SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
Matematično modeliranje vpliva nesteroidnih antirevmatikov na aspirinsko intoleranco astme
Andrej Dobovišek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Pri približno 10−20 % astmatičnih bolnikov se po zaužitju aspirina, ibuprofena ali katerega drugega nesteroidnega antirevmatika (NSAR) razvije bronhokonstrikcija, vnetje sluznic nosu, žrela in vnetje oči ter izpuščaji na koži. Ta pojav imenujemo aspirinska intoleranca. Raziskave kažejo, da so pri aspirinsko-intolerantnih astmatikih v primerjavi z aspirinsko-tolerantnimi astmatiki in neastmatiki bistveno spremenjene genske ekspresije encimov prostaglandin H sintaz 1 in 2 (PGHS1 in PGHS2) ter levkotrien C4 sintaze (LTC4S) pri presnovi arahidonske kisline (AA) v belih krvnih celicah. Ključnega pomena pri razvoju bronhokonstrikcije in drugih simptomov aspirinske intolerance sta produkta presnove AA: vnetni mediator levkotrien C4 (LTC4) in protivnetni prostaglandin E2 (PGE2). NSAR inhibirajo PGHS1 in PGHS2, kar zniža koncentracijo PGE2 in poviša koncentracijo LTC4 v celicah. V doktorskem delu izdelamo matematični model, ki omogoča študij vpliva NSAR na pojav aspirinske intolerance. Osredotočimo se na modeliranje ciklooksigenazne in lipoksigenazne poti presnove AA, pri čemer upoštevamo tudi inhibitorni učinek NSAR na encima PGHS1 in PGHS2. Časovni potek koncentracije NSAR v krvni plazmi po zaužitju zdravila pa opišemo s standardnim farmakokinetičnim modelom, v katerem upoštevamo fazo absorpcije zdravila v krvno plazmo in eliminacije iz krvne plazme. Razmerje med koncentracijama PGE2 in LTC4 uporabimo kot osrednji kriterij za napoved bronhokonstrikcije, pri čemer je tveganje za pojav bronhokonstrikcije večje, kadar je razmerje med koncentracijama PGE2 in LTC4 manjše od ena. Z modelom preučujemo pojav aspirinske intolerance na treh različnih ravneh; najprej na ravni ekspresij encimov PGHS1, PGHS2 in LTC4S, nato na ravni produkcije ključnih metabolitov PGE2 in LTC4 v celici in nato še na ravni organov, kjer preučujemo, kako je pojav bronhokonstrikcije odvisen od doze različnih NSAR. Izvedemo simulacije, v katerih napovemo časovne poteke koncentracij PGE2 in LTC4 v odvisnosti od različnih ekspresij encimov PGHS1, PGHS2 in LTC4S pri neastmatikih, aspirinsko-tolerantnih astmatikih in treh različnih populacijah aspirinsko-intolerantnih astmatikov. Simulacije izvedemo brez ali ob prisotnosti NSAR. Pokažemo, da je pojav bronhokonstrikcije odvisen od doze uporabljenega NSAR. Za aspirin, ibuprofen in celecoxib ocenimo mejne doze, pri katerih je povišano tveganje za pojav bronhokonstrikcije. Napovemo, koliko časa po zaužitju NSAR se pojavi bronhokonstrikcija in koliko časa traja. Študiramo tudi strategijo, ki bi aspirinsko-intolerantnim astmatikom omogočila varno doziranje NSAR, brez tveganja bronhokonstrikcije. Predlagamo strategijo, pri kateri bi v kombinaciji z NSAR dozirali učinkovini, ki delujeta kot inhibitorja encima 5-lipoksigenaze (5-LOX): sintetični analog PGE2 − nocloprost in učinkovina ABT-761. Rezultati kažejo, da bi spremenjeni ekspresiji PGHS1 in LTC4S utegnili biti osrednja vzroka, ki po zaužitju NSAR vodita do bronhokonstrikcije, znižana ekspresija PGHS2 pa najverjetneje vodi do drugih simptomov aspirinske intolerance. Napovedane mejne doze za aspirin in celecoxib so primerljive z eksperimentalno določenimi, o katerih poročajo v literaturi, za ibuprofen pa so nekoliko nižje. Z modelom napovedana časa od zaužitja NSAR do pojava bronhokonstrikcije in časovni interval trajanja bronhokonstrikcije sta enakega velikostnega reda, kot poročajo v literaturi. Podrobna analiza strategije doziranja NSAR z inhibitorjema 5-LOX kaže, da je nocloprost v kombinaciji z aspirinom potrebno dozirati le enkrat, v kombinaciji z ibuprofenom pa večkrat zaporedoma v različnih dozah, pri čemer so čas doziranja, doza in število doz nocloprosta odvisni od doze ibuprofena. Strategija se bistveno poenostavi, kadar namesto nocloprosta uporabimo ABT-761, ki je močan inhibitor 5-LOX s počasno fazo eliminacije iz krvne plazme.
Ključne besede: matematični model, aspirinska intoleranca, nesteroidni antirevmatik, arahidonska kislina, levkotrieni, prostaglandini.
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 1763; Prenosov: 166
.pdf Polno besedilo (5,74 MB)

52.
Algebre, določene z ničelnim produktom
Mateja Grašič, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so obravnavane algebre, določene z ničelnim produktom. Ta pojem je nov. Zato bo veˇcji del disertacije namenjen ugotavljanju določenosti z ničelnim produktom standardnih primerov asociativnih, Liejevih in jordanskih algeber. V prvem delu se osredotočimo na asociativne algebre in pokažemo, da je vsaka matrična algebra nad algebro z enoto določena z ničelnim produktom. Nato sledi obravnava multiaditivnih preslikav, ki zadoščajo določenemu pogoju ohranjanja ničelnih produktov. Opisano je obnašanje teh preslikav na podkolobarju, generiranem z vsemi idempotenti danega kolobarja. Poseben primer tega rezultata je v pomoč pri dokazu, da je vsaka enotska algebra, ki je generirana s svojimi idempotenti, določena z ničelnim produktom. Prav tako je vsaka končno razsežna enostavna algebra, ki ni obseg, določena z ničelnim produktom. Drugi del je namenjen Liejevim algebram. Dokažemo, da je z ničelnim Liejevim produktom določena vsaka matrična algebra nad enotsko asociativno algebro B, določeno z ničelnim Liejevim produktom. Podan je primer matrične algebre, ki pove, da je res treba dodati določene predpostavke na algebro B. V nadaljevanju tega poglavja je dokazano še, da sta z ničelnim produktom določeni tudi Liejevi algebri poševno simetričnih matrik glede na transponiranje in simplektično involucijo. V tretjem so obravnavane najbolj znane jordanske algebre. Dokazano je, da so z ničelnim jordanskim produktom določene: algebra matrik nad poljubno enotsko algebro, algebra simetričnih matrik glede na transponiranje in simplektično involucijo, Albertova algebra ter jordanska algebra, določena z nedegenerirano simetrično bilinearno formo. Zadnji del je namenjen obravnavi določenih aditivnih preslikav na prakolobarjih.
Ključne besede: Albertova algebra, bilinearna preslikava, funkcijska identiteta, homomorfizem, idempotent, jordanska algebra, Liejeva algebra, linearna preslikava, matrična algebra, multiaditivna preslikava, prakolobar, poševno simetrična matrika, simetrična matrika, simplektična involucija, transponiranje, ničelni produkt, algebra, določena z ničelnim produktom.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2014; Prenosov: 147
.pdf Polno besedilo (447,83 KB)

53.
Evolucijska teorija iger kot spinski sistem
Aleksandra Murks Bašič, 2012, doktorska disertacija

Opis: Očitno je, da se naše podnebje spreminja in s tem ustvarja globalni problem, s katerim se moramo spopasti na mednarodni ravni. Podnebne spremembe so zato obravnavane kot primer največje socialne dileme, s katero se človeštvo sooča. Zakaj? Učinki podnebnih sprememb niso enakomerno razporejeni po celem svetu. Rezultat je klasičen problem, ki se ustvari kadar imamo opravka z javnimi dobrinami. Globalno-podnebni problem lahko uspešno rešimo samo na način, ki bo zagotovil mednarodno koordinacijo skupnih aktivnosti, kjer bodo sodelovale vse države sveta. Stroški posamezne države se lahko kaj hitro izračunajo, medtem ko bodo koristi porazdeljene med vse "igralce", neodvisno od njihovih dejanskih prispevkov k trajnostnemu razvoju. Evolucijska teorija iger je eno izmed najprimernejših teoretičnih orodij za preučevanje izzivov na področju podnebnih sprememb, s pomočjo katere bomo definirali glavne kriterije za evolucijo uspešnega sodelovanja. Svet je spoznal, da obvladovanje podnebnih sprememb povzroča stroške in zato bo nagnjenost k onesnaževanju vedno prisotna. Zato se vprašamo, ali lahko stohastični vplivi, kompleksne interakcijske mreže in koevolucija v podnebni igri zvišajo verjetnost prevzema čistejše strategije? Uporabljene so metode statistične fizike, Monte Carlo simulacije in igra zapornikove dileme z namenom podati nove odgovore na vprašanje kako rešiti naše podnebje in zaustaviti globalno segrevanje. Zapornikova dilema je še posebej primerna, saj proučuje evolucijo sodelovanja med sebičnimi posamezniki, kjer je kooperacija vprašljiva zaradi mamljivosti izbire strategije defekcije, hkrati pa lahko dilemo obravnavamo kot spinski sistem, in na ta način vpeljemo fizikalni pristop obravnave podnebnega problema.
Ključne besede: evolucijske igre, časovne serije, kompleksne mreže, algoritem vidljivosti, koevolucija, podnebne spremembe, zapornikova dilema, evolucija kooperacije, stohastičnost, tragedija javnih dobrin
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2767; Prenosov: 278
.pdf Polno besedilo (4,63 MB)

54.
Hamiltonskost kartezičnega in direktnega grafovskega svežnja
Irena Hrastnik Ladinek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Ciklična svežnjevska Hamiltonskost cbH(G) grafa G je najmanjši n, za katerega obstaja tak avtomorfizem grafa G, da je kartezični grafovski sveženj, katerega baza je cikel na n točkah in vlakno graf G, Hamiltonov graf. Podamo oceno za cbH(G) in to oceno dokažemo. Podamo potrebne in zadostne pogoje za povezanost direktnih grafovskih svežnjev katerih vlakna so cikli. Pokažemo tudi, da so vsi povezani direktni grafovski svežnji ciklov nad cikli Hamiltonovi grafi.
Ključne besede: kartezični produkt, direktni produkt, kartezični grafovski sveženj, direktni grafovski sveženj, povezanost, Hamiltonov graf, Hamiltonova dekompozicija.
Objavljeno: 01.03.2012; Ogledov: 2115; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (19,55 MB)

55.
Floristična in funkcionalna primerjava submediteransko-ilirskih in srednjeevropskih polsuhih travnikov
Nataša Pipenbaher, 2011, doktorska disertacija

Opis: Sekundarna travišča Slovenije nudijo dober poligon in osnovo za proučevanje vrstne (floristične) pestrosti, ki je gotovo eden najpomembnejših vidikov biodiverzitete. V disertaciji smo primerjali travišča dveh različnih, sosednjih biogeografskih območij, za katera smo predvidevali, da se razlikujejo v vrstni (floristični) sestavi, geoelementni sestavi, kakor tudi v funkcionalni sestavi in nadzemni biomasi rastlin. Kot reprezentančna primera smo vzeli dva ekološko sorodna tipa travnikov (oba v podobni ekstenzivni rabi, na karbonatni podlagi), submediteransko-ilirske travnike (asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae, zveza Scorzonerion) in srednjeevropske polsuhe travnike (asociacijo Onobrychido viciifoliae-Brometum, zveza Mesobromion). Biodiverziteta, merjena s pomočjo vrstne pestrosti rastlin, je večja v submediteransko-ilirskih travnikih. Ordinacija 118 popisnih ploskev na osnovi vrstne in geoelementne sestave (horoloških skupin) kaže izrazito divergenco med obema biogeografsko utemeljenima asociacijama. Primerjava 205 rastlinskih vrst na osnovi 20 morfološko-funkcionalnih znakov, ki smo jih izmerili na rastlinah v obeh tipih travnikov, pokažeta, da se travniki med seboj izrazito ločijo tudi na funkcionalnem nivoju. Glavna diferencialna znaka, ki ločujeta travnike med seboj, sta specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Zaključimo lahko, da se obravnavana tipa polsuhih travnikov iz obeh stičnih biogeografskih območij, ki sta v podobni rabi in izpostavljena podobnim okoljskimi razmeram, dobro ločita tako floristično kot tudi funkcionalno, če upoštevamo pokrovnost vrst v popisih, ki je dobra mera za ugotavljanje abundance. Merjenja nadzemna biomasa trav na travnikih je pokazala, da je ta v sednjevropskih travnikih večja kot v submediteransko-ilirskih travnikih. Iz tega sledi, da sorazmerno več biomase v submeditransko-ilirskih travnikih pripade zelem, kar doprinese večjo vrstno pestrost teh travnikov. Biomasa zeli je torej večja v submediteransko-ilirskih travnikih, kar je verjetno tudi posledica velikega fonda vrst v regionalnem vrstnem fondu, kar razlagamo z biogeografskimi dejstvi - SZ Balkan kot glacialni refugij za mnoge vrste in prav tako evolucijsko središče za mnoge vrste, ki ima tudi večji vpliv sredozemskega bazena in njegovega vrstnega fonda. V košenih submediteransko-ilirskih travnikih ima obilno biomaso dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), ki zaradi vertikalnih črtalastih listov in plitkih razvejanih rizomov spominja na graminoide. Menimo, da gre pri njem za povsem specifično izrabo virov, predvsem razpoložljivega volumna v krošnji travnika, saj so črtalasti vertikalno postavljeni listi zelo učinkovita izraba prostora. Poleg tega pa rizomi, ki omogočajo hitro in učinkovito vegetativno širjenje, pomenijo dodatno prednost v obvladovanju podzemskega prostora v travni ruši. Zato sklepamo, da gre za posebno strategijo, t. i. »dvokaličniški graminoid«, ki pa je verjetno zaradi specifične izrabe virov tudi poseben ceh (angl. guild). Ta ceh ima močne kompetitivne lastnosti, favoriziran je s košnjo in zatrt zaradi kompetitivne prednosti trav in visokih steblik po opustitvi košnje.
Ključne besede: polsuhi travniki, Slovenija, morfološko-funkcionalni znaki, morfološko-funkcionalni tipi, Festuco-Brometea, DCA, PCA, vegetacija, nadzemna biomasa
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 3091; Prenosov: 384
.pdf Polno besedilo (3,10 MB)

56.
Povezavni, vozliščni in mešani okvarni premeri kartezičnih grafovskih produktov in svežnjev
Rija Erveš, 2011, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji raziskujemo povezanost in okvarne premere kartezičnih grafovskih svežnjev in kartezičnih produktov. Vpeljemo mešano povezanost in mešani okvarni premer grafa, ki posplošujeta povezanosti in okvarna premera definirana glede na eno vrsto okvarjenih elementov. Nekatere rezultate na kartezičnih grafovskih svežnjih in produktih glede na eno vrsto okvarjenih elementov posplošimo in v določenih primerih tudi izboljšamo.
Ključne besede: povezanost po vozliščih, povezanost po povezavah, mešana povezanost, okvarni premer, povezavni okvarni premer, mešani okvarni premer, kartezični grafovski sveženj, kartezični grafovski produkt, telekomunikacijska omrežja, okvarna toleranca
Objavljeno: 21.09.2011; Ogledov: 2814; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (640,76 KB)

57.
58.
Optimization methods for solving transportation problems on networks
Katja Prnaver, 2011, doktorska disertacija

Opis: In this thesis we study problems from real situations, which can be applied to network graphs and solved using mathematical graph theory. We start with the problem of oriented network design. The problem originates from networks, where the flow over the arcs is important and many times limited with the capacity of the networks. There are several techniques and results on the problem of assigning the flow through the network channels. In our problem, we try to find the optimal network structure, which could be used in the design phase of the network. With metaheuristics, we search for optimal network structures for a given number of nodes. We define triangle neighborhood and compare the results of the algorithm with the conjecture by Choplin et al. [8]. Further, we study the problem of order picking and order batching in block structured warehouses. For order picking problem, we present the extension of a dynamic programming algorithm by Ratliff and Rosenthal [42], which enables the development of an algorithm for an unlimited number of blocks. In order to achieve this, a new presentation of states and transitions of dynamic programming algorithm is given. We prove that the resulting path is optimal for the given structure. We compare the optimal path lengths to the results found in literature and also investigate the impact of warehouse layout parameters onto the routing. Closely related to the problem of order picking, we investigate the order batching problem. We discuss the variation of the order batching problem with time windows and present the algorithmic approach to solving the problem. The previously presented optimal path algorithm is applied in the algorithm to ensure even better quality of results. We introduce the evaluation function of a batch and compare the results of the algorithm with the test data from the literature as well as with data from the real warehouse. We conclude by summarizing the results and stating some possible extensions and further work.
Ključne besede: graph theory, networks, optimization, shortest path problem, traveling salesman problem, algorithms, metaheuristics, order batching
Objavljeno: 03.06.2011; Ogledov: 3261; Prenosov: 127
.pdf Polno besedilo (925,86 KB)

59.
Vpliv fluktuacij, variabilnosti in topološke organiziranosti fizikalnih in bioloških sistemov na optimizacijo njihovega delovanja
MARKO GOSAK, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je preučevano in analizirano obnašanje različnih nelinearnih dinamičnih sistemov, na podlagi katerih je možno opisati delovanje številnih bioloških in fizikalnih sistemov. Ker sta za vse realne sisteme značilna prisotnost fluktuacij in heterogenost gradnikov, je tema dejavnikoma posvečena posebna pozornost. V prvem delu je dokazano, da lahko tako pravšnja intenziteta intrinzičnega šuma, ki je posledica naključnih procesov na molekularni ravni, kot pravšnja mera variabilnosti, konstruktivno vplivata na prostorsko dinamiko sklopljenih bioloških oscilatorjev. V okviru tega so izpeljani in raziskani tudi pogoji, pod katerimi je mogoče koherentno dinamiko v prostor vsiljevati z lokalnim vzpodbujevalnikom. Šum in heterogenost gradnikov lahko ključno krojita tudi obnašanje sistemov mehke snovi. V disertaciji je pokazano, da se lahko v polimersko-stabilizirani feroelektrični celici tekočega kristala manifestira pojav stohastične resonance. Ob tem je sistematično analiziran sovisen vpliv dinamičnega šuma in različnih izvorov statičnega nereda, ki so značilni za sisteme mehke snovi. Napredek pri raziskavah kompleksnih mrež, ki smo mu priča v zadnjem desetletju, je vzpodbudil raziskave različnih dinamičnih fenomenov tudi z vidika načina povezav, ki posamezne elemente povezujejo v celoto. V luči teh trendov je v drugem delu disertacije analiziran doseg šibkega vzpodbujevalnika v sistemu stohastično motenih oscilatorjev, za katerega se izkaže, da je znatno večji v primeru kompleksne topološke organiziranosti. V nadaljevanju je naslovljeno vprašanje optimalne strukture mreže, ki vodi do največje regularnosti stohastično induciranih oscilacij. V nasprotju s pričakovanji do optimalnega odziva ne vodi najučinkovitejša skalno neodvisna mreža, pač pa manj heterogena mreža, v kateri so prisotne interakcije dolgega in kratkega dosega, kar je povezano s kritičnim vedenjem v sestavi mreže. V zadnjem delu doktorske disertacije je izdelan mrežni model tkiva, sestavljenega iz gladkih mišičnih celic pljučne arterije, na podlagi katerega so razložene eksperimentalne meritve kontrakcije gladkih mišičnih celic iz zdravih in kronično obolelih podgan. Pri tem je posebna pozornost namenjena celični variabilnosti in patofiziološki vlogi topološke organiziranosti medceličnih povezav.
Ključne besede: nelinearna dinamika, stohastični procesi, biološki oscilator, ekscitabilna dinamika, kalcijeva signalizacija, stohastična resonanca, koherenčna resonanca, kompleksne mreže, prostorsko vpete mreže
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 3371; Prenosov: 226
.pdf Polno besedilo (18,01 MB)

60.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici