| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 61; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

2.
Ocena scenarijev razvoja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah s simulacijskim modelom sistemske dinamike : doktorska disertacija
Maja Žibert, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je bila izvedena analiza pomembnosti diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji – dinamike prehodov potencialnih kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije, in sicer s pomočjo razvitega matematičnega simulacijskega modela. Izvedeni sta bili validacija in verifikacija modela. Opredeljene so bile ključne spremenljivke modela, tj. diverzificirane kmetije, izbris iz registra in prehodi. Ob spremembi vrednosti nabora ključnih parametrov je bilo izvedenih več simulacijskih tekov in obravnavanih več različnih scenarijev razvoja. Rezultati simulacije potrjujejo, da lahko s pomočjo modela sistemske dinamike ocenimo vplive ključnih spremenljivk na proces prehoda kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije. Z modelom je bila ugotovljena pomembnost vloge subvencij in promocije. Opredeljena sta bila vpliv pojava bolezni covid-19 na celotni sistem obravnavane kmetijske problematike, ki pomembno vpliva na proces prehoda kmetijskih gospodarstev, in odziv sistema na omenjeno bolezen.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje, diverzifikacija, turizem na kmetijah, kmetijska politika, simulacija scenarijev
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 74; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

3.
Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacija
Nataša Imenšek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 157; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (17,29 MB)

4.
Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacija
Marinka Brglez Sever, 2021, doktorska disertacija

Opis: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Ključne besede: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

5.
Razvoj novih formulacij fungicidov na podlagi bakra za zatiranje bolezni pečkatih sadnih rastlin
Vili Kurnik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izvleček V nalogi smo preizkušali učinkovitost različnih kemičnih skupin bakrovih pripravkov v primerjavi z novimi organo-bakrovimi gnojili in ekološkimi pripravki. Spremljali smo različne parametre: fitotoksičnost na poskusnih rastlinah, biološko učinkovitost pripravkov na bakterijo (Erwinia amylovora) in druge pomembnejše patogene glive, ter merili vsebnost bakra v plodovih po obiranju. V poskus smo vključili tudi nove formulacije bakrovih gnojil z nizko vsebnostjo Cu2+ ionov, ki so se zaradi možnosti sistemičnega delovanja izkazali za bolj učinkovite in hkrati ekološko sprejemljivejše od obstoječih bakrovih fungicidov. Z uporabo bakrovih gnojil bi lahko bistveno zmanjšali vnos bakra v okolje in podaljšali njegovo uporabo v varstvu rastlin. Glede na doseženo stopnjo učinkovitosti, pri zatiranju bakterije (Erwinia amylovora) do 50 %, nizko ceno in zmerno stopnjo fitotoksičnosti bakrovih pripravkov, so se ti v poskusih pokazali kot najbolj učinkovita sredstva za kemično zatiranje bakterije hruševega ožiga. Pri letnem vnosu (3.000 g Cu2+ ionov/ha) smo v plodovih jabolk v primerjavi s hruškami dobili občutno nižje vrednosti bakra. Iz tega lahko sklepamo, da imajo hruške v poskusu verjetno drugačno sestavo kožice in povrhnjice plodov kot jabolka. Pri skoraj vseh pripravkih je bila presežena dovoljena vrednost MRL (5 mg/kg).
Ključne besede: bakrovi pripravki, organo-bakrova gnojila, učinkovitost, fitotoksičnost, ostanki Cu2+ ionov, bakterija (Erwinia amylovora)
Objavljeno v DKUM: 15.06.2021; Ogledov: 383; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

6.
Analiza učinkovitosti turističnih kmetij v sloveniji z uporabo analitičnega hierarhičnega procesa (ahp) in analize ovojnice podatkov (dea)«.
Boris Prevolšek, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo ocenili tehnično učinkovitost turističnih kmetij v Sloveniji s pomočjo metode analitični hieararhični proces (AHP) in analiza ovojnice podatkov (DEA). Na podlagi šestih vhodov in štirih izhodov smo razvili šest različnih modelov za oceno učinkovitosti turističnih kmetij. Z uporabo metode DEA smo razvili vhodno in izhodno usmerjena BCC in CCR model, z metodo AHP pa najprej model, ki je vključeval enake kriterije kot DEA modeli, v drugi AHP model pa smo vključili še dodatne, nenumerične kriterije in s tem nadgradili metodo DEA. Rezultati modelov so pokazali, da obstajajo možne izboljšave na vseh nivojih učinkovitosti, kot tudi na kriterijih dodatne ponudbe turističnih kmetij, ki so bile analizirane v AHP modelu z dodatnimi kriteriji. Glede na ocenjeno učinkovitost se je rangiranje turističnih kmetij razlikovalo glede na obe metodi. Znotraj skupine kmetij, ki so bile z DEA ocenjene kot učinkovite, je model AHP omogočil natančnejše rangiranje.
Ključne besede: tehnična učinkovitost, turistične kmetije, AHP ‒ analitični hierarhični proces, DEA ‒ analiza ovojnice podatkov
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 639; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

7.
Biološka aktivnost hidrolizabilnih taninov v epitelijskem celičnem modelu tankega črevesja in pri brojlerskih piščancih
Maksimiljan Brus, 2020, doktorska disertacija

Opis: Vključevanje hidrolizirajočih taninov iz kostanja (Castanea satiava Mill.) kot dodatek v vodi za pitje ali v krmi lahko predstavlja alternativo uporabi nutritivnih antibiotikov. Uporaba živalskega celičnega modela predstavlja primerno orodje za določitev optimalnih koncentracij fitogenih snovi, ki se v prehrani živali lahko pojavljajo v vodotopni ali prašnati obliki. Absorpcija glukoze in transport skozi celice epitelija črevesja sta regulirana z glukoznimi prenašalci, ki pomembno vplivajo na razpoložljivo koncentracijo glukoze in posledično na oskrbljenost organizma z glukozo, na katero lahko imajo tanini pomemben učinek. Za ta namen smo v prvi fazi raziskave razvili in karakerizirali piščančji epitelijski celični model. Zatem smo na njem analizirali učinkovitost vodotopne oblike ekstrakta v različnih koncentracijah (0,025 %, 0,05 %, 0,1 %, in 0,2 %) in določili citotoksičnost, celično proliferacijo, presnovno aktivnost, nastajanje reaktivnih kisikovih snovi, znotrajcelični antioksidativni potencial, genotoksičnost in vpliv na celični cikel. V drugi fazi smo na že razvitem celičnem modelu prašiča (CLAB in PSI) testirali učinkovitost prašnatih oblik kostanjevega ekstrakta na gensko izraženost glukoznih prenašalcev (SGLT1 in GLUT2) in glukoznih prenašalcev tipa 4 (GLUT4) kot tudi biodostopnost glukoze in biodostopnost hidrolizabilnih taninov. V tretji fazi poskusa smo na piščancih v laboratorijskih pogojih z analizo proizvodnih parametrov preverili učinkovitost optimalnih koncentracij HT, ugotovljenih na piščančjem epitelijskem modelu in vivo. Koncentracije, uporabljene v testiranju, so pokazale značilno (P < 0,05) večji proliferativni učinek na CSIEC kot kontrolni medij (največja proliferacija pri 0,1 % VOTE, določeno z meritvami optične gostote). 0,2 % koncentracija VOTE je bila citotoksična, kar je povzročilo značilno večjo (P < 0,05) produkcijo dušikovega oksida in vodikovega peroksida, vendar brez kratkotrajne genotoksičnosti. Čeprav je povečana koncentracija VOTE povzročila upad presnovne aktivnosti celic (najnižja pri 0,1 % VOTE), je presnovna aktivnost ostala višja kot v kontrolnih pogojih. Antioksidativni potencial je bil 75 % boljši in značilno višji (P < 0,05) v izpostavljenih celicah z 0,1 % VOTE v primerjavi s kontrolo. Dodajanje ekstraktov, bogatih s HT, je značilno (P < 0,05) vplivalo na izražanje hišnih genov v celicah CLAB. Ugotovili smo, da dodajanje ekstraktov, bogatih s HT (Farmatan in Contan), v visokih koncentracijah (37 µg/mL) značilno (P < 0,05) vpliva na manjše izražanje hišnih genov RNK polimeraze II (POLR2A) v celicah CLAB. Poleg tega so pri koncentraciji 4 µg/mL različni HT ekstrakti povečali izraženost SGLT1. Koncentracija dodatka 4 µg/mL HT ekstrakta Tanex je značilno (P < 0,05) povečala izražanje GLUT2. Različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL vplivajo na izražanje GLUT4. Analize biološke razpoložljivosti HT kažejo na značilno (P < 0,05) translokacijo galne kisline skozi 3D celični model v prvi uri po izpostavljenosti celic VOTE. Naši rezultati kažejo, da v vodi topni kostanjevi tanini ugodno vplivajo na črevesni epitelij, saj: i) spodbujajo proliferacijo enterocitov; ii) povečajo antioksidativni potencial; iii) nimajo genotoksičnega učinka; in iv) ne vplivajo na celično presnovo. Dejstvo, da različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL značilno (P < 0,05) povečajo izraženost SGLT1, GLUT2 in GLUT4 in imajo zato verjetno koristne prehranske učinke s povečanjem koncentracije glukoze v krvi v živali. Naši rezultati potrjujejo učinkovitost VOTE kot obetavnega kandidata za prehranski dodatek v komercialni proizvodnji.
Ključne besede: bioaktivnost, hidrolizabilni tanini, epitelij tankega črevesja, piščanci, prašiči
Objavljeno v DKUM: 10.06.2020; Ogledov: 860; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

8.
Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev
Lazar Pavić, 2019, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev je ugotavljanje rezultatov oziroma učinkov, ki jih je ukrep 112 (Pomoč mladim prevzemnikom kmetij) imel na izbrane agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. S tem namenom smo v prvem koraku razvili večje število modelov s pomočjo multiple regresije, ki smo jih v naslednjem koraku nadgradili z vključevanjem več skupin umetnih spremenljivk, ki opisujejo lastnosti kmetijskih gospodarstev in mladih prevzemnikov. Cilj doktorske disertacije je bil na podlagi razpoložljivih podatkov ugotoviti, v kolikšnem obsegu je sodelovanju v ukrepu 112 izboljšalo agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev, in na podlagi tega podati smernice pri načrtovanju Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 za področje mladih prevzemnikov kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. Raziskava, ki je bila izvedena v okviru doktorske disertacije, je bila zasnovana na vzročno-posledičnih odnosih med dvema skupinama spremenljivk: odvisnimi in neodvisnimi. Za dodatno ugotavljanje uspešnosti izvedbe ukrepa 112 smo uporabili analizo skupin oziroma na podlagi rezultatov, ki jih ukrep imel na spremembo izbranih agrarnoekonomskih dejavnikov, poskušali vse kmetije razvrstiti v tri skupine glede na uspešnost izvedbe omenjenega ukrepa. Za razvrščanje v skupine smo uporabili nove spremenljivke, ki smo jih ustvarili z metodo glavnih komponent. Rezultati, ki smo jih predstavili v okviru doktorske disertacije, imajo tudi v širšem kontekstu pozitivne neposredne in posredne učinke na izzive, opredeljene v literaturi. Z njimi se bo Skupna kmetijska politika srečala po letu 2020, predvsem pa bodo prispevali k rasti delovnih mest, ki so podprta z inovacijami in prehodom na nove modele proizvodnje.
Ključne besede: razvoj podeželja, kmetijska politika, mladi prevzemniki, regresijski modeli, analiza skupin
Objavljeno v DKUM: 19.11.2019; Ogledov: 1081; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Aplikacija metod matematičnega programiranja kot orodja za podporo odločanju pri povečevanju samooskrbe z zelenjavo
Jožef Vinčec, 2019, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji je že dlje časa samooskrba s hrano pomembna tema, ki je na nizki ravni. Posebej nizko je ta stopnja vidna pri zelenjavi, zato smo se odločili pristopiti k analizi problematike. V raziskavi smo k problematiki pristopili »od spodaj navzgor« in sicer z namenom, da najdemo empirične rešitve, ki kmetovalcem omogočajo pogoje, s katerimi bi dvignili nizko samooskrbo. V ta namen smo razvili 5 matematičnih modelov, s katerimi se bo analizirala problematika samooskrbe. 1. model je namenjen analizi ekonomske upravičenosti v raziskavo vključenih kultur, kot tudi posameznih sort in hibridov. Rezultati le-tega predstavljajo vhodne podatke za naslednje faze razvoja modelov. Rezultati analize modela 1 kažejo ekonomsko upravičenost vseh analiziranih zelenjadnic. V 2. fazi smo razvili 2 modelni orodji. S prvim ocenjujemo potrebne količine zelenjadnic za zagotovitev oskrbe po zelenjavi za določen teden v letu, v naboru razpoložljivih kultur. Drugo modelno orodje 2. faze pa izmed razpoložljivih kultur in njihovih hibridov/sort oceni potrebne površine, s čimer zadovoljimo želene potrebe po oskrbi z zelenjavo. 3. faza je namenjena izboru ustrezne metode ciljnega programiranja, na podlagi katere bi lahko ocenili ustrezne sorte/hibride. Za oceno problema smo uporabili 3 metode ciljnega programiranja (tehtano ciljno programiranje, prioritetno ciljno programiranje in Čebiševo ciljno programiranje). Kot najustreznejše se je pokazalo tehtano ciljno programiranje, ki je doseglo nekoliko slabše rezultate v primerjavi s prioritetnim ciljnim programiranjem, ki pa je med izračunom doseglo večje število napak. Kot najslabše se je pokazalo Čebiševo ciljno programiranje. V fazi 4 je sledilo načrtovanje kolobarja znotraj posameznega koledarskega leta. S pomočjo razvitega orodja smo sestavili 538 letnih scenarijev, ki jih potem v fazi 5 združimo v 183 5-letnih kolobarjev. Rezultati kažejo, da na 874,66 ha obdelovalnih površin zagotavljamo popolno samooskrbo z zelenjavo za območje Pomurja od 1. maja do 13. novembra. V nadaljevanju raziskave na osnovi s. w. o. t. analize stanja trga na organizacijske strani pridelave in prodaje predlagamo ukrepe, ki stimulirajo pridelavo. Prva je uvedba indeksa izkoriščenosti njivskih površin kot ukrepa, s katerim bi lahko stimulirali pridelavo preko neposrednih plačil, ki so drugače razdeljena. Drugi ukrep predstavlja povezovanje pridelovalcev. Tretji ukrep je organiziranje skupnega prostora, kjer se srečata ponudba s strani pridelovalcev in povpraševanje s strani odkupa. Kot ključen ukrep pa je seveda ureditev cen.
Ključne besede: matematično programiranje, modelna orodja, proces odločanja, samooskrba, indeks izkoriščenosti, s. w. o. t., zelenjava, kolobar.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1179; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (7,13 MB)

10.
Agronomski in okoljski vidiki prekrivnih posevkov v ekološki pridelavi zelenjadnic
Martina Robačer, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Cover crops can reduce the use of external inputs such as pesticides and fertilisers and can at the same time suppress weeds as well as improve or maintain soil fertility. Cover crops can also modify the microclimate which affects pest populations and diseases. Determining cover crop species and management practices is based on the needs and goals of production. The effects of introducing living mulch (LM) and management strategies on cash crop yield, product quality and energy use were studied in certain European countries (Slovenia, Italy, Germany and Denmark) in different climatic and soil conditions. In Slovenia, in organic production of cauliflower and leek, the effects of two terms of sowing white clover with additive design were compared with a production with black foil and with the usual agricultural practice by hoeing. In the field experiments the effect of LM on arthropod dynamics and activity density was investigated. The results demonstrated that the LM systems with a substitutive design, can be effectively implemented in vegetable production if the value of the ecological services (positive externalities) delivered by LM can counterbalance the yield loss due to the cash crop density reduction. If an additive design is used, the LM should be sown several weeks after the cash crop planting. Different cash crop genotypes (i.e., open pollinated/local cultivars in comparison with the hybrids) performed similarly. Use of human labor (HL) and fossil fuel (FF) energy slightly increased in LM systems (7%). The farmers’ acceptance of the LM techniques was quite high (75% of the interviewed sample). The LM technique did not affect the infestation of cabbage caterpillar Pieris spp., showing no detrimental effect of this technique on this key pest of cabbage. In Denmark, aphid populations were higher in the sole crop system than in the LM system. In Italy, a level of larval parasitization was detected and in the first year the percentage of parasitization was higher in LM (88%) than in sole crop (63%). Overall, the LM positively affected the activity density of Carabid beetles, also increasing the diversity and evenness of species (Slovenia and Italy) or activity density of some taxa (Slovenia and Denmark). Due to numerous agroecological services of cover crops, growing simultaneously with vegetables as LM, this could be promising technique for organic and others production systems in the future.
Ključne besede: organic vegetable production, cover crops, agroecological service, living mulch, energy consumption, biodiversity, soil arthropod
Objavljeno v DKUM: 01.02.2019; Ogledov: 1316; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.49 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici