SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preiskovanje kaznivih dejanj zoper umetnine v Republiki Sloveniji
Saša Kuhar, 2017, doktorska disertacija

Opis: Preiskovanje kriminalitete zoper umetnine je zaradi specifičnosti dolgotrajen proces in zahteva sodelovanje različnih inštitucij tako na nacionalni kot mednarodni ravni. V doktorski disertaciji je predstavljena problematika preiskovanja kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji, podprta z eno prvih slovenskih študij na tem področju. Z metodo analize vsebine pisnih virov je pregledana strokovna literatura, zakonodaja in nam dostopni obravnavani primeri, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretična izhodišča. Pojav kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji smo analizirali z deskriptivno metodo, statističnimi izsledki, vodenimi delno strukturiranimi intervjuji s predstavniki policije, finančne uprave, tožilstva, Ministrstva za kulturo in sodnim izvedencem, kvalitativno analizo tožilskih spisov, oblikovanjem ugotovitev in uparjanjem s stroko. Na podlagi proučenih virov in mnenj stroke smo prišli do ugotovitev o problematiki in preiskovanju kaznivih dejanj zoper umetnine. Ker so tožilski spisi o kaznivih dejanjih zoper umetnine na tožilstvih vodeni skupaj s tožilskimi spisi o drugih premoženjskih kaznivih dejanjih, je bilo ob že tako majhnem številu primerov težko iz baze pridobiti primere, ki so izpolnjevali pogoje za raziskavo. Rezultati empirične raziskave kažejo, da policija v Sloveniji v povprečju letno obravnava 100 primerov kaznivih dejanj zoper umetnine. Prevladujejo tatvine umetnin iz cerkvenih in profano sakralnih objektov, ki bi jih lahko zmanjšali s preventivnimi ukrepi in večjim osveščanjem javnosti o vrednosti, ki jo imajo umetnine za narodovo zgodovino. Kot storilci kaznivih dejanj zoper umetnine prevladujejo moški, ne predkaznovani, kazniva dejanja storijo priložnostno, na prikrit način in iz ekonomskih motivov. Ogled kraja dejanja je policija opravila pri vseh primerih tatvine umetnin, v večini primerov so najdene sledi obuval, papilarnih linij in orodja, ki na glavni obravnavi služijo kot dokaz in pomagajo pri obsodbi storilcev. Preiskanost znaša 23,6 % in je v primerjavi s podatki iz drugih držav nekoliko višja. Slovenska sodišča obravnavajo zelo majhen odstotek vseh storjenih kaznivih dejanj zoper umetnine. Po informacijah pridobljenih s strani umetnikov, galeristov in cenilcev lahko vidimo, da so se številni od njih že srečali s ponaredki. A kljub sumu le redki to prijavijo pristojnim institucijam. Težava, s katero se srečujejo preiskovalci v Sloveniji kot tudi preiskovalci drugih držav Evropske unije, je spletno trgovanje z umetninami. Na spletu se ponuja velika količina umetnin, za katere je težko ugotoviti njihova pristnost in izvor. Zavedati se je potrebno, da brez prijave kaznivega dejanja ali zaznave policije, se predkazenski postopek ne more pričeti in posledično državni tožilec ne dobi podatkov, da bi lahko pričel kazenski postopek. To je en od razlogov zakaj primeri kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji redko dobijo sodni epilog. V kolikor pa pride do obravnave na sodišču, so pravnomočne sodbe redke in v večini primerov pogojne. Glede na pregledano literaturo in podatke, ki smo jih pridobili z raziskavo ter opravljenimi intervjuji lahko trdimo, da je sodelovanje med strokovnjaki s področja umetnosti in preiskovalci zelo dobro, hitro in učinkovito. Na podlagi ugotovitev teoretičnega preučevanja in empiričnega raziskovanja je mogoče trditi, da kriminaliteta zoper umetnine v Sloveniji trenutno ne predstavlja alarmantnega stanja. Smotrno bi bilo, da se zopet ustanovi medresorska skupina, ki bi preiskovalcem in umetnostnim strokovnjakom pomagala pri preiskovanju in preprečevanju tovrstne kriminalitete ter pri izmenjavi znanja in stališč. Na podlagi specifičnega modela raziskovanja, ki zagotavlja reprezentativnost vzorca, smo prišli do novih ugotovitev, ki so v pomoč znanosti in stroki pri preiskovanju kriminalitete zoper umetnine ter pri oblikovanju preventivnih ukrepov.
Ključne besede: umetnine, kriminaliteta, kazniva dejanja, preprečevanje, preiskovanje, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (2,32 MB)

2.
Zasebna obveščevalna dejavnost v Republiki Sloveniji - teoretični, pravni in praktični vidiki
Jaroš Britovšek, 2017, doktorska disertacija

Opis: Obveščevalna dejavnost, ki je bila vedno obravnavana kot klasična dejavnost države, se je začela pojavljati tudi v zasebnem sektorju. Ta proces je potekal predvsem na Zahodu, zato nas je zanimalo, ali obstajajo tudi v Republiki Sloveniji zametki zasebne obveščevalne dejavnosti pri zasebnem varovanju. V doktorski disertaciji smo zasebno obveščevalno dejavnost v Republiki Sloveniji preučevali s teoretičnega, pravnega in praktičnega vidika. Na podlagi razvoja državnih in zasebnih obveščevalnih organizacij smo vzpostavili teoretično−konceptualni okvir obveščevalne dejavnosti. Obveščevalna dejavnost poteka v prostoru podatkov in informacij, sestavljajo jo temeljni elementi: zbiranje, analiza podatkov in protiobveščevalna dejavnost. Pojmi, ki opredeljujejo obveščevalno dejavnost in jo razlikujejo od drugih oblik zbiranja podatkov, so tveganja, tajnost in nadzorovanje. Na podlagi teoretičnega modela smo pregledali ustrezno zakonodajo Republike Slovenije in izvedli spletno anketo med predstavniki gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z zasebnim varovanjem, varnostnim svetovanjem, informacijsko varnostjo in detektivsko dejavnostjo. Zaradi večkrat zaznane negativne konotacije ob omenjanju zasebne obveščevalne dejavnosti in njene narave ne moremo z gotovostjo trditi, koliko je v Republiki Sloveniji resnično razširjena. V Republiki Sloveniji tudi ni družbe, ki bi svoje obveščevalne in protiobveščevalne storitve oglaševala na trgu. Kljub temu smo lahko s pomočjo teoretičnega modela, pregleda zakonodaje in spletne ankete ugotovili, da vendarle obstajajo elementi zasebne obveščevalne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki se izražajo pri nekaterih dejavnostih detektivov in zasebnih varnostnih družb. Zakonodaja in praksa kažeta na to, da se zasebna protiobveščevalna dejavnost v Republiki Sloveniji izvaja predvsem v obliki pasivnih varnostnih ukrepov.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, zasebna protiobveščevalna dejavnost, detektivska dejavnost, zasebno varovanje, doktorske disertacije
Objavljeno: 22.05.2017; Ogledov: 202; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

3.
Večkriterijski model učinkovitosti informacijske varnosti v organizacijah
Kaja Prislan, 2016, doktorska disertacija

Opis: Informatizacija poslovnih procesov spreminja koncepte zagotavljanja organizacijske varnosti. V doktorski disertaciji pojasnimo, kako v sodobnem poslovnem svetu pristopiti k upravljanju informacijske varnosti, kakšen je njen vpliv na poslovni uspeh in kako presoditi njeno zrelost. V situaciji, ko se evolucija informacijskih groženj odvija ob boku težkih gospodarskih razmer, je namreč veliko organizacij nesposobnih obvladovanja informacijskih tveganj in hkrati slediti tehnološkim trendom. Ugotovitve doktorske disertacije predstavljajo pristop k zagotavljanju tega ravnovesja, uporabne pa so za lastnike podjetij, managerje, strokovni kader in ostalo zainteresirano javnost. Ugotavljamo, da je upravljanje informacijske varnosti omejeno predvsem zaradi slabe informacijske podpore pri načrtovanju. Tiste organizacije, ki ne ugotavljajo izhodiščne situacije in presojajo uspešnosti ter učinkovitosti varnosti, ne morejo doseči skladnosti med operativnimi ukrepi, varnostnimi potrebami ter organizacijsko strategijo. V ospredje razprave zato postavljamo presojanje kakovosti informacijske varnosti. To področje proučujemo skozi prizmo poslovne funkcije, izhodišče pa predstavljajo priporočila iz področja varovanja informacijskih tehnologij, sledijo teorije sistemov, preprečevanja groženj/kriminalitete, managementa ter organizacije. Glavni rezultat je interdisciplinarni model ocenjevanja informacijsko varnostne kompetentnosti organizacij. V procesu razvijanja celovitega pristopa k presoji stanja informacijske varnosti, smo identificirali ukrepe, ki v stroki veljajo za uspešne in učinkovite. Z raziskavo izvedeno med strokovnjaki v Sloveniji, smo analizirali veljavnost izbranih ukrepov in njihov vpliv na kakovost informacijske varnosti. Glede na priporočila je v začetnih fazah treba najprej poskrbeti za represivno-nadzorne in logične kontrole, v nadaljevanju pa za strateške, socialne, organizacijske, normativne in okoljske vidike. Rezultat raziskave je odločitveno orodje, sestavljeno iz desetih faktorjev in 100 unikatno uteženih indikatorjev merjenja. Z uporabo modela se organizacije razvrstijo v enega izmed šestih razredov učinkovitosti, kjer so podana priporočila za izboljšanje stanja. Z namenom evalvacije uporabnosti predlagane rešitve smo z dodatno raziskavo model praktično testirali. Implementirali smo ga v majhen vzorec srednje-velikih organizacij in ugotovili, da je v teh organizacijah informacijska varnost v začetnih razvojnih fazah. Z izjemo fizičnih, tehničnih in logičnih kontrol, so najvplivnejši kriteriji najmanj razviti, izmed vseh področij pa se največje težave kažejo pri izvajanju analiz informacijskih tveganj. Ob upoštevanju tehnološkega konteksta organizacij, s katerim smo normirali indeksirane rezultate, se je pokazalo, da 25 % organizacij skrbi samo za osnovne vidike, 40 % sodi v srednji nivo, 35 % pa lahko ocenimo kot dobre prakse. Glede na razvitost ukrepov je 60 % proučevanih organizacij v reaktivni drži, generalno pa večina razvija približno polovico ukrepov v modelu. S primerjavo enot smo ugotovili, kateri faktorji ločujejo učinkovite organizacije od neučinkovitih, z analizo korelacij pa razvili priporočila za nadaljnje ukrepe. Evalvacija je pokazala tudi, da je model uporaben za sprejemanje odločitev pri internih evalvacijah – študije primerov ali analize splošnega stanja na večjih vzorcih.
Ključne besede: informacijska varnost, informacijske grožnje, varnostni management, varnostni ukrepi, učinkovitost, merjenje učinkovitosti, odločitveni modeli, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.01.2017; Ogledov: 506; Prenosov: 102
.pdf Polno besedilo (5,02 MB)

4.
Vpliv kazni na spreminjanje stališč in ravnanj udeležencev cestnega prometa v Sloveniji
Peter Pungartnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji preučujemo vpliv kazni na spreminjanje stališč in ravnanj udeležencev cestnega prometa v Republiki Sloveniji. Pri tem smo ugotovili, da ni mogoče najti znanstvenih preučevanj in raziskav o vplivu kazni na spreminjanje stališč in ravnanj (vedenja) udeležencev cestnega prometa. Ugotovljeno vrzel na področju znanstvenega raziskovanja smo želeli zapolniti z empirično raziskavo na večjem številu slovenskih voznikov. Na podlagi najpomembnejših ugotovitev našega teoretičnega preučevanja in empiričnega raziskovanja je mogoče trditi, da bi morali biti trajnostni vidiki boljše varnosti cestnega prometa v Sloveniji na področju izvrševanja zakonodaje v prihodnje v večji meri zasnovani na temeljih večje učinkovitosti kaznovanja kršiteljev cestno prometnih predpisov in povzročiteljev prometnih nesreč ter predvsem na alternativnih oblikah kaznovanja, saj smo potrdili njihov vpliv na spreminjanje stališč in ravnanja (vedenja) udeležencev v cestnem prometu v Sloveniji.
Ključne besede: kazni, kaznovanje, cestni promet, prometna varnost, udeleženci, stališča, ravnanja, vedenje, kaznovalni populizem, policija, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 558; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (3,80 MB)

5.
Model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski policiji
David Smolej, 2016, doktorska disertacija

Opis: Delovna zavzetost je nov koncept upravljanja s človeškimi viri, na katerega gledamo s številnih organizacijskih vidikov. Obravnavamo jo tudi skozi zadovoljstvo zaposlenega, organizacijsko vedenje in motivacijo, kot tudi čustveno, intelektualno in kognitivno predanost organizaciji. Poznamo tri stopnje delovne zavzetosti. Zaposleni so lahko zavzeti, nezavzeti ali aktivno nezavzeti pri svojem delu. Dosedanje raziskave so pokazale, da je večina zaposlenih v različnih tipih organizacij nezavzetih za delo. To so zaposleni, ki naredijo tisto, kar morajo, dela pa ne opravljajo energično in s strastjo, kar je značilno za zavzete zaposlene. Nezavzeti zaposleni v svoje delo vlagajo čas, ki pa ga na delovnem mestu ne preživijo kognitivno in s čustveno predanostjo. Ugotavljanje delovne zavzetosti v organizaciji je pomembno zaradi napovedi dobička in uspešnosti organizacije v prihodnosti. Policija sicer ni organizacija, ki bi stremela k dobičku, vendar je delovna zavzetost zaposlenih v policiji pomembna zaradi zagotavljanja notranje varnosti v državi. Ko govorimo o zaposlenih v slovenski policiji, je njihova delovna zavzetost toliko bolj pomembna, saj kot del Schengenskega območja zagotavljajo varnost tudi v Evropski uniji. Zaradi pomembnosti tega vprašanja smo opravili raziskavo med 739 policisti v Sloveniji, s katerim smo v prvi fazi ugotavljali stanje delovne zavzetosti, v nadaljevanju pa razvili model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski Policiji. Delovno zavzetost smo merili z Gallupovim vprašalnikom Q12 in jo v nadaljevanju pojasnjevali z dvema faktorjema: Skrb za razvoj zaposlenega in Pogoji za učinkovito delo. Ugotovili smo, da na Skrb za razvoj zaposlenega statistično značilno in pozitivno vpliva Socialna opora nadrejenih, samoučinkovitost v obliki Posrednih izkušenj, Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj. Statistično značilen in negativen vpliv pa imajo Cinizem do nadrejenih, Cinizem do skupnosti in Socialno spodkopavanje nadrejenih v javnosti. Za drugi faktor Pogoji za učinkovito delo, s katerim smo prav tako pojasnjevali delovno zavzetost, smo ugotovili, da statistično značilno in pozitivno vpliva samoučinkovitost v obliki Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj, statistično značilen in negativen vpliv pa imata Cinizem do nadrejenih in Normativni cinizem. Glede na te in druge ugotovitve smo podali določene predloge za prakso. Na področju vodenja priporočamo vzpostavitev večje interakcije med policisti in njihovimi vodji. Izogibati se je treba načinu vodenja v obliki socialnega spodkopavanja. Na področju delovno pravnih zadev priporočamo ureditev statusa policistom, ki so zaposleni za določen čas, in policistom, ki opravljajo zahtevnejša dela v nižjih nazivih, kot jih določa sistemizacija delovnih mest. Prav tako svetujemo zaposlovanje policistov, ki imajo dejansko bivališče bližje delovnemu mestu. Zaradi Cinizma do pravne države priporočamo vzpostavitev sistema medsebojnega obveščanja policije, tožilstva in sodišča. Svetujemo pa tudi vzpostavitev kariernega sistema, ki bo služil trajnostnemu razvoju policije. Iz operativnega vidika je treba vzpostaviti profesionalizacijo policije tako, da se bo čim več policistov ukvarjalo z ozkim področjem dela. Prav tako svetujemo boljše vključevanje policistk v skupnost in večje zagotavljanje čustvene opore policistom v stresnih situacijah. Predlagamo tudi nadaljevanje procesa zvišanja ravni izobrazbe policistov ter zagotavljanje specialističnega usposabljanja in okrepitev mentorstva mlajšim policistom.
Ključne besede: policija, policisti, zaposleni, delovna zavzetost, samoučinkovitost, cinizem, spodkopavanje, socialna opora, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 813; Prenosov: 228
.pdf Polno besedilo (5,57 MB)

6.
Oblikovanje nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti
Damjan Potparič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Zaradi spoznanja, da izvajanje policijske dejavnosti na tradicionalen način v razmerah naraščanja števila kaznivih dejanj in ob istočasnem krčenju sredstev, namenjenih za policijo, ne omogoča več učinkovitega izvajanja policijskih funkcij, so se začele pojavljati nove strategije izvajanja policijske dejavnosti, ki večinoma temeljijo na spoznanju o uporabnosti informacij kot podpore pri sprejemanju odločitev. Ena od teh je obveščevalno vodena policijska dejavnost, ki predstavlja nadgradnjo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in hkrati pomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja. Koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti je bil s Haaškim programom na področju pravosodja in notranjih zadev v letu 2004 vnesen v varnostno arhitekturo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Z ustanovitvijo Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela so se načela obveščevalno vodene policijske dejavnosti začela uporabljati na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete s strani agencij EU ter držav članic EU, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. V državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji, je treba oblikovati nacionalne kriminalističnoobveščevalne modele, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Brez omenjenih podsistemov model kot sistem ne more učinkovito delovati.Na podlagi diagnosticiranih slabosti v obstoječem kriminalističnoobveščevalnem modelu slovenske policije smo s pomočjo teoretičnih okvirov, ki smo jih razvili v teoretičnem delu, in identificiranih dobrih praks v okviru analize tujih kriminalističnoobveščevalnih modelov oblikovali predlog ukrepov, ki so usmerjeni k odpravljanju slabosti v okviru obstoječega kriminalističnoobveščevalnega modela in implementaciji optimalnega nacionalnega kriminalističnoobveščevalnega modela v slovenski policiji. Ugotovitve doktorske disertacije je mogoče uporabiti tudi pri oblikovanju in implementaciji nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov v državah, ki imajo podobno organizacijsko strukturo policije kot Slovenija.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistična analitika, obveščevalni izdelki, kriminalističnoobveščevalni model, proaktivne policijske strategije, doktorske disertacije
Objavljeno: 04.12.2014; Ogledov: 740; Prenosov: 175
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

7.
GROŽNJE INFORMACIJSKI VARNOSTI PRI RABI MOBILNIH NAPRAV
Blaž Markelj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Grožnje informacijski varnosti pri rabi mobilnih naprav sistematično prikazuje razvoj mobilnih naprav, ki so v zadnjem času postale nepogrešljiv delovni pripomoček uporabnikov. Disertacija z dvostopenjsko raziskavo prikaže tudi celovit pogled na aktualne razmere na področju rabe mobilnih naprav v posameznih organizacijah. Mobilne naprave so namreč v sodobnosti toliko uporabljane tudi zaradi možnosti nenehnega dostopanja do podatkov. To omogočajo prav napredna omrežja ter hiter razvoj strojne in programske opreme. V uvodnem delu doktorske disertacije so opisane tendence vzajemnega razvoja posameznih delov tehnologije mobilnih naprav, ki šele celovito predstavljajo mobilne naprave; omrežja, strojna in programska oprema. Za boljše razumevanje močnega vpliva mobilnih naprav na ljudi in način dela je v doktorski disertaciji predstavljen razvoj tako mobilnih naprav kot celote kot tudi njihovih posameznih delov. Kot pomemben mejnik v razvoju mobilnih naprav je navedeno leto 2007, ko je podjetje Apple izdalo svoj prvi model iPhona. Ta je namreč popolnoma spremenil način dela z mobilno napravo (npr: bolj preprosta uporaba, hitrejši dostop do interneta itn.), s čimer se je spremenila uporabniška izkušnja. Doktorska disertacija predstavlja tudi področja najpogostejše rabe mobilnih naprav. Te najdemo v skoraj vsakem delovnem okolju, zato obstaja tudi ustrezna programska oprema za raznovrstna opravila. Poleg razvoja mobilnih naprav ima v teoretičnem delu doktorske disertacije pomembno mesto opis groženj in možnosti zaščit. Predvsem pri grožnjah je velik poudarek na njihovi stalni rasti in razvijanju. Mobilne naprave so uporabnikom sicer olajšale vsakodnevna opravila, a ob njihovi rabi zasledimo tudi veliko nevarnosti. Te so obravnavane kot grožnje, ki jim je namenjen pomemben del doktorske disertacije. V tem delu so opisi in razdelitve groženj na podlagi predhodnih razdelitev številnih organizacij, za boljšo preglednost pa je tu še avtorjeva lastna razdelitev, ki ponuja širši pogled na nenehno razvijajoče se grožnje mobilnim napravam. Opisane so tudi raziskave večjih organizacij, ki večkrat na leto poročajo o številu groženj uporabnikom mobilnih naprav, pri tem pa opažajo veliko povečevanje teh. V doktorski disertaciji so omenjena tudi tveganja in varnostne rešitve. Te avtor glede na spoznanja iz teorije in glede na raziskave razdeli na tehnične in organizacijske rešitve oziroma ukrepe. V nadaljevanju je predstavljena metoda, po kateri je bila izpeljana raziskava za namene doktorske disertacije, in posamezni rezultati prvega dela raziskave. Raziskava je zajela 34 organizacij, v katerih ugotavljamo celovit pogled na rabo mobilnih naprav. Pri tem so ključna vprašanja, ali se njihovi uporabniki zavedajo groženj mobilnim napravam, ali uporabljajo varnostne rešitve, s kakšnim namenom uporabljajo mobilne naprave ter kaj jim to pomeni (npr: konkurenčno prednost v poslovnem svetu). V prvem delu raziskave je na spletni vprašalnik v celoti odgovorilo več kot 300 uporabnikov mobilnih naprav. Rezultati analize odgovorov potrjujejo naša predhodna predvidevanja. Sodelujoči pogosto uporabljajo mobilne naprave, nameni njihove uporabe so raznovrstni in vidno razmejeni na zasebno in poslovno rabo. Uporabniki se do določene mere zavedajo možnosti uresničitve groženj, vendar ob tem še vedno uporabljajo preproste, grožnjam neprilagojene varnostne rešitve. V drugem delu raziskave pa so na vprašanja odgovarjali posamezniki, ki so v teh organizacijah zadolženi za varnost. Rezultati so pokazali, da je izobraževanje uporabnikov mobilnih naprav v organizacijah slabo opredeljeno, kar velja tudi za pravilnike in standarde, ki bi določali rabo mobilnih naprav. Analize rezultatov raziskave so pripeljale do nekaterih opredelitev do hipotez, ki so v celoti potrjene. Rezultati raziskave tako potrjujejo, da so mobilne naprave in pripadajoča programska oprema pogosto uporabljene tako za poslovne kot zasebne namene. V poslovnem svetu mobilne naprave pomenijo konk
Ključne besede: mobilne naprave, grožnje, informacijska varnost, zaščita
Objavljeno: 12.09.2014; Ogledov: 1309; Prenosov: 421
.pdf Polno besedilo (2,35 MB)

8.
Kriminalistična postmortalna diagnostika v konceptu prenove mrliškopregledne službe : doktorska disertacija
Aleksander Jevšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Z vprašanjem smrti in z njo povezanimi psihološkimi in sociološkimi vplivi na posameznika in na družbo se poglobljeno ukvarjajo različne znanstvene discipline. Posebno mesto zaseda proučevanje smrti in njenih posledic v medicinski, pravni in kriminalistični znanosti. Znanstveno raziskovanje smrti v medicini je osredotočeno v patologijo njenih vzrokov in v iskanje preventivnih in kurativnih ukrepov za daljšanje človeškega življenja. Poleg te, brez dvoma najpomembnejše funkcije medicinske znanosti, pa se patologija in sodna medicina, kot pomembni veji medicine, s svojimi raziskavami ukvarjata s tistimi posmrtnimi znaki, ki kažejo na to, ali je človek umrl po naravni poti ali pa je smrt posledica dejanja ali ravnanja pokojnega ali koga tretjega. Če je naloga medicine, da nesporno ugotovi smrt, čas in njen vzrok, je naloga prava, da uredi pravno varstvo in pravna razmerja do smrti, pravno opredeli smrt in uredi vse njene pravne posledice. Ker gre v primeru smrti za pomembno pravno dejstvo, ne zadostuje zgolj, da je smrt nedvomno ugotovljena, ampak je za pravo ključno, da je natančno ugotovljen točen čas in vzrok smrti. Zato so okoliščine, v katerih je smrt nastopila, v pravu še kako pomembne. Poznavanje natančnega časa in vzroka smrti ima še poseben pomen v kriminalistiki in v kazenskem pravu. Pri nasilnih smrtih, kjer gre za sum storitve kaznivega dejanja, se pogostokrat na podlagi natančno ugotovljenega časa in vzroka smrti usmerja preiskava na točno določenega osumljenca kaznivega dejanja ali pa se s pomočjo preverjanja drugih pomembnih okoliščin, v katerih je smrt nastopila, oži krog domnevnih osumljencev. Natančna posmrtna diagnoza časa in vzroka smrti zahteva multidisciplinarno sodelovanje med policijo, ki ugotavlja pomembne okoliščine smrti, in zdravnikom, ki opravlja mrliški pregled trupla. Na podlagi navedenega obravnavamo postmortalno diagnostiko kot del kriminalistične diferencialne diagnoze in kot del medicinske posmrtne diagnostike. Na strokovnost in kakovost postmortalne diagnostike v marsičem vplivajo organizacijski in kognitivni dejavniki. Neustrezna organizacija dela v policiji in v zdravstvu, 6 pomanjkanje strokovnega usposabljanja in neustrezen sistem financiranja mrliškopregledne službe so zgolj nekateri od organizacijskih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na kvaliteto dela. Pomanjkanje znanj in izkušenj, napake v percepciji, ‘miselni tunel’ in negativna predispozicija pa so nekateri od množice kognitivnih dejavnikov, ki vplivajo na policiste, kriminaliste, zdravnike splošne prakse in izvedence sodne medicine, da postavijo napačno postmortalno diagnozo. Organizacijski in kognitivni dejavniki na področju mrliškopregledne službe ter njihov vpliv na kakovost kriminalistične in medicinske postmortalne diagnostike predstavljajo jedro raziskave. Analiziramo najpogostejše napačne postmortalne diagnoze preiskovalcev in zdravnikov ter ugotavljamo njihove vzroke in posledice. Ugotavljamo razlike v kakovosti ogledov krajev najdbe trupel v Sloveniji, ko ogled opravljajo policisti s policijskih postaj in tistimi ogledi, ki jih opravijo kriminalisti iz sektorjev kriminalistične policije, pri čemer iščemo organizacijske in kognitivne razloge za razlike v kvaliteti dela. Obstaja namreč največja verjetnost, da pride do napak pri ugotavljanju vzroka smrti v primerih, ko ogled kraja najdbe trupla opravljata policist in zdravnik, oba brez specialističnih znanj in izkušenj. Takšne situacije bi lahko preprečila ustrezna organizacija obeh vpletenih služb. Do napak prihaja tudi zaradi rutinskega reševanja problemov v zvezi z najdenimi trupli, ki jih je mogoče zmanjšati z ustreznimi vsebinami usposabljanj in spremembami v organizaciji obeh služb. V drugem delu raziskave z analizo pravnih ureditev mrliškopregledne službe v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnimi stališči ekspertov kriminalistične in sodnomedicinske stroke primerljivih držav identificiramo dobre in slabe prakse. V tretjem delu raziskave z analizo a
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, preiskovalne napake, smrtni primeri, samomori, umori, uboji, smrtne nesreče, ogled kraja kaznivega dejanja, mrliškopregledna služba, sodna medicina, postmortalna diagnostika, forenzična patologija, doktorske disertacije
Objavljeno: 16.05.2014; Ogledov: 1096; Prenosov: 290
.pdf Polno besedilo (1,81 MB)

9.
Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacija
Eva Bertok, 2013, doktorska disertacija

Opis: Navkljub družbenemu problemu, ki ga mladoletniško prestopništvo predstavlja, je to področje še vedno precejšnja neznanka. Poudarjanju vloge staršev pri vzgoji otroka smo bili priča v zgodnjem kriminološkem raziskovanju sredi dvajsetega stoletja, v sodobni literaturi pa prevladuje poudarjanje elementov kriminogenosti okolja in predvsem kriminogenosti vrstnikov, s katerimi se mladostnik druži. V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskave SPMAD (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency ali raziskava o starševskem nadzorovanju/spremljanju in prestopništvu adolescentov), ki je ponovitev raziskave PADS+ (Peterborough Adolescent Delinquency Study ali raziskava o delinkventnosti adolescentov v mestu Peterborough). S to raziskavo smo želeli tako s kvantitativnimi kot tudi s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami preveriti, ali obstaja povezava med starševskim nadzorovanjem/spremljanjem in izvajanjem delinkventnih dejanj pri mladostnikih. V letu 2011 je bilo v trinajstih osnovnih šolah ter devetih srednjih šolah v Ljubljani izvedeno anketiranje in intervjuvanje; skupaj je bilo zbranih 818 anket in intervjujev, 409 v šestih razredih osnovne šole, 409 v prvih letnikih srednje šole. Rezultati raziskave kažejo, da je prestopniška dejanja najbolje napovedovalo pogosto uporabljeno mersko orodje, v starejši literaturi poimenovano »starševski nadzor«, kasneje pa preimenovano v »starševsko védenje«, saj meri, koliko starši vedo o mladostnikovem početju. Ta sklop vprašalnika je imel vpliv na večino regresijskih modelov tako v osnovnošolski (pojasnil četrtino variance odvisne spremenljivke pitja alkohola do opitosti v življenju) kot v srednješolski populaciji (pri modelih tatvin v trgovini in uživanja amfetaminov je faktor pojasnil skoraj petino pojasnjene variance odvisne spremenljivke). Drugi najbolj bistven dejavnik, preživljanje nenadzorovanega prostega časa z vrstniki, je pri osnovnošolcih imel največji vpliv pri uničevanju tuje lastnine, medtem ko je v srednješolskem vzorcu najbolj vplival na pitje alkohola do opitosti, pri aretacijah, pretepanju, kajenju, uživanju drog/marihuane pa je imel manjši vpliv. Discipliniranje je bilo po pomembnosti tretji sklop vprašalnika, ki je uspel pojasniti varianco odvisnih spremenljivk; ta sklop je bil v osnovnošolskem vprašalniku opredeljen kot fizično kaznovanje, medtem ko je bil v srednješolskem opredeljen bolj kot starševsko uveljavljanje posledic ob neželenem obnašanju mladostnika. V skladu s podobnimi tujimi raziskavami je discipliniranje statistično značilno vplivalo zgolj na srednješolskem vzorcu (se pravi ob odsotnosti vprašanj o fizičnem kaznovanju) pri tatvinah, netenju ognja, izsiljevanju za denar in uživanju amfetaminov. Pri sklopih navezanosti na družino in podpore družine ni bilo opaženega bistvenega vpliva na prestopništvo. V Sloveniji raziskava o različnih metodah nadzorovanja staršev in vpliva vzgoje na prestopništvo mladostnikov še ni bila narejena; raziskava predstavlja tudi prvi primer uporabe metodologije PADS+ v slovenskem prostoru. Ugotovitve prispevajo k obogatitvi kriminološkega znanja v Sloveniji, prav tako pa so aplikativne v praksi, pri vzgoji, delu z mladostniki, kot tudi pri obravnavanju mladostnikov.
Ključne besede: prestopništvo, mladoletni prestopniki, starši, nadzor, starševski nadzor, doktorske disertacije
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1246; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

10.
Vpliv korupcije na pravno državo v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija
Jure Škrbec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorskega dela je bil raziskati elemente a) korupcije, b) pravne države, z namenom c) ugotavljanja vpliva korupcijskih ravnanj na (pravno) državo v Sloveniji, njeno okolje in državljan(k)e. Po pregledu literature smo s poglobljenimi strukturiranimi intervjuji s strokovno javnostjo, raziskovalno metodo analize besedil ter s pomočjo programske opreme ATLAS.ti6 opravili kvalitativno in kvantitativno analizo stališč strokovne javnosti ter načelnih mnenj, zaključnih ugotovitev, mnenj in pojasnil Komisije za preprečevanje korupcije o koruptivnih ravnanjih, s čimer smo ugotovili vpliv ter značilnosti korupcije na (pravno) državo. Raziskava je bila omejena na stališča slovenske strokovne javnosti (45 oseb) in korupcijska ravnanja storjena v Sloveniji (167 primerov), rezultati pa so uporabni predvsem za Slovenijo. Rezultati analize kažejo, da ima korupcija negativni vpliv na pravno državo, saj se preko kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb zmanjšuje zaupanje ljudi v institucije, povzroča negativne ekonomske učinke in uničuje življenjsko okolje. Iz študije primerov korupcije prav tako izhaja, da je bilo s korupcijo največkrat kršeno načelo vezanosti izvršilne oblasti na ustavo in zakon ter načelo pravne varnosti oziroma enakopravnosti, pri čemer se takšna ravnanja najbolj kažejo pri upravnih postopkih, pri postopkih javnih naročil, pri razpolaganju s premoženjem, v obliki nasprotja interesov in pri delovanju funkcionarjev. Slovenija bi morala pri preprečevanju korupcije predvsem vzpostaviti mehanizme za avtomatično zaznavo ravnanj, povečati pogostost izobraževanj in osveščanj, urediti nadzor in implementacijo predpisov ter urediti področje javnih zavodov. Z rezultati omenjene analize korupcijskih ravnanj in strokovnih stališč smo tako pridobili edinstven vpogled v a) naravo in značilnosti korupcijskih ravnanj in pravne države ter b) v naravo in značilnosti vpliva korupcije na državo, njeno pravno nrav, okolje in njene državljane. Na podlagi tako identificiranih dejanskih značilnosti in medsebojnih vplivov c) smo tako lahko predlagali izboljšave preventivne politike, pri čemer smo omogočili identifikacijo poglavitnih vzrokov za nastanek korupcije, ki bodo služili kot kazalci za razvoj preventivnih ukrepov ter učinkovitejšega boja proti korupciji. Z raziskavo bi radi še vzpodbudili strokovno javnost h kvantitativnim analizam tovrstnih pojavov.
Ključne besede: korupcija, pravna država, dolžno ravnanje, zaupanje, funkcionarji, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 2163; Prenosov: 466
.pdf Polno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici