| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Promocija zdravja in preventivna uporaba večsevnih probiotikov za preprečevanje okužb zgornjih dihal pri starejših osebah
Maja Strauss, 2024, doktorska disertacija

Opis: Uvod: Življenjska doba se povečuje, s starostjo pa prihaja do različnih sprememb v imunskem sistemu, ki vodijo v povečano tveganje za nastanek okužb, od katerih so najpogostejše okužbe gastrointestinalnega in respiratornega trakta. Zato so številne raziskave usmerjene v preprečevanje infekcij dihal pri tej populaciji z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja starejših oseb ima uravnotežena črevesna mikrobiota, ki posredno vpliva na imunski sistem. Probiotiki izkazujejo koristno podporo črevesni mikrobioti. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati, kakšna je vloga promocije zdravja in preventivne uporabe probiotikov pri preprečevanju okužb zgornjih dihal. Metode: Izvedena je bila dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična študija z uporabo večsevnega probiotika OMNi-BiOTiC® Active. V raziskavi so bili uporabljeni validirani anketni vprašalniki: mini prehranska anamneza (MNA), vprašalnik o zdravju EQ-5D-5L, vprašalnik o kakovosti življenja (SF-36) in profil zdravega življenjskega sloga II (HPLP II). Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom SPSS (IBM SPSS 28.0, SPSS Inc., Chicago, IL, USA). Uporabljeni so bili opisna statistika, t-test za neodvisne vzorce, Mann-Whitneyjev U-test, t-test za odvisne vzorce, hi-kvadrat test in Fisherjev eksaktni test. Rezultati: V klinično študijo je bilo vključenih 32 (33,7 %) moških in 63 (66,3 %) žensk. Povprečna starost udeležencev študije je bila 70,3 ± 4,8 leta; moških 72,1 ± 4,8 leta in žensk 69,3 ± 4,5 leta. V skupino, ki je prejemala probiotik, je bilo razporejenih 49, v skupino placebo pa 46 starejših oseb. Populacija je bila normalne prehranjenosti, saj je bil povprečni vmesni rezultat orientacijskega testa MNA 13,2 ± 1,1. Pojavnost okužb zgornjih dihal ni pokazala statistično značilne razlike med obema skupinama (p = 0,52449). Udeleženci klinične študije, ki so uživali probiotike, so imeli statistično značilno (p = 0,011) krajši čas trajanja bolezni, in sicer 3,1 ± 1,6 dneva, medtem ko je bil čas trajanja v placebo skupini 6,0 ± 3,8 dneva. Rezultati kažejo, da se starejše osebe premalo udeležujejo delavnic promocije zdravja in da lahko preventivna uporaba probiotikov pomaga skrajšati trajanje poteka bolezni. Razprava: Promocija zdravja ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja pri starejši populaciji. Za izboljšanje zdravja starejše populacije sta potrebna sistemski pristop ter nudenje skupinskega in tudi individualnega izobraževanja. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da je priporočljivo uživanje večsevnih probiotikov pri starejših osebah, saj lahko pripomorejo k lažji obliki akutne okužbe zgornjih dihal. Večsevni probiotiki imajo različne še neraziskane učinke na zdravje, zato so možnosti nadaljnjega raziskovanja odprte na številnih področjih.
Ključne besede: promocija zdravja, probiotiki, starejše osebe, okužba zgornjih dihalnih poti
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

2.
Kakovost negovalne dokumentacije z vidika osredotočenosti na osebo in vpeljave elektronskega zdravstvenega zapisa
Maja Klančnik Gruden, 2024, doktorska disertacija

Opis: Uvod: Dokumentacija zdravstvene nege podpira medicinske sestre pri sprejemanju kliničnih odločitev, zato je pomembno, da je kakovostna in ustreza strokovnim zahtevam ter odseva načela osredotočenosti na osebo, česar raziskave ne potrjujejo. Uvedba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) kaže pozitivne učinke, ki niso enoznačni in zanesljivi. Namen doktorske disertacije je izdelati predlog izboljšav obstoječega kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege, ki bi medicinske sestre spodbujal k izvajanju bolj na osebo osredotočene zdravstvene nege. Metode: Raziskava je temeljila na paradigmi pragmatizma in uporabi mešanih metode. Kot raziskovalni pristop je bilo uporabljeno akcijsko raziskovanje. Izveden je bil en cikel, ki je potekal v petih korakih: identifikacija problema, načrtovanje, intervencija, evalvacija in integracija.V okviru identifikacije problema sta bili konvergentno izvedeni kvantitativna in kvalitativna raziskava. V kvantitativno raziskavo je bilo vključenih 207 dokumentacij otrok z akutno okužbo spodnjih dihal s treh oddelkov. Izvedena je bila opazovalna presečna raziskava s pomočjo merskega instrumenta Q-DIO. V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih 60 dokumentacij otrok, ki so bili zbrani s pomočjo kategorizacijske matrike, izdelane na osnovi teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega ter analizirani po metodi direktivne analize vsebine. V fazi intervencije je bila izvedena učna delavnica, priprava pa v fazi načrtovanja. Učne delavnice se je udeležilo 47 članov tima zdravstvene nege iz oddelka, kjer so uporabljali EZZN. Ti so bili v fazi evalvacije povabljeni k sodelovanju v drugi kvalitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo fokusnih skupin. Teh se je udeležilo 28 oseb. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo orodja tematska mreža. V zadnji fazi so bili za izdelavo priporočil integrirani rezultati raziskav, analiza literature in načela teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega. Rezultati: Kakovost zapisov zdravstvene nege je bila pomembno višja na oddelku, kjer so uporabljali EZZN in standardiziran jezik za poimenovanje negovalnih diagnoz (p < 0,05). Najbolje so bile podprte faze procesa zdravstvene nege: izvajanje (100 %), postavljanje negovalnih diagnoz (98 %) in ocenjevanje (87 %); najslabše je bilo podprto načrtovanje (51 %). Frekvenca in raznolikost pojavljanja negovalnih diagnoz sta bili največji v fiziološki in psihološki dimenziji, pri tem je imel oddelek, ki je uporabljal EZZN in standardiziran jezik, največjo raznolikost v vseh treh dimenzijah, kjer so se diagnoze pojavljale. Pri kvalitativni analizi zapisov zdravstvene nege je bilo ugotovljeno, da ti le delno pokrivajo pet procesov osredotočenosti na osebo. Na podlagi kvalitativne analize zapisov intervjujev fokusnih skupin sta bili oblikovani dve tematski mreži: uporabnost kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege in na osebo osredotočeni zapisi zdravstvene nege. Razprava in sklep: Dokumentacija zdravstvene nege je pomembno orodje pri odločanju medicinskih sester. Zagotavljanje in preverjanje njene kakovosti s standardiziranimi orodji sta zato pomembni. Uporaba elektronske dokumentacije prispeva k večji kakovosti in bolj celostni obravnavi, vendar še ni zagotovilo kakovosti. Na osnovi integracije rezultatov raziskave, analize literature in teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega je bilo izpostavljenih pet tematskih sklopov: kompetence uporabnikov, podporno okolje, uporabniku prijazen in na procesu zdravstvene nege zasnovan informacijski sistem, pristno delovanje in izidi zdravstvene nege.
Ključne besede: na osebo osredotočena zdravstvena nega, elektronski zapis zdravstvene nege, klinični informacijski sistem zdravstvene nege, akutna bolnišnična obravnava
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (5,73 MB)

3.
Doživljanje izvajalcev zdravstvene nege ob izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja
Anton Koželj, 2023, doktorska disertacija

Opis: Reanimacijski postopki spadajo med ene izmed najbolj stresnih intervencij v urgentni medicini. Diplomanti zdravstvene nege, ki pri teh postopkih sodelujejo, so zaradi omenjenega izpostavljeni določenim stresorjem, ki bolj ali manj učinkujejo nanje. Namen doktorske disertacije je ugotoviti vrste in nivo stresorjev, ki jih doživljajo diplomanti zdravstvene nege ob in po sodelovanju v reanimacijskih postopkih.
Ključne besede: diplomanti zdravstvene nege, urgentna medicina, doživljanje oživljanja, stres, čustva.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2024; Ogledov: 528; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

4.
Components of a model of person-centredness in palliative care among patients with non-communicable diseases in slovenian hospitals
Sergej Kmetec, 2023, doktorska disertacija

Opis: Introduction: Palliative care aims to provide an early person-centred approach to patients with non-communicable disease(s) by monitoring distressing symptoms, providing support at all four domains of health, supporting their care partners, and enhancing the quality of patients and their care partners' lives. A problem lies in the late introduction of person-centred palliative care in acute care and the emergence of barriers to providing such care. Therefore, the present doctoral thesis explores the perceptions of person-centred palliative care of healthcare professionals and patients with non-communicable disease(s). Based on the results of both data analyses, we identified the key components of a model to provide person-centred palliative care for patients and their care partners. Methods: A two-phase sequential explanatory design was used, which involved collecting data in consecutive phases between August 2020 and July 2021. The study's first phase involved health professionals and patients from eight institutions, and the second phase involved health professionals, patients and care partners. Data from the first part of the study were gathered using validated questionnaires, and inferential and descriptive statistics were used to analyse the results. Semi-structured interviews were used in the second phase to collect data, then thematically analysed. We have merged the outcomes of the quantitative and qualitative stages utilising the pillar integration approach in order to interpret them in a more thorough and comprehensive manner. Results: Through the data integration process, we identify four key components to providing person-centred palliative care in patients with non-communicable disease(s). These components are: (1) Healthcare professionals' prerequisites and traits; (2) Person-centred palliative care environment; (3) Person-centred palliative process; and (4) Person-centred palliative care outcome. A Healthcare professional's prerequisites and traits can be said to contain three aspects: (1) Attitudes, (2) Commitment to the work and (3) Values and beliefs. When these three aspects are considered, a person-centred palliative care environment can be created. Here it is important to consider four aspects: (1) Transdisciplinary approach; (2) Patient empowerment; (3) Partner engagement; and (4) Institution/policy climate. A person-centred palliative process that allows the patient to maintain their quality of life and dignity includes the following aspects: (1) Person-centred approach; (2) Establishing an advance care plan; (3) Early integration of person-centred palliative care, and (4) Enlightenment and raising awareness. Person-centred palliative care outcomes can be (1) Positive experiences and (2) Negative experiences. Discussion and conclusion: Person-centred palliative care is essential in treating patients with non-communicable diseases. For that reason, it is pivotal to follow the four key components of how to provide person-centred palliative care, comprising: (1) Healthcare professionals' prerequisites and traits, (2) The person-centred palliative environment, (3) The person-centred palliative process and (4) The person-centred palliative outcomes. These four key components provide healthcare professionals and transdisciplinary palliative teams with the steps for providing person-centred palliative care to the patient and support to the care partners. The term ‘patient’ is herein used to denote patients with one or more non-communicable disease(s).
Ključne besede: person-centred care, palliative care, patients, care partners, healthcare professionals', mixed-method, sequential explanatory design
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 702; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (5,55 MB)

5.
Nursing support in facilitating mental well-being of adolescents
Leona Cilar Budler, 2022, doktorska disertacija

Opis: Background: Mental well-being is a state in which an individual acts positively, feels good, copes with the daily stressors and contributes to his/her community. Adolescents are a population who experience the various stressors brought on by growing up. The purpose of the doctoral dissertation is to determine the mental well-being of adolescents in correlation with the support of family, friends, teachers, and nurses. Methods: The research was based on the paradigm of pragmatism which supports the usage of quantitative and qualitative approaches using mixed methods. The quantitative part of the research included 2 972 adolescents. The survey method was used, descriptive and inferential statistics and presentation of the results were done with the help of tables, charts and figures. In the qualitative part of the research, data were collected using the interview method. Interviews were conducted with 5 focus groups involving 16 adolescents, 8 parents, 6 teachers, 3 legislators, and 6 nurses. The data were analysed following the steps of Corbin & Strauss (2008). Results: The mental well-being of adolescents is positively related (r = 0.624) to their social support. The mental well-being (r = -0.286) and social support (r = -0.239) of adolescents declines with age. Adolescents are of the opinion that the role of the nurse is to talk to them, help them, advise them, and explain difficulties that bother them. The mental well-being of adolescents is related to their interaction and interpersonal relations with parents, friends, and teachers. In ensuring the mental well-being of adolescents, we must consider the model multidimensional well-being. The Model of Interpersonal Relationships is proposed, which is formed based on the results of quantitative and qualitative part of the research and taking into account the concepts of the Theory of Interpersonal Relationships (Peplau, 1952) and the model of Multidimensional Well-being (Sarriera & Bedin, 2017). Discussion: Mental well-being is an important and relatively new concept in nursing. Adolescents’ mental well-being is closely linked to interpersonal relationships and a safe environment in which they can express themselves. Adolescents and parents do not obtain the necessary professional help in a timely manner. There is also a need for additional education on the mental well-being of adolescents among adolescents, parents, teachers, and nurses. Conclusion: Interpersonal relationships between adolescents, family, friends, teachers, and nurses are of major importance for ensuring mental well-being. There is a need for further research to improve the mental well-being of adolescents worldwide.
Ključne besede: youth, mental health, quality of life, social support, nursing
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 895; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (6,60 MB)

6.
Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih
Nataša Mlinar Reljić, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti. Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Ključne besede: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 1876; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

7.
8.
Quality of institutional elderly care in Slovenia
Ana Habjanič, doktorska disertacija

Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 4863; Prenosov: 220
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici