| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Celovitejši pristop k planiranju urbanega mobilnostnega sistema na osnovi mehkega večkriterijskega odločitvenega modela
Uroš Kramar, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Urbani mobilnostni sistem (UMS) predstavlja pomemben element družbenega razvoja. Prihodnjega razvoja urbane mobilnosti se je tako potrebno lotiti na način, ki bo omogočal uravnotežen trajnostni razvoj. V doktorski disertaciji je prikazan nov in celovitejši pristop k planiranju UMS, ki ob široki vključenosti različnih deležnikov omogoča sprejemanje strateških odločitev. Na osnovi izbrane metodologije smo razvili novi model, ki je sestavljeni iz treh faz: po zbranih vhodnih podatkih se preko modificirane metode ciljnih skupin s tehniko nominalnih skupin izvede SWOT analiza in v zadnji fazi nadgradi z metodo mehki analitični hierarhični proces (FAHP). S tem se pridobijo rangirana prioritetna področja, ki posledično omogočajo razvoj scenarijev. Predlagani izvirni model tako omogoča celovitejše in poglobljeno razumevanje iskanja kompromisov, s katerimi se soočamo pri večkriterijskem odločanju in usklajevanju pogosto nasprotujočih si ciljev. Novi model planiranja UMS je bil uspešno testiran na primeru realnega urbanega okolja, kar potrjuje njegovo sposobnost zagotavljanja celovitejšega pristopa k planiranju UMS.
Keywords: mobilnost, urbani mobilnostni sistem, celovitejši pristop, strateško planiranje, AHP, mehka logika, FAHP, ciljne skupine, SWOT analiza
Published: 10.03.2020; Views: 205; Downloads: 46
.pdf Full text (4,29 MB)

2.
Koordinacija blagovnega toka v maloprodajni oskrbovalni verigi
Tea Vizinger, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Disertacija obravnava koordinacijo blagovnih tokov v maloprodajnih oziroma trgovinskih oskrbovalnih verigah. Zanje je značilno, da delujejo v nenehno spreminjajočem se okolju ter so močno odvisne od povpraševanja končnih odjemalcev. Tipično maloprodajno oskrbovalno verigo sestavlja več trgovin, ki so oskrbovane iz vsaj enega skladišča izbranega trgovca. Da dosežemo usklajenost zalog med objekti dane oskrbovalne verige, je zagotovo najprej potrebno doseči primerno koordinacijo vseh povezanih in odvisnih si aktivnosti, ki spremljajo blagovni tok. Pri gradnji matematičnega modela smo se najprej osredotočili na analizo povpraševanja, medtem ko so dinamično prilagajanje cen, upoštevanje pokvarljivosti itd. predmet nadaljnih raziskav, povezanih s komplementarnim modelom za operativno planiranje blagovnega toka. Idejno je pristop zasnovan tako, da se najprej poišče primerni distribucijski plan (taktični plan) z minimalnimi pričakovanimi stroški distribucije, kot tudi z minimalnimi pričakovanimi stroški rizikov. Problem predstavljamo kot večkriterijski problem optimizacije, predlagani stohastični model za dosego koordinacije pa pri tem kombinira več metod in postopkov iz področij teorije grafov, teorije verjetnosti in operacijskih raziskav. Ker je izbrani problem računsko kompleksen, za njegovo reševanje uporabimo nekaj hevrističnih postopkov lokalnega iskanja ter tudi predlagamo robustni optimizacijski pristop reševanja danega problema. Eksperimentalna študija pokaže, da je za optimizacijski problem mogoče implementirati algoritem, ki da uporabne rešitve.
Keywords: Distribucija, Zaloge, Optimizacija, Hevristike, Stohastično programiranje
Published: 01.10.2019; Views: 223; Downloads: 48
.pdf Full text (3,80 MB)

3.
MODEL NAPREDNEGA LOGISTIČNEGA SISTEMA VZDRŽEVANJA DISTRIBUCIJSKIH SREDNJE NAPETOSTNIH NADZEMNIH VODOV
Viktor Tajnšek, 2011, dissertation

Abstract: Teoretičnim izhodiščem vzdrževanja tehničnih sistemov sledi razčlenitev logistične podpore SN vodov. Na podlagi konkretnih podatkov je izdelana optimizacija ugotavljanja stanja SN vodov glede na razpoložljiva sredstva, maksimalno zanesljivost in stroške nedobavljene električne energije.
Keywords: distribucija, srednjenapetostni nadzemni vodi, vzdrževanje, optimizacija, logistika
Published: 26.04.2019; Views: 501; Downloads: 62
.pdf Full text (4,30 MB)

4.
Bayesovi pristopi ocenjevanja dinamičnih sistemov za potrebe napovedovanja dinamike pretovora pristanišč
Marko Intihar, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Napovedovanje še nerealiziranih dogodkov kot je na primer prediktivna analitika povpraševanja po količini blaga oz. storitev, je današnja vsakdanja praksa za večino subjektov industrije. Pristaniška dejavnost tukaj ni izjema, saj je potrebno zagotavljati kvalitetne napovedi bodočega pretovora pristanišč, ki so osnova za uspešno planiranje pristaniških dejavnosti. V doktorski disertaciji je prikazan algoritem, ki združuje izbrano paleto paradigm iz področja statistike in ekonometrije, z namenom zagotavljanja natančnih napovedi bodoče dinamike pristaniškega tovora. Ideja algoritma temelji na modeliranju časovne vrste izhoda ob upoštevanju izbranih vhodov, ki jih sestavljajo ustrezni ekonomski kazalniki. Le ti so predhodnje izbrani s selekcijsko proceduro in predimenzionirani z namenom zmanjševanja računske kompleksnosti in ohranjanja koristnih informacij osnovnih časovnih vrst. Algoritem kombinira MC simulacijo za selekcijo osnovnega nabora kazalnikov, ter izračun dinamičnih faktorskih modelov z uporabo EM algoritma in Kalmanovega filtra. Ti modeli se uporabljajo kot vhodi v ARIMAX modele časovne vrste opazovanega procesa. Celotni mehanizem pa povezuje pet-fazna procedura, ki preigrava različne strukture kandidatov ARIMAX modelov, in na koncu izbere enega kandidata za izbrani pretovor pristanišča. Končni kandidat je robusten in izpolnjuje temeljne statistično-ekonometrične teste, ter je predvsem zmožen zagotavljati zadovoljivo natančne napovedi. Dani algoritem je bil apliciran na realne podatke izbranega pristanišča. Nato smo izvedli komparativno analizo, v kateri dobljene rezultate primerjamo z napovedmi nekaterih standardnih modelov časovnih vrst. Analiza razkriva uporabnost apliciranega algoritma in nakazuje na koristno uporabo v praksi.
Keywords: Pretovor pristanišč, časovne vrste, prediktivna analitika, MC simulacija, Dinamična faktorska analiza, EM algoritem, Box-Jenkins modeli, makroekonomski indikatorji
Published: 11.04.2019; Views: 468; Downloads: 74
.pdf Full text (3,26 MB)

5.
Model načrtovanja vitke in zelene notranje logistike
Vaska Pejić, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Podjetja že od nekdaj uvajajo pristope, ki temeljijo na nižanju stroškov, zadnje čase pa intenzivno uvajajo tudi tiste, ki nižajo vpliv na okolje. Eden izmed pristopov, ki temelji na nižanju stroškov, se imenuje vitki pristop, medtem ko se ta, ki stremi k nižanju okoljskega vpliva, imenuje zeleni pristop. Na znanstveno-raziskovalnem področju sta oba pristopa precej raziskana, medtem ko obstaja le nekaj raziskav, ki proučujejo oba pristopa hkrati. Le-te podajajo ugotovitve, da sta si posamezna pristopa v določenih vidikih sorodna, ponekod pa tudi kontradiktorna. Sorodna sta si predvsem v tem, da oba stremita k eliminaciji izgub, tj. aktivnostim, ki ne dodajajo nobene vrednosti. Raziskava v doktorski disertaciji se osredotoča na vitek in zeleni pristop na področju notranje logistike. Za proces modeliranja sta bila uporabljena kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Izveden je bil anketni vprašalnik med slovenskimi podjetji, ki sta mu sledila faktorska analiza na več notranje-logističnih področjih ter modeliranje strukturnih enačb. Praktični del je bil zaključen s študijo primera. Predlagan je bil konceptualni okvir za ovrednotenje vitkosti oz. zelenosti posameznega notranjega logističnega sistema, razdeljen na pet glavnih področij: notranji logistični procesi, ergonomija ter načrtovanje prostora, človeški viri (vodstvo in zaposleni), strateško načrtovanje ter rezultati, povezani z notranjo logistiko podjetja. Pričujoča doktorska disertacija prinaša naslednje rezultate. Pregled teorije je identificiral nekaj vrzeli na vseh področjih ter tako predstavil različne načine razmišljanja o možni interakciji obeh paradigem. Možno je bilo zaznati manko na področju raziskav, ki bi zajemale oba pristopa hkrati. Prav tako je bilo na podlagi literature, za obe področji skupaj, zaznati močan interes s strani gospodarstva. Poleg omenjenih ugotovitev prinaša doktorska disertacija na podlagi faktorske analize ter modeliranja strukturnih enačb prav tako rezultate primerjave standardiziranih regresijskih uteži z vidika vitkosti ter vidika zelenosti. Najvišji vpliv na področje notranjih logističnih procesov, gledano z obeh vidikov, imata spremenljivki nepotrebno čakanje ter zmanjšanje procesnih napak, za področje ergonomija ter načrtovanje prostora spremenljivki optimalna razporeditev delovnega prostora ter trajnostno učinkovita stavba, za področje človeški viri (vodstvo in zaposleni) spremenljivke možnost vključevanja zaposlenih, dolgoročno razmišljanje, vizija ter vključenost in evalvacija zaposlenih ter za področje strateško načrtovanje strategija, deljena z vsemi nivoji organizacije ter drugimi deležniki, ter uvajanje strategije. Za področje rezultati, povezani z notranjo logistiko podjetja, imata najvišji vpliv spremenljivki konstantno spremljanje rezultatov ter opredelitev vzrokov in posledic za težave. Model je bil prav tako apliciran na primer Poštnega logističnega centra Ljubljana, kjer smo ocenjevali ter preverjali pomembnost, v predhodnih raziskavah pridobljenih spremenljivk petih področij. Ena izmed ključnih ugotovitev je, da obravnavano podjetje sicer v visoki meri skrbi za vitkost oz. zelenost podjetja, vendar kljub vsemu opažamo manko sledenja globalnim trendom, npr. uvedbi ISO standardov, prizadevanju pridobiti mednarodno priznane nagrade na področju vitkosti in zelenosti ipd. Slednje bi zagotovo pozitivno vplivalo na izboljšanje pomanjkljivosti ter odstranjevanje izgub znotraj vseh petih področij. Zaključna ugotovitev kaže na to, da vpeljava vitkih in zelenih upravljavskih praks predstavlja priložnost za slovenska in tudi tuja podjetja, da se kompetenčno odzovejo na čedalje višja pričakovanja trga. Doktorska disertacija predstavlja pomemben prispevek za raziskovalce ter strokovnjake iz gospodarstva. Za raziskovalce predvsem zato, ker je omenjena raziskava prva, ki hkrati obravnava oba pristopa, za industrijo pa pomeni predvsem vpogled v nove trende ter prikazuje doprinos vpeljave obeh paradigem.
Keywords: notranja logistika, vitko, zeleno, modeliranje, študija primera
Published: 18.01.2017; Views: 1075; Downloads: 204
.pdf Full text (4,26 MB)

6.
Upravičenost uporabe regionalnih železniških prog z vidika uporabnine
Marjan Sternad, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Liberalizacija železniškega sistema je v zadnjih letih postala prioritetna naloga EU, saj se konkurenčnost železniškega transporta v primerjavi s cestnim transportom zmanjšuje. Odprtje železniškega trga tujim prevoznikov prinaša boljšo izkoriščenost obstoječe železniške infrastrukture in večji nivo kakovosti storitev, vendar pa se slabosti kažejo predvsem na regionalnih progah, ki so zaradi nizkega blagovnega potenciala nezanimive za tuje prevoznike. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovanje modela uporabnine, ki bo povečal učinkovitost izrabe regionalne železniške infrastrukture pri integraciji ekonomskih in okoljskih ciljev, kjer ekonomski cilji temeljijo na povečanju učinkovitosti rabe železniške infrastrukture na strani upravljavcev železniške infrastrukture in optimalnem financiranju železniških prevoznikov na regionalnih progah. Okoljski cilji pa temeljijo na povečanju uporabe železniškega tovornega prometa iz vidika nižjih eksternih stroškov. V doktorski disertaciji smo ugotovili, da sprememba obstoječega modela izračuna uporabnine prinaša ekonomske učinke za upravljavca železniške infrastrukture in prevoznika. Pri tem je potrebno poudariti, da maksimiramo ekonomske koristi prevoznika, ki s spremenjenim načinom zaračunavanja uporabnine na podlagi subvencioniranja znižuje stroške. Rezultati ekonometrične analize stroškov vzdrževanja so pričakovani iz strokovnega vidika in so primerljivi z referenčnimi raziskavami. Ocenjene spremenljivke so statistično značilne v skladu s strokovno literaturo. Manjša odstopanja so posledica predvsem razlik v stroških dela med državami v obdobju od 2008 do 2012. Na podlagi ocenjene stroškovne funkcije smo izračunali mejne stroške, ki predstavljajo osnovo izračuna uporabnine na podlagi bruto tonskih kilometrov. Ob primernem sistemu spodbujanja železniškega transporta s strani države je možno povečati učinkovito izrabo regionalnih prog. Za izboljšanje problematike regionalnih železniških prog je potrebno poleg ekonomskih kriterijev upoštevati tudi organizacijske, saj obstoječa organiziranost premalo podpira razvoj regionalne železniške infrastrukture. Glede na ekonomske in tehnološke kriterije smo oblikovali model središčnih in obrobnih vozlišč za regionalne železniške proge v Sloveniji s ciljem povečanja frekvenc med izbranimi lokacijami in izboljšanja kakovosti železniške transportne storitve. Izbrana središčna in obrobna vozlišča razpolagajo s primerno železniško infrastrukturo, ki omogoča razvoj celovitih in konkurenčnih transportnih storitev, ki poleg transporta ponujajo tudi storitve manipulacij in spremljevalne logistične storitve. V postavljen model središčnih in obrobnih vozlišč smo postavili model uporabnine, ki na eni strani spodbuja prevoznike preko subvencioniranja. S povečanjem frekvence tovornih vlakov pa se poveča izkoriščenost železniške infrastrukture in prihodek z naslova uporabnine. Povečanje povpraševanja po železniških tovornih storitvah vpliva tudi na povečanje konkurence na železniškem trgu storitev, saj so zaradi nizkega in padajočega povpraševanja regionalna območja nezanimiva in neprivlačna za druge železniške prevoznike. Rezultati predlaganega modela so usklajeni z usmeritvami evropske prometne politike s ciljem povečanja železniškega tovornega transporta in preusmeritev blagovnih tokov iz cest na železnico, ki povzroča bistveno nižje eksterne stroške. Cilji evropske prometne politike na področju železniškega transporta so tudi usmerjeni v razvoj notranjega železniškega trga v Evropi, kjer je potrebno zagotoviti celovit pristop k upravljanju tovornih koridorjev. Izboljšanje učinkovitosti na koridorjih pa ni mogoče zagotoviti brez učinkovitih povezav na regionalna območja, ki so preveč zapostavljena v globalnem povezovanju, vendar predstavljajo potencial, ki ostaja neizkoriščen. Poleg tega so regionalna območja s področja železniškega transporta in uporabnine slabo raziskana področja, saj je večina raziskav osredotočena na glavne železniške proge.
Keywords: železnice, regionalne proge, uporabnina, mejni stroški, središčna in obrobna vozlišča
Published: 06.12.2016; Views: 978; Downloads: 117
.pdf Full text (48,66 MB)

7.
Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv
Janez Žirovnik, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar dopušča možnosti, da se človekove pravice in temeljne svoboščine pod določenimi pogoji omejijo. Država lahko omeji človekovih pravic in temeljnih svoboščine samo na podlagi zakona. Na ta način je mogoče omejiti tudi pravico varstva tajnosti in drugih občil oziroma pravico do komunikacijske zasebnosti. Zakon, s katerim se omeji pravica do komunikacijske zasebnosti mora biti predvidljiv. Ta predvidljivost pa ne pomeni, da bi lahko posameznik ali skupina predvideli kdaj bodo nadzorovani. Ker gre za posege, ki morajo po svoji vsebini biti tajni, to tudi ne bi imelo smisla. V danem primeru predvidljivost zato pomeni, da so določbe zakona, ki ureja posege v komunikacijsko zasebnost jasne in natančne. Posamezniki ali skupine morajo vedeti, pod kakšnimi pogoji lahko država poseže v njihovo komunikacijsko zasebnost. V komunikacijsko zasebnost posegajo tudi obveščevalne službe. Zakonodaja v Sloveniji, ki to področje ureja za obveščevalne službe je skladna z določbami Ustave. Upošteva ustavne pogoje, da mora biti poseg določen v zakonu, da ga je mogoče izvajati le določen čas, če tako odredi sodišče in je nujno in sorazmerno za dosego legitimnega cilja. Vendar zakonodaja ni popolnoma skladna z določbami Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, saj med drugim ne ureja postopka pri prenosu, s posegi v komunikacijsko zasebnost, pridobljenih podatkov ter sodnega varstva posameznikov, katerih komunikacije se je nadzorovalo. V raziskavi smo zato, na podlagi teoretičnih izhodišč raziskave, procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost dopolnili, tako dopolnjen model pa smo implementirali v osnutek predpisa, za katerega predlagamo, da na novo določi zakonite posege obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost posameznikov.
Keywords: procesni model, presojanje posegov, komunikacijska zasebnost, obveščevalna dejavnost, zakonito prestrezanje
Published: 09.08.2016; Views: 1376; Downloads: 173
.pdf Full text (3,05 MB)
This document has many files! More...

8.
Integracija ERP in MES sistema
Simon Oman, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava integracijo poslovnega informacijskega sistema (ERP) in sistema za upravljanje proizvodnje (MES). Podatki v ERP nastajajo kot posledica poslovnih dogodkov in so relativno majhni po obsegu in redki v primerjavi z obsegom in frekvenco podatkov v MES. Zadnje je treba zajemati in obdelovati v realnem času, medtem ko obdelava poslovnih podatkov prenese večurne zakasnitve. Raziskava je osredotočena na konkreten informacijski sistem v poslovnem okolju avtomobilske industrije. Razvit je bil programski vmesnik za dvosmerno povezavo med poslovnim informacijskim sistemom Microsoft Dynamics NAV in sistemom za upravljanje proizvodnje Hydra. Programski vmesnik smo razvili z razvojnim okoljem C/SIDE (client/server integrated development environment). Vmesnik omogoča, da podatke ERP, kot so naročila, odpoklici, prodajni nalog in delovni nalog, v standardiziranem formatu dokumenta IDoc (intermediate document) prenesemo v delovni nalog posameznega stroja, ki ga nadzira MES. Prenos iz ERP v MES lahko sproži operater ali pa programirani časovni mehanizem. S tem je minimiran čas za implementacijo kakršnekoli spremembe delovnih nalogov na strojih (npr. povečanje količine izdelave ali najhitrejša mogoča ustavitev). Tok podatkov iz smeri MES v ERP se prav tako lahko sproži na zahtevo operaterja ali pa jo krmili časovni mehanizem. Tudi v tem primeru je uporabljen standardizirani format sporočila IDoc. V sistem ERP se prenesejo vsi relevantni podatki o dogodkih na strojih, kot so izdelana količina na posameznem delovnem nalogu, časi začetka in konca operacij in spremembe stanj strojev (delovanje, zastoj, okvara). Razvita je bila tudi aplikacija, ki te podatke prenese v sistem poslovnega obveščanja (BI, business intelligence). Za vrednotenje implementirane integracije je bil uporabljen model VRM (value reference model), ki smo ga prilagodili in prenesli v sistem poslovnega obveščanja. Model VRM definira merljive kazalnike učinkovitosti v več dimenzijah. Prilagojeni model VRM v konkretnem poslovnem okolju uporablja dimenzije: pretok, stroški in sredstva. Meritve eksperimenta, ki se nanašajo na 6-mesečno uporabo razvitega vmesnika za dvosmerno povezavo sistemov ERP in MES, so pokazale izboljšave v procesu naročanja in procesu načrtovanja. Doseženi so bili naslednji prihranki: v dimenziji pretok 48 %, v dimenziji stroški 25 % in v dimenziji sredstva 29 %. Razviti mehanizem dvostranske izmenjave podatkov je učinkovit, doseženi prihranki pa v rangu napovedi. Predstavljeni predlog omogoča nadaljnje raziskave s področja integracij med sistemi ERP in sistemi MES vzdolž celote oskrbovalne verige.
Keywords: Integracija, Poslovni informacijski sistem, Sistem za upravljanje proizvodnje, Menedžment oskrbovalne verige, Poslovna inteligenca
Published: 04.05.2016; Views: 2700; Downloads: 302
.pdf Full text (7,61 MB)

9.
Razumevanje logistične platforme v teoriji in praksi
Brigita Gajšek, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V znanstveni literaturi se pojem logistična platforma v zadnjih letih vse pogosteje uporablja. Avtorji logistično platformo povezujejo z vsebinsko raznovrstnimi primeri iz prakse. Pri tem ne podajo splošnega modela, ki bi omogočal lažji pristop k njeni zasnovi v praksi glede na poznavanje verjetnih koristi in ob upoštevanju aktualnih strategij. Da bi zapolnili vrzel, smo k raziskavi pristopili na uravnotežen način, s kvalitativnim in s kvantitativnim pristopom. S pojasnitvijo razumevanja smo želeli doprinesti k sprostitvi potenciala omenjenega koncepta za dobrobit logističnega sektorja. Raziskava po različnih sektorjih je bila izvedena v Sloveniji, na Poljskem in v Singapurju. Rešene spletne ankete smo analizirali iz vidika štirih vrst organizacij: logistična podjetja; nelogistična podjetja; panožna združenja / državne agencije / zbornice; izobraževalne ustanove. Logistične platforme so večnivojski pojavi, ki lahko na makro nivoju multiplicirajo učinke dosežene na mikro in mezo nivoju. Razvoj obetajočih medorganizacijskih konceptov, ki vključuje različne skupine deležnikov, je lahko neučinkovit zaradi razlik v razumevanju koncepta samega. Raziskava je potrdila predlagani splošni teoretični model logistične platforme, ki podaja gradnike in geografska / poslovna področja. Dodatno, mednarodna raziskava je razkrila nekatere statistično značilne razlike v razumevanju pojma po posameznih državah. Čeprav so vsi anketiranci imeli dostop do enotne globalne baze podatkov, je jasno, da na razumevanje koncepta lahko vplivajo lokalni dejavniki, ki kot taki lahko spodbujajo ali zavirajo mednarodno integracijo in jih je potrebno nadalje raziskati. Predlagamo splošni model logistične platforme in si prizadevamo dvigniti osveščenost o raziskovanem medorganizacijskem konceptu in o kompleksnosti njegove implementacije v prakso. Iz vidika praktikov je zavedanje, da imajo lahko različne skupine deležnikov različno dojemanje vsebine koncepta, pomembno in bo pomagalo okrepiti delo na medorganizacijskih projektih z dajanjem večje pozornosti razjasnitvi osnovnih dejstev. Nadalje naše delo ponuja akademikom mnogo možnosti za nadaljnje raziskovalno delo.
Keywords: logistika, logistična platforma, zunanja integracija, model, razumevanje koncepta
Published: 05.02.2016; Views: 1404; Downloads: 151
.pdf Full text (2,67 MB)

10.
Vrednotenje stroškov uporabe vozil v vojaški logistiki
Leon Grašič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Redno in dosledno izvajanje postopkov vzdrževanja vozil v vojaški logistiki predstavlja ključni pogoj za doseganje ustrezne zanesljivosti delovanja vojaških bojnih in nebojnih vozil. Slednje ima ključni vpliv na doseganje visoke stopnje razpoložljivosti vozil ter s tem povezane operativne zmogljivosti in odzivnosti enot, kar se še posebej izraža pri izvajanju nalog in obveznosti enot na mednarodnih vojaških operacijah in mirovnih misijah. Ekstremni pogoji in način uporabe vojaških vozil narekujejo specifičen pristop pri obravnavanju, organiziranju in načrtovanju vzdrževanja, pri izvajanju tehnoloških postopkov vzdrževanja in ne nazadnje tudi pri vrednotenju stroškov vzdrževanja in uporabe. V okviru doktorskega dela je oblikovan analitični model, ki je prilagojen specifičnim konstrukcijskim zahtevam in karakteristikam vojaških vozil, profilu (pogojem in načinu) uporabe ter tehnološkim postopkom preventivnega in kurativnega vzdrževanja vozil v vojaški logistiki. Model vrednotenja omogoča vnaprejšnjo ekvivalentno primerjavo skupnih stroškov uporabe podobnih vozil različnih proizvajalcev skozi celotno dobo trajanja (življenjsko dobo). V okviru oblikovanja modela so jasno opredeljeni začetni (vstopni) in robni pogoji. Implementacija analitičnega modela zagotavlja vrednotenje in načrtovanje stroškov vzdrževanja in stroškov direktne uporabe vozil v vojaški logistiki že ob nabavi novih vozil, prav tako pa tudi vrednotenje optimalne dobe trajanja (življenjske dobe) vozil, kar vodi do povečanja zanesljivosti in razpoložljivosti, s tem pa tudi do večje učinkovitosti uporabe vozil v vojaški logistiki.
Keywords: vojaška vozila, življenjska doba, stroški uporabe, analitični model, vstopni in robni kriteriji, analiza učinkovitosti
Published: 05.02.2016; Views: 1240; Downloads: 113
.pdf Full text (2,73 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica