| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nursing support in facilitating mental well-being of adolescents
Leona Cilar Budler, 2022, doktorska disertacija

Opis: Background: Mental well-being is a state in which an individual acts positively, feels good, copes with the daily stressors and contributes to his/her community. Adolescents are a population who experience the various stressors brought on by growing up. The purpose of the doctoral dissertation is to determine the mental well-being of adolescents in correlation with the support of family, friends, teachers, and nurses. Methods: The research was based on the paradigm of pragmatism which supports the usage of quantitative and qualitative approaches using mixed methods. The quantitative part of the research included 2 972 adolescents. The survey method was used, descriptive and inferential statistics and presentation of the results were done with the help of tables, charts and figures. In the qualitative part of the research, data were collected using the interview method. Interviews were conducted with 5 focus groups involving 16 adolescents, 8 parents, 6 teachers, 3 legislators, and 6 nurses. The data were analysed following the steps of Corbin & Strauss (2008). Results: The mental well-being of adolescents is positively related (r = 0.624) to their social support. The mental well-being (r = -0.286) and social support (r = -0.239) of adolescents declines with age. Adolescents are of the opinion that the role of the nurse is to talk to them, help them, advise them, and explain difficulties that bother them. The mental well-being of adolescents is related to their interaction and interpersonal relations with parents, friends, and teachers. In ensuring the mental well-being of adolescents, we must consider the model multidimensional well-being. The Model of Interpersonal Relationships is proposed, which is formed based on the results of quantitative and qualitative part of the research and taking into account the concepts of the Theory of Interpersonal Relationships (Peplau, 1952) and the model of Multidimensional Well-being (Sarriera & Bedin, 2017). Discussion: Mental well-being is an important and relatively new concept in nursing. Adolescents’ mental well-being is closely linked to interpersonal relationships and a safe environment in which they can express themselves. Adolescents and parents do not obtain the necessary professional help in a timely manner. There is also a need for additional education on the mental well-being of adolescents among adolescents, parents, teachers, and nurses. Conclusion: Interpersonal relationships between adolescents, family, friends, teachers, and nurses are of major importance for ensuring mental well-being. There is a need for further research to improve the mental well-being of adolescents worldwide.
Ključne besede: youth, mental health, quality of life, social support, nursing
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 324; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (6,60 MB)

2.
Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih
Nataša Mlinar Reljić, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti. Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Ključne besede: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 1073; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

3.
4.
Quality of institutional elderly care in Slovenia
Ana Habjanič, doktorska disertacija

Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 4460; Prenosov: 207
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici