Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vinogradništvo je v Sloveniji pomemben del slovenskega gospodarstva, slovenske kulture in tradicije. Pridelek je vino, ki ga vinarji »donegujejo« v kleti, ustekleničijo, opremijo z vinsko etiketo in prodajajo na različnih lokacijah. V doktorski disertaciji smo z raziskavo prišli do rezultatov, ki kažejo dva vidika, kupca in vinarja, ko govorimo o vinski steklenici in njeni etiketi. Skozi intervjuje z vinarji smo ugotovili njihov pogled in ozadje postopka izdelave vinske etikete in skozi anketni vprašalnik vidik kupcev in njihove vzorce vedenja, ko pride do nakupa vina. Vse to smo analizirali skozi prizmo étnocentrizma, ki kaže, kako zavedni in »ponosni« so na svoje domače pridelke in izdelke. Na koncu smo z metodo analize vsebine analizirali vinske karte najboljših restavracij v Sloveniji. Rezultati analize kažejo, da je étnocentrizem pozitivno povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev pri nakupu vina ter, da motiv zabave ni povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev. Zunanjo podobo vinske steklenice sestavljajo oblika steklenice, barva steklenice, oblike in barve na etiketi ter zamašek. Ugotovili smo, da večina vinarjev zamašek, barve vinske etikete in stil steklenice izbere glede tipa vina, ki je v steklenici. Zavedajo se, da mora biti vinska etiketa takšna, da pritegne pozornost potrošnika, med najpomembnejšimi elementi pa so izpostavili blagovno znamko, vinorodni okoliš in sorto vina. Na koncu je bilo ugotovljeno še, da so vinske karte najboljših slovenskih restavracij dokaj étnocentrične, med njimi pa je daleč najbolj zastopana vinorodna dežela Primorska in vinarji te dežele.
Ključne besede: vino, vinska etiketa, nakupno vedenje, étnocentrizem, znamčenje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 238; Prenosov: 79
Celotno besedilo (3,18 MB)

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 429; Prenosov: 41
Celotno besedilo (13,71 MB)

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 630; Prenosov: 55
Celotno besedilo (17,29 MB)

Opis: Izvleček V nalogi smo preizkušali učinkovitost različnih kemičnih skupin bakrovih pripravkov v primerjavi z novimi organo-bakrovimi gnojili in ekološkimi pripravki. Spremljali smo različne parametre: fitotoksičnost na poskusnih rastlinah, biološko učinkovitost pripravkov na bakterijo (Erwinia amylovora) in druge pomembnejše patogene glive, ter merili vsebnost bakra v plodovih po obiranju. V poskus smo vključili tudi nove formulacije bakrovih gnojil z nizko vsebnostjo Cu2+ ionov, ki so se zaradi možnosti sistemičnega delovanja izkazali za bolj učinkovite in hkrati ekološko sprejemljivejše od obstoječih bakrovih fungicidov. Z uporabo bakrovih gnojil bi lahko bistveno zmanjšali vnos bakra v okolje in podaljšali njegovo uporabo v varstvu rastlin. Glede na doseženo stopnjo učinkovitosti, pri zatiranju bakterije (Erwinia amylovora) do 50 %, nizko ceno in zmerno stopnjo fitotoksičnosti bakrovih pripravkov, so se ti v poskusih pokazali kot najbolj učinkovita sredstva za kemično zatiranje bakterije hruševega ožiga. Pri letnem vnosu (3.000 g Cu2+ ionov/ha) smo v plodovih jabolk v primerjavi s hruškami dobili občutno nižje vrednosti bakra. Iz tega lahko sklepamo, da imajo hruške v poskusu verjetno drugačno sestavo kožice in povrhnjice plodov kot jabolka. Pri skoraj vseh pripravkih je bila presežena dovoljena vrednost MRL (5 mg/kg).
Ključne besede: bakrovi pripravki, organo-bakrova gnojila, učinkovitost, fitotoksičnost, ostanki Cu2+ ionov, bakterija (Erwinia amylovora)
Objavljeno v DKUM: 15.06.2021; Ogledov: 766; Prenosov: 96
Celotno besedilo (3,92 MB)

Opis: Vključevanje hidrolizirajočih taninov iz kostanja (Castanea satiava Mill.) kot dodatek v vodi za pitje ali v krmi lahko predstavlja alternativo uporabi nutritivnih antibiotikov. Uporaba živalskega celičnega modela predstavlja primerno orodje za določitev optimalnih koncentracij fitogenih snovi, ki se v prehrani živali lahko pojavljajo v vodotopni ali prašnati obliki. Absorpcija glukoze in transport skozi celice epitelija črevesja sta regulirana z glukoznimi prenašalci, ki pomembno vplivajo na razpoložljivo koncentracijo glukoze in posledično na oskrbljenost organizma z glukozo, na katero lahko imajo tanini pomemben učinek. Za ta namen smo v prvi fazi raziskave razvili in karakerizirali piščančji epitelijski celični model. Zatem smo na njem analizirali učinkovitost vodotopne oblike ekstrakta v različnih koncentracijah (0,025 %, 0,05 %, 0,1 %, in 0,2 %) in določili citotoksičnost, celično proliferacijo, presnovno aktivnost, nastajanje reaktivnih kisikovih snovi, znotrajcelični antioksidativni potencial, genotoksičnost in vpliv na celični cikel. V drugi fazi smo na že razvitem celičnem modelu prašiča (CLAB in PSI) testirali učinkovitost prašnatih oblik kostanjevega ekstrakta na gensko izraženost glukoznih prenašalcev (SGLT1 in GLUT2) in glukoznih prenašalcev tipa 4 (GLUT4) kot tudi biodostopnost glukoze in biodostopnost hidrolizabilnih taninov. V tretji fazi poskusa smo na piščancih v laboratorijskih pogojih z analizo proizvodnih parametrov preverili učinkovitost optimalnih koncentracij HT, ugotovljenih na piščančjem epitelijskem modelu in vivo. Koncentracije, uporabljene v testiranju, so pokazale značilno (P < 0,05) večji proliferativni učinek na CSIEC kot kontrolni medij (največja proliferacija pri 0,1 % VOTE, določeno z meritvami optične gostote). 0,2 % koncentracija VOTE je bila citotoksična, kar je povzročilo značilno večjo (P < 0,05) produkcijo dušikovega oksida in vodikovega peroksida, vendar brez kratkotrajne genotoksičnosti. Čeprav je povečana koncentracija VOTE povzročila upad presnovne aktivnosti celic (najnižja pri 0,1 % VOTE), je presnovna aktivnost ostala višja kot v kontrolnih pogojih. Antioksidativni potencial je bil 75 % boljši in značilno višji (P < 0,05) v izpostavljenih celicah z 0,1 % VOTE v primerjavi s kontrolo. Dodajanje ekstraktov, bogatih s HT, je značilno (P < 0,05) vplivalo na izražanje hišnih genov v celicah CLAB. Ugotovili smo, da dodajanje ekstraktov, bogatih s HT (Farmatan in Contan), v visokih koncentracijah (37 µg/mL) značilno (P < 0,05) vpliva na manjše izražanje hišnih genov RNK polimeraze II (POLR2A) v celicah CLAB. Poleg tega so pri koncentraciji 4 µg/mL različni HT ekstrakti povečali izraženost SGLT1. Koncentracija dodatka 4 µg/mL HT ekstrakta Tanex je značilno (P < 0,05) povečala izražanje GLUT2. Različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL vplivajo na izražanje GLUT4. Analize biološke razpoložljivosti HT kažejo na značilno (P < 0,05) translokacijo galne kisline skozi 3D celični model v prvi uri po izpostavljenosti celic VOTE. Naši rezultati kažejo, da v vodi topni kostanjevi tanini ugodno vplivajo na črevesni epitelij, saj: i) spodbujajo proliferacijo enterocitov; ii) povečajo antioksidativni potencial; iii) nimajo genotoksičnega učinka; in iv) ne vplivajo na celično presnovo. Dejstvo, da različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL značilno (P < 0,05) povečajo izraženost SGLT1, GLUT2 in GLUT4 in imajo zato verjetno koristne prehranske učinke s povečanjem koncentracije glukoze v krvi v živali. Naši rezultati potrjujejo učinkovitost VOTE kot obetavnega kandidata za prehranski dodatek v komercialni proizvodnji.
Ključne besede: bioaktivnost, hidrolizabilni tanini, epitelij tankega črevesja, piščanci, prašiči
Objavljeno v DKUM: 10.06.2020; Ogledov: 1262; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,83 MB)