev. Tipično maloprodajno oskrbovalno verigo sestavlja več trgovin, ki so oskrbovane iz vsaj enega skladišča izbranega trgovca. Da dosežemo usklajenost zalog med objekti dane oskrbovalne verige, je zagotovo najprej potrebno doseči primerno koordinacijo vseh povezanih in odvisnih si aktivnosti, ki spremljajo blagovni tok. Pri gradnji matematičnega modela smo se najprej osredotočili na analizo povpraševanja, medtem ko so dinamično prilagajanje cen, upoštevanje pokvarljivosti itd. predmet nadaljnih raziskav, povezanih s komplementarnim modelom za operativno planiranje blagovnega toka. Idejno je pristop zasnovan tako, da se najprej poišče primerni distribucijski plan (taktični plan) z minimalnimi pričakovanimi stroški distribucije, kot tudi z minimalnimi pričakovanimi stroški rizikov. Problem predstavljamo kot večkriterijski problem optimizacije, predlagani stohastični model za dosego koordinacije pa pri tem kombinira več metod in postopkov iz področij teorije grafov, teorije verjetnosti in operacijskih raziskav. Ker je izbrani problem računsko kompleksen, za njegovo reševanje uporabimo nekaj hevrističnih postopkov lokalnega iskanja ter tudi predlagamo robustni optimizacijski pristop reševanja danega problema. Eksperimentalna študija pokaže, da je za optimizacijski problem mogoče implementirati algoritem, ki da uporabne rešitve.
Ključne besede: Distribucija, Zaloge, Optimizacija, Hevristike, Stohastično programiranje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1413; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

8.
MODEL NAPREDNEGA LOGISTIČNEGA SISTEMA VZDRŽEVANJA DISTRIBUCIJSKIH SREDNJE NAPETOSTNIH NADZEMNIH VODOV
Viktor Tajnšek, 2011, doktorska disertacija

Opis: Teoretičnim izhodiščem vzdrževanja tehničnih sistemov sledi razčlenitev logistične podpore SN vodov. Na podlagi konkretnih podatkov je izdelana optimizacija ugotavljanja stanja SN vodov glede na razpoložljiva sredstva, maksimalno zanesljivost in stroške nedobavljene električne energije.
Ključne besede: distribucija, srednjenapetostni nadzemni vodi, vzdrževanje, optimizacija, logistika
Objavljeno v DKUM: 26.04.2019; Ogledov: 1586; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

9.
Bayesovi pristopi ocenjevanja dinamičnih sistemov za potrebe napovedovanja dinamike pretovora pristanišč
Marko Intihar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Napovedovanje še nerealiziranih dogodkov kot je na primer prediktivna analitika povpraševanja po količini blaga oz. storitev, je današnja vsakdanja praksa za večino subjektov industrije. Pristaniška dejavnost tukaj ni izjema, saj je potrebno zagotavljati kvalitetne napovedi bodočega pretovora pristanišč, ki so osnova za uspešno planiranje pristaniških dejavnosti. V doktorski disertaciji je prikazan algoritem, ki združuje izbrano paleto paradigm iz področja statistike in ekonometrije, z namenom zagotavljanja natančnih napovedi bodoče dinamike pristaniškega tovora. Ideja algoritma temelji na modeliranju časovne vrste izhoda ob upoštevanju izbranih vhodov, ki jih sestavljajo ustrezni ekonomski kazalniki. Le ti so predhodnje izbrani s selekcijsko proceduro in predimenzionirani z namenom zmanjševanja računske kompleksnosti in ohranjanja koristnih informacij osnovnih časovnih vrst. Algoritem kombinira MC simulacijo za selekcijo osnovnega nabora kazalnikov, ter izračun dinamičnih faktorskih modelov z uporabo EM algoritma in Kalmanovega filtra. Ti modeli se uporabljajo kot vhodi v ARIMAX modele časovne vrste opazovanega procesa. Celotni mehanizem pa povezuje pet-fazna procedura, ki preigrava različne strukture kandidatov ARIMAX modelov, in na koncu izbere enega kandidata za izbrani pretovor pristanišča. Končni kandidat je robusten in izpolnjuje temeljne statistično-ekonometrične teste, ter je predvsem zmožen zagotavljati zadovoljivo natančne napovedi. Dani algoritem je bil apliciran na realne podatke izbranega pristanišča. Nato smo izvedli komparativno analizo, v kateri dobljene rezultate primerjamo z napovedmi nekaterih standardnih modelov časovnih vrst. Analiza razkriva uporabnost apliciranega algoritma in nakazuje na koristno uporabo v praksi.
Ključne besede: Pretovor pristanišč, časovne vrste, prediktivna analitika, MC simulacija, Dinamična faktorska analiza, EM algoritem, Box-Jenkins modeli, makroekonomski indikatorji
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 1535; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

10.
Model načrtovanja vitke in zelene notranje logistike
Vaska Pejić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Podjetja že od nekdaj uvajajo pristope, ki temeljijo na nižanju stroškov, zadnje čase pa intenzivno uvajajo tudi tiste, ki nižajo vpliv na okolje. Eden izmed pristopov, ki temelji na nižanju stroškov, se imenuje vitki pristop, medtem ko se ta, ki stremi k nižanju okoljskega vpliva, imenuje zeleni pristop. Na znanstveno-raziskovalnem področju sta oba pristopa precej raziskana, medtem ko obstaja le nekaj raziskav, ki proučujejo oba pristopa hkrati. Le-te podajajo ugotovitve, da sta si posamezna pristopa v določenih vidikih sorodna, ponekod pa tudi kontradiktorna. Sorodna sta si predvsem v tem, da oba stremita k eliminaciji izgub, tj. aktivnostim, ki ne dodajajo nobene vrednosti. Raziskava v doktorski disertaciji se osredotoča na vitek in zeleni pristop na področju notranje logistike. Za proces modeliranja sta bila uporabljena kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Izveden je bil anketni vprašalnik med slovenskimi podjetji, ki sta mu sledila faktorska analiza na več notranje-logističnih področjih ter modeliranje strukturnih enačb. Praktični del je bil zaključen s študijo primera. Predlagan je bil konceptualni okvir za ovrednotenje vitkosti oz. zelenosti posameznega notranjega logističnega sistema, razdeljen na pet glavnih področij: notranji logistični procesi, ergonomija ter načrtovanje prostora, človeški viri (vodstvo in zaposleni), strateško načrtovanje ter rezultati, povezani z notranjo logistiko podjetja. Pričujoča doktorska disertacija prinaša naslednje rezultate. Pregled teorije je identificiral nekaj vrzeli na vseh področjih ter tako predstavil različne načine razmišljanja o možni interakciji obeh paradigem. Možno je bilo zaznati manko na področju raziskav, ki bi zajemale oba pristopa hkrati. Prav tako je bilo na podlagi literature, za obe področji skupaj, zaznati močan interes s strani gospodarstva. Poleg omenjenih ugotovitev prinaša doktorska disertacija na podlagi faktorske analize ter modeliranja strukturnih enačb prav tako rezultate primerjave standardiziranih regresijskih uteži z vidika vitkosti ter vidika zelenosti. Najvišji vpliv na področje notranjih logističnih procesov, gledano z obeh vidikov, imata spremenljivki nepotrebno čakanje ter zmanjšanje procesnih napak, za področje ergonomija ter načrtovanje prostora spremenljivki optimalna razporeditev delovnega prostora ter trajnostno učinkovita stavba, za področje človeški viri (vodstvo in zaposleni) spremenljivke možnost vključevanja zaposlenih, dolgoročno razmišljanje, vizija ter vključenost in evalvacija zaposlenih ter za področje strateško načrtovanje strategija, deljena z vsemi nivoji organizacije ter drugimi deležniki, ter uvajanje strategije. Za področje rezultati, povezani z notranjo logistiko podjetja, imata najvišji vpliv spremenljivki konstantno spremljanje rezultatov ter opredelitev vzrokov in posledic za težave. Model je bil prav tako apliciran na primer Poštnega logističnega centra Ljubljana, kjer smo ocenjevali ter preverjali pomembnost, v predhodnih raziskavah pridobljenih spremenljivk petih področij. Ena izmed ključnih ugotovitev je, da obravnavano podjetje sicer v visoki meri skrbi za vitkost oz. zelenost podjetja, vendar kljub vsemu opažamo manko sledenja globalnim trendom, npr. uvedbi ISO standardov, prizadevanju pridobiti mednarodno priznane nagrade na področju vitkosti in zelenosti ipd. Slednje bi zagotovo pozitivno vplivalo na izboljšanje pomanjkljivosti ter odstranjevanje izgub znotraj vseh petih področij. Zaključna ugotovitev kaže na to, da vpeljava vitkih in zelenih upravljavskih praks predstavlja priložnost za slovenska in tudi tuja podjetja, da se kompetenčno odzovejo na čedalje višja pričakovanja trga. Doktorska disertacija predstavlja pomemben prispevek za raziskovalce ter strokovnjake iz gospodarstva. Za raziskovalce predvsem zato, ker je omenjena raziskava prva, ki hkrati obravnava oba pristopa, za industrijo pa pomeni predvsem vpogled v nove trende ter prikazuje doprinos vpeljave obeh paradigem.
Ključne besede: notranja logistika, vitko, zeleno, modeliranje, študija primera
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 2043; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici