| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
DIFFRACTION GRATINGS FORMED BY BENT-CORE LIQUID CRYSTALS IN THE TWIST – BEND NEMATIC PHASE
Muhammad Ali, 2021, doktorska disertacija

Opis: In this thesis, we study the structure and optical transmission properties of the twist-bend nematic liquid crystalline phase, made of bent dimers, confined in thin planar cells. Confinement leads to the formation of a periodic modulated structure, the formation of which is explained as follows. The twist-bend nematic phase is characterized by a heliconical modulation of the molecular long axes. Due to a short pitch of modulation (approximately 10 nm), the twist-bend nematic phase behaves as a pseudo-layered medium. At temperatures below the nematic – twist-bend nematic phase transition, the heliconical pitch and thus the thickness of the pseudo-layers reduces, which leads to a two-dimensional undulation of pseudo-layers in the direction perpendicular to the cell surfaces and along the surfaces. The undulated structure is responsible for a stripe texture observed under a polarizing microscope and acts as a diffraction grating. We constructed theoretical models to predict the pseudo-layer structure of a confined twist-bend nematic phase and to describe the properties of light diffracted on such cells. The free energy of the two-dimensional pseudo-layer structure of the twist-bend nematic phase is expressed in terms of the nematic director field, by which we describe the direction of the heliconical axis, and a complex smectic order parameter, the gradient of which gives the direction of the layer normal. At first, we assume that pseudo-layers are perpendicular to the surfaces (bookshelf geometry) and find a stable structure by assuming an ansatz for the pseudo-layer displacement from the bookshelf geometry and then minimizing the free energy at a very strong and very weak surface anchoring. In this way a threshold condition for the onset of the modulated structure is obtained, as well as the amplitude and period of modulation. Next, we assume that, at the onset of the twist-bend nematic phase, pseudo-layers are formed at some angle (pre-tilt) with respect to the surface. We find that in both cases, the bookshelf and pre-tilted one, the calculated period of modulation far from the phase transition is always approximately twice the cell thickness, which agrees with experimental observations. The properties of light diffracted by the spontaneously formed grating were studied both experimentally and theoretically. We measured the intensity and polarization properties of the first two orders of the diffracted light and the temperature dependence of the polarization of the second order diffraction peaks. To predict the observed properties of the diffracted light and to simplify the description of such gratings, we consider different preliminary models of a one-dimensional spatial variation of the optic axis, the direction of which is given by two angles. A transfer matrix method is used and a good agreement between the experimental and theoretical results is obtained. In a more comprehensive approach, we determine the spatial variation of the optic axis direction from the modeled structure. The electric field in the diffracted light is obtained by using the transfer matrix method and beam propagation method. In the case of a pre-tilt of the pseudo-layers and very strong surface anchoring both methods give good qualitative agreement with experimental results, only in the case of the temperature dependence of the second order diffraction peaks, a more complex beam propagation method is superior to the transfer matrix method. The thesis is divided into three parts. In the first part, we focus on the physical properties of the twist-bend nematic phase and its structure in thin planar cells. In the second part, a continuum model is proposed and finally, the properties of diffracted light are discussed and theoretically predicted by using the beam propagation method and transfer matrix method.
Ključne besede: Bent-dimer liquid crystals, twist-bend nematic phase, undulation of pseudo-layers, polarization, diffraction grating, beam propagation method, transfer matrix method.
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (10,65 MB)

2.
Razvoj kibernetskega modela poučevanja na interdisciplinarnih področjih v sekundarnem tehniškem strokovnem izobraževanju
Krištof Debeljak, 2020, doktorska disertacija

Opis: Tehnološki napredek je danes hitrejši kot kadarkoli doslej. Tehnologija je v zadnjih desetletjih nesluteno spremenila svet; četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, se kaže v vseh segmentih ne le tovarn in proizvodnje, temveč tudi družbe nasploh. Še tako visoka in dovršena tehnologija pa sama po sebi ni zadosti, če nimamo ljudi, ki so jo sposobni razumeti, z njo upravljati, jo uporabljati in izkoriščati njene prednosti ter ne nazadnje tudi nadgrajevati in izpopolnjevati. Tehnologija dandanes nikakor ni izolirano področje, temveč se povezuje s stroji, ljudmi, poslovnimi modeli –- da bo vse to nemoteno delovalo, pa lahko poskrbi le ustrezno usposobljen kader. Zato postaja vloga človeka vedno pomembnejša, pri čemer pa so se temeljna znanja in spretnosti, ki jih mora le-ta izkazovati, v zadnjih letih precej spremenili; v prihodnje pa je pričakovati, da bo tehnološki napredek še močneje vplival na delovno silo. Tako bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli različne naloge, ki jih danes opravlja človek, s čimer bodo številna delovna mesta izginila ali se spremenila, po drugi strani pa se bodo ustvarjala nova, ki bodo zahtevala visoko usposobljeno delovno silo, za katero bodo poleg ustreznih znanj in veščin potrebne tudi druge lastnosti, kot so samostojnost, mobilnost, visoka motiviranost, sposobnost komuniciranja in delovanja v skupini ter ne nazadnje pripravljenost za učenje ter nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. Takšno delovno silo pa lahko »proizvede« le ustrezno zasnovan in izvajan izobraževalni sistem. V okviru le-tega ima posebno vlogo srednje tehniško izobraževanje, saj je to tisti segment, ki neposredno za trg dela ali pa za nadaljnji študij pripravlja dijake, ki bodo nekoč delali v tehničnih poklicih in se tako ali drugače srečali s tehnologijami prihodnosti. Tudi tu se zahtevajo in ponekod že uspešno uvajajo spremembe, ki bodo tradicionalne načine učenja in poučevanja posodobile in nadgradile ter tako mlade pripravile na poklice prihodnosti. Nekateri ključni poudarki pri tem so: povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom, praktično delo v času šolanja, fleksibilni kurikulumi, predvsem pa nenehno učenje, samoizobraževanje ter pripravljenost na preobrazbo, tako s strani šol kot tudi dijakov. Eden od predmetov, ki ga še ne tako dolgo nazaj nismo poznali, danes pa je v številnih segmentih tehničnega izobraževanja nepogrešljiv, je mehatronika, le-ta pa v svojem učnem načrtu znaten del posveča tudi programiranju programirljivih logičnih krmilnikov. Tudi na tem področju se iščejo metode in načini, kako narediti programiranje, predvsem v začetni fazi, čimbolj zanimivo, razumljivo in uporabno. Ena izmed možnosti je vsekakor širše uvajanje ikonskih programskih jezikov, katerim se tako v strokovni literaturi kot tudi v praski posveča vse več pozornosti. Tako je predhodno razviti ikonski programski jezik GraphFruit (GF) lahko primer jezika, ki bi, kot kažejo rezultati in izsledki izvedene empirične raziskave, lahko pripomogel k uspešnejšemu poučevanju in učenju programiranja na ravni sekundarnega izobraževanja. Poleg ustreznega učnega okolja pa je za uspešen pedagoški proces neobhodno potreben sodoben pristop k poučevanju, kjer bi učitelji kot eno od možnosti v prihodnje lahko uporabljali didaktični model, ki združuje spoznanja konstruktivizma in transdisciplinarnosti ter je obenem kompetenčno zasnovan in vzpodbuja k vseživljenjskemu usposabljanju.
Ključne besede: industrija 4.0, srednje tehniško izobraževanje, tekstovni in ikonski programski jeziki, programirljivi logični krmilniki, sodobne didaktične metode, KTK_UsU didaktičnem modelu
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

3.
Transport and Localization in Classical and Quantum Billiards
Črt Lozej, 2020, doktorska disertacija

Opis: In this thesis the classical and quantum dynamics in billiard systems are considered. Extensive numerical studies of the classical transport properties in several examples of billiard families including the ergodic Bunimovich stadium and cut-circle billiards and the mixed-type Robnik and lemon billiards are performed. The analysis of the transport is based on the random model of diffusion which assumes that due the strongly chaotic dynamics the motion of the orbit on the discretized phase space is temporally uncorrelated. The cause of the deviations from the random model dynamics is traced to dynamical trapping due to stickiness. A novel approach to locally quantifying stickiness based on the statistics of the recurrence times is presented and applied to distinguish between exponential decays of recurrence times and other types of decays. This enables the identification of sticky areas in the chaotic components. Detailed maps of their structure for a wide range of parameter values, mapping the evolution of the mixed-phase spaces and revealing some particularly interesting special examples are presented. The recurrence time distributions in sticky areas are found to be well described by a mixture of exponential decays. The transport of particle ensembles in the momentum space of classical billiards is described by using an inhomogeneous diffusion model and the classical transport times are determined. The classical transport times are vital for the analysis of the localization of chaotic eigenstates in quantum billiards. The control parameter that describes the the degree of localization of the chaotic quantum eigenstates is the ratio between the Heisenberg time (Planck's constant divided by the mean level spacing) and the classical transport time. Extensive numerical calculations of the high-lying spectra and eigenstates of the stadium, Robnik and lemon quantum billiards are performed. The spectral statistics are analysed in terms of the standard methods of quantum chaos. The level repulsion exponent of localized eigenstates is found to be a rational function of the control parameter. The degree of localization is determined with respect to localization measures based on the Poincaré-Husimi representation of the eigenstates. The mean localization measure is found to be a rational function of the control parameter and linearly related to the level repulsion exponent. The distributions of the localization measures are analysed and found to be of a universal shape well described by a two parameter empirical distribution in billiards with no apparent stickiness. The nonuniversal system specific features of localization measure distributions are related to the presence of sticky areas in the phase spaces of classical billiards with specific examples shown.
Ključne besede: Transport, localization, chaos, quantum chaos, Hamiltonian systems, level spacing distribution, mixed phase space, billiard, quantum billiard, Husimi functions, stickiness, cantorus, chaotic eigenstates, level repulsion.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 395; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (24,93 MB)

4.
Nekatere s pakiranji povezane lastnosti grafov
Dragana Božović, 2020, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji se ukvarjamo z različnimi problemi, povezanimi s pakiranji. Disertacija je sestavljena iz štirih delov. Prvi del je namenjen grafom, ki imajo enolično pakirno množico največje moči. Najprej predstavimo nekatere lastnosti teh grafov. Nato podamo še dve karakterizaciji dreves z enolično pakirno množico. V drugem delu vpeljemo pojem dimenzije incidenčnosti, ki je neposredno povezana z 2-pakirnim številom grafa, in določimo formulo za njen izračun. Dokažemo, da je problem iskanja incidenčne dimenzije grafa v splošnem NP-poln. Tretji del namenimo pakirnemu kromatičnemu številu leksikografskega produkta grafov. Določimo njegovo spodnjo in zgornjo mejo ter izboljšano zgornjo mejo za primer, ko je prvi faktor v produktu izomorfen poti. V zadnjem delu se posvetimo učinkoviti odprti dominaciji produktov digrafov. Okarakteriziramo učinkovito odprto dominirane direktne in leksikografske produkte digrafov. Pri kartezičnem produktu okarakteriziramo tiste, kjer je prvi faktor usmerjena pot, usmerjen cikel ali zvezda z enim izvorom. Predstavimo tudi karakterizacijo učinkovito odprto dominiranega krepkega produkta, katerega temeljni graf obeh faktorjev je monocikličen graf.
Ključne besede: pakirna množica, enolično največje pakiranje, dimenzija incidenčnosti, generator incidenčnosti, pakirno kromatično število, leksikografski produkt grafov, učinkovita odprta dominacija, usmerjeni grafi, produkti usmerjenih grafov
Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (753,30 KB)

5.
Distance-based Invariants and Measures in Graphs
Aleksander Kelenc, 2019, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation is concerned with aspects on distance related topics in graphs. We study three main topics, namely a recently introduced measure called the Hausdorff distance of graphs and two new graph invariants - the edge metric dimension and the mixed metric dimension of graphs. All three topics are part of the metric graph theory since they are tightly connected with the basic concept of distance between two vertices of a graph. The Hausdorff distance is a relatively new measure of the similarity of graphs. The notion of the Hausdorff distance considers a special kind of common subgraph of the compared graphs and depends on the structural properties outside of the common subgraph. We study the Hausdorff distance between certain families of graphs that often appear in chemical graph theory. Next to a few results for general graphs, we determine formulae for the distance between paths and cycles. Previously, there was no known efficient algorithm for the problem of determining the Hausdorff distance between two trees, and in this dissertation we present a polynomial-time algorithm for it. The algorithm is recursive and it utilizes the divide and conquer technique. As a subtask it also uses a procedure that is based on the well-known graph algorithm for finding a maximum bipartite matching. The edge metric dimension is a graph invariant that deals with distinguishing the edges of a graph. Let $G=(V(G),E(G))$ be a connected graph, let $w \in V(G)$ be a vertex, and let $e=uv \in E(G)$ be an edge. The distance between the vertex $w$ and the edge $e$ is given by $d_G(e,w)=\min\{d_G(u,w),d_G(v,w)\}$. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two edges $e_1,e_2 \in E(G)$ if $d_G(w,e_1) \ne d_G(w,e_2)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is an edge metric generator of $G$ if every two distinct edges of $G$ are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of an edge metric generator of $G$ is called the edge metric dimension and is denoted by $dim_e(G)$. The concept of the edge metric dimension is new. We study its mathematical properties. We make a comparison between the edge metric dimension and the standard metric dimension of graphs while presenting some realization results concerning the two. We prove that computing the edge metric dimension of connected graphs is NP-hard and give some approximation results. Moreover, we present bounds and closed formulae for the edge metric dimension of several classes of graphs. The mixed metric dimension is a graph invariant similar to the edge metric dimension that deals with distinguishing the elements (vertices and edges) of a graph. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two elements of a graph $x,y \in E(G)\cup V(G)$ if $d_G(w,x) \ne d_G(w,y)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is a mixed metric generator of $G$ if every two elements $x,y \in E(G) \cup V(G)$ of $G$, where $x \neq y$, are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of a mixed metric generator of $G$ is called the mixed metric dimension and is denoted by $dim_m(G)$. In this dissertation, we consider the structure of mixed metric generators and characterize graphs for which the mixed metric dimension equals the trivial lower and upper bounds. We also give results on the mixed metric dimension of certain families of graphs and present an upper bound with respect to the girth of a graph. Finally, we prove that the problem of determining the mixed metric dimension of a graph is NP-hard in the general case.
Ključne besede: Hausdorff distance, distance between graphs, graph algorithms, trees, graph similarity, edge metric dimension, edge metric generator, mixed metric dimension, metric dimension
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 444; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (800,48 KB)

6.
Razvoj in validacija kurikuluma za prostorsko usposabljanje z uporabo programske opreme za dinamično geometrijo na nivoju univerzitetnega izobraževanja
Maja Katarina Tomić, 2020, doktorska disertacija

Opis: Prostorske sposobnosti, ki jih Linn in Petersen opisujeta kot "spretnost za zastopanje, preoblikovanje, ustvarjanje in priklic simboličnih nejezikovnih informacij" (Linn & Petersen, 1985), se kot take ne poučujejo v šolah. Prepušča se jih naravnemu razvoju in s pomočjo nekaterih dejavnosti v otroštvu, ki so se pokazale, da so prediktorji zelo razvitih prostorskih sposobnosti (Sorby & Baartmans, 2000). Kljub temu je bil pomen visoko razvitih sposobnosti študentov STEM (znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike) znanstveno dokazan (npr. Gohm, Humphreys, & Yao, 1998; Humphreys, Lubinski, & Yao, 1993; Lohman, 1988, 1994a, 1994b; Smith, 1964), kar neposredno nakazuje, da lahko prostorske sposobnosti pomembno vplivajo na uspeh ne le študija predmetov STEM, temveč tudi na uspeh v STEM karieri. Glavna hipoteza naše raziskave je bila: „prostorske sposobnosti je mogoče izboljšati s posebej razvitim programom z uporabo računalniškega programa Geogebra v obdobju najmanj enega meseca. Glede na prejšnje raziskave bodo izboljšane prostorske sposobnosti študentom predstavljale temelj za uspeh pri njihovem študiju in tudi v prihodnosti. " V naši raziskavi je bil uporabljen računalniški program GeoGebra kot glavno orodje za razvijanje prostorskih veščin. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 35 moških (67,3%) in 17 žensk (32,7%), medtem ko je bilo v kontrolni skupini 33 moških (63,5%) in 19 žensk (36,5%). Vsi udeleženci so študirali na Fakulteti za naravoslovje in izobraževanje v Mostarju, Bosna in Hercegovina, s tem da so obiskovali različne študijske programe. Statistično značilna korelacija med točkami eksperimentalne skupine na začetnem in končnem preskusu prostorskih sposobnosti Smith in Whetton (1988) pomeni znaten skok v uspešnosti, ki ga v takšnem merilu lahko pripišemo le učinku eksperimentalnega programa (r = 0,833 ; p <0,01). Zato lahko trdimo, da je bila potrjena hipoteza 4, to je „razlike med začetnim in končnim preskušanjem prostorskih sposobnosti v eksperimentalni skupini so statistično pomembne“. Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna povezava med rezultati kontrolne skupine na začetnem in končnem testu Smith in Whetton (1988) (r = 0,952; p <0,01). Čeprav razlika v njihovih povprečnih ocenah ni tako velika kot pri poskusni skupini, je to mogoče razložiti z učinkom treninga. Vendar pa je empirično dokazano, da ni mogoče ustvariti tako velikih razlik v rezultatih z uporabo metode testnega treninga (Zarevski, 2000). Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna korelacija med rezultati eksperimentalne skupine na začetnem testu Smith in Whetton (1988) ter končnem prostorskem testu Newtona in Bristola (2009) (r = 0,474; p <0,01) ter med končnim testom Smith in Whetton (1988) ter končnim testom Newton in Bristol (2009) (r = 0,576; p <0,01), kar je mogoče razložiti tudi z učinkom eksperimentalnega programa. Zanimivo je, da smo med skupno oceno na končnem prostorskem preizkusu Newtona in Bristoll (2009) in povprečno oceno matematike našli statistično pomembne korelacije med povprečno oceno matematike v srednji šoli in vsemi rezultati katere koli od obeh skupin. (r = 0,272; p <0,05) in posebej med oceno eksperimentalne skupine (r = 0,392; p <0,05), ki pa je ni mogoče upoštevati, saj je upoštevanje rezultatov na končnem testu v najboljšem primeru nesmiselno. Zato lahko trdimo, da pomožna hipoteza 2, „znanje, pridobljeno med srednješolskim izobraževanjem, nima statistično pomembnega vpliva na razlike med uspešnostjo učencev v eksperimentalni skupini“, ni bilo potrjeno.
Ključne besede: eksperimentalni program, GeoGebra, izboljšanje prostorskih sposobnosti, prostorske sposobnosti
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 267; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

7.
Zlom simetrije: aplikacija v optimizaciji energijskih procesov in detekciji nanodelcev
Eva Klemenčič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija zajema teoretično študijo treh primerov zloma simetrije v aplikativne namene. Osredotočimo se na možne aplikacije v sistemu tekočih kristalov, ki združujejo unikatno kombinacijo optične anizotropije, delnega značaja tekočine in »mehkobe«. Slednja opisuje možnost relativno močnega makroskopskega odziva na sorazmerno majhne motnje. Kot prvo obravnavamo uporabo fazno spremenljivih materialov v gradbenih kompozitih. Z numeričnimi simulacijami pokažemo, da s fazno spremenljivimi materiali lahko zagotovimo manjša temperaturna nihanja v prostoru in tako izboljšamo toplotno stabilnost prostora, pri čemer ima ključni pomen ustrezno izbrana temperatura faznega prehoda. Nadalje predstavimo dve možni izboljšavi. Prva izboljšava je kombinacija dveh fazno spremenljivih materialov, ki preideta fazni prehod pri različnih temperaturah, kar podaljša časovno konstantno toplotne stabilizacije. Pri drugi izboljšavi manipuliramo temperaturo faznega prehoda z zunanjimi perturbacijami. Na sistemu tekočih kristalov ograjenih v celico analitično prikažemo odvisnost temperature faznega prehoda od karakteristične razdalje celice, na katero lahko vplivamo z zunanjimi perturbacijami kot je na primer zunanje električno polje. S predlaganima izboljšavama razširimo območje optimalnega delovanja kompozita s fazno spremenljivimi materiali. Druga aplikacija zloma simetrije je elektrokalorični pojav, ki ga podrobneje preučimo na sistemu tekočih kristalov v bližini faznih prehodov in v bližini kritične točke z dodajanjem nanodelcev. Za teoretično obravnavo elektrokaloričnega pojava uporabimo Landau-de Gennes – Ginzburgov model na mezoskopski skali. Rezultati numeričnih simulacij razkrivajo, da se s približevanjem temperaturi faznega prehoda iz izotropne v nematsko fazo elektrokalorični odziv sistema veča kot posledica večje spremembe v orientacijski entropiji sistema. Analitično in numerično dokažemo, da lahko elektrokalorični odziv povečamo z direktnim faznim prehodom med izotropno in smektično A fazo. V slednji smektična urejenost efektivno deluje kot zunanje električno polje, kar posledično lahko vodi v ojačenje elektrokaloričnega odziva. Jakost odziva je močno odvisna od jakosti nezveznega prehoda med tekmujočima fazama. Fazno obnašanje v preučevanih sistemih kontroliramo z jakostjo sklopitve med orientacijskim in translacijskim redom. Za vrednosti nad kritično dosežemo direktni fazni prehod 1. reda iz izotropne v smektično A fazo, ki rezultira v povečanju elektrokaloričnega odziva sistema. Predstavimo tudi hladilni sistem in aktivni regenerator, ki delujeta na principu elektrokaloričnega pojava v tekočih kristalih, s čimer dosežemo večje razmerje med hladilno močjo in maso hladilnega sistema. Pri analizi elektrokaloričnega pojava v bližini kritične točke v sistem tekočih kristalov naključno porazdelimo različno koncentracijo nanodelcev. Sistem obravnavamo na semi- mikroskopski skali z Lebwohl Lasherjevim mrežnim modelom. Ugotovimo, da prisotnost nanodelcev ne prispeva k povečanju elektrokaloričnega odziva. Razlog je zmanjševanje možne električno povzročene spremembe orientacijske entropije, kar prevlada nad mehanizmom večjega odziva v bližini kritične točke. Kot tretjo aplikacijo zloma simetrije obravnavamo možnost detekcije nanodelcev. Prisotnost nanodelcev v celici tekočega kristala v nematski fazi povzroči frustracijo, ki se odraža v lokalno dvoosni urejenosti sistema. Posledično s spreminjanjem zunanjih pogojev kot so zunanje električno polje, temperatura in pozicija nanodelca, dobimo kvalitativno različne konfiguracije, kar lahko uporabimo za detekcijo nanodelcev. Rezultati doktorske disertacije prispevajo k boljšemu razumevanju obnašanja sistema tekočih kristalov v bližini faznih prehodov pod vplivom zunanjih dejavnikov.
Ključne besede: zlom simetrije, optimizacija energijskih procesov, detekcija nanodelcev, tekoči kristali, elektrokalorični pojav, fazno spremenljivi materiali, inovativni fasadni sistemi, modeliranje
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 2414; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

8.
Optično-temperaturna manipulacija tlačno moduliranih mikrotokov nematskega tekočega kristala v mikrofluidičnem okolju
Tadej Emeršič, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sem raziskal optične in temperaturne vplive zunanjih polj na direktorsko polje nematskega tekočega kristala v različnih tokovnih režimih znotraj mikrofluidičnih kanalčkov z močnim homeotropnim sidranjem. Uporabljal sem polarizacijski optični mikroskop, opremljen z lasersko pinceto, ki pri večjih močeh laserske svetlobe zaradi absorpcije v prevodnem substratu mikrokanalčka povzroči lokalno segrevanje nematika v izotropno fazo in ob hipnem ugašanju posledično sproži hiter fazni prehod v nematsko fazo. Na ta način sem pokazal, da je z laserskim snopom optične pincete v toku nematika mogoče nukleirati in stabilizirati topološko ograjene, orientacijske domenske strukture. Raziskal sem dinamiko teh struktur pri različnih hitrostih toka in skonstruiral fazni diagram prehodov med podkritičnim in nadkritičnim območjem parametrov, ki kvantitativno ločijo krčenje in širjenje domen v dani geometriji. Osredotočil sem se na frekvenčne modulacije tokovnih režimov in relaksacijske procese ob zaustavitvi tokov, ki povzročijo reorientacijo v domeno ujetega direktorskega polja in nastanek točkastih defektov s solitoni. Pokazal sem, da je orientacijske domenske strukture, razen v nematiku 5CB, mogoče tvoriti in stabilizirati tudi v tekočem kristalu CCN z negativno dielektrično anizotropijo in majhno optično dvolomnostjo. Izkazalo se je, da temperaturne spremembe v mikrofluidičnem kanalčku znatno vplivajo na stabilnost z laserjem segretih nematskih plasti, tvorjenje domenskih struktur in na tokovne režime, zato sem te pojave podrobneje raziskal pri višji temperaturi. Pri faznem prehodu toka tekočega kristala iz izotropne v nematsko fazo sem zasledil soobstoj nematskih in izotropnih domen. Nato sem z različnimi geometrijami mikrokanalčkov kontrolirano vplival na obliko, velikost in življenjski čas domen, saj ima takšna manipulacija anizotropne tekočine potencial za uporabo v kompleksnejših mikrofluidičnih vezjih, senzorjih tlaka in nastavljivih optičnih filtrih. S tokom potujoče domene lahko tudi razcepimo, združujemo in sortiramo. V sodelovanju s teoretičnimi fiziki sem kot prvi pokazal obstoj novega kiralnega stanja v toku homeotropnega nematika, ki je doslej, zaradi premalo natančne regulacije tokov, ostalo neopaženo. Nazadnje sem preučil vpliv električnega polja na tokovne režime in domenske strukture. Zaradi dielektrične anizotropije in polarizabilnosti tekočekristalnih molekul lahko z električnim poljem spreminjamo obliko domenskih struktur, jih pri tem razpolavljamo, usmerjamo ali pa jih z močnejšim preklapljanjem električnega polja celo tvorimo. Precizna frekvenčna modulacija električnega polja je nenazadnje uporabna za tvorbo kiralnih domenskih stanj brez uporabe laserske pincete.
Ključne besede: tekoči kristali, mikrofluidika, optična manipulacija, topološki defekti, fazni prehodi
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 606; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (84,85 MB)

9.
Contributions to the Study of Contemporary Domination Invariants of Graphs
2019, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation is devoted to contemporary domination concepts, such as the Grundy domination, the convex domination, the isometric domination and the total domination. Our main focus is to study their structure and algorithmic properties. Four Grundy domination invariants are presented, namely the Grundy domination number, the Grundy total domination number, the Z-Grundy domination number, and the L-Grundy domination number. Some bounds and properties of Grundy domination invariants are proven. All four Grundy domination parameters are studied on trees, bipartite distance-hereditary graphs, split graphs, interval graphs, Sierpi\'nski graphs, Kneser graphs and $P_4$-tidy graphs. Graphs with equal total domination number and Grundy total domination number are investigated. Convex domination and isometric domination are studied on (weak) dominating pair graphs. For the chordal dominating pair graphs we present a polynomial algorithm to compute the convex domination number, and prove the NP-completeness of the corresponding decision problem for the chordal weak dominating pair graphs. For the isometric domination number of weak dominating pair graphs an efficient algorithm is presented. Total domination is studied on the Cartesian product of graphs. We dedicate ourselves to graphs for which the equality holds in Ho's theorem, which states that the total domination number of the Cartesian product of any two graphs without isolated vertices is at least one half of the product of their total domination numbers.
Ključne besede: Grundy domination, Grundy total domination, Z-Grundy domination, L-Grundy domination, convex domination, isometric domination, total domination, trees, split graphs, interval graphs, Sierpi\'nski graphs, Kneser graphs, modular decomposition, dominating pair graphs, Cartesian product
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 572; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (764,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Ohranjevalci relacij ekvivalentnosti
Gordana Radić, 2019, doktorska disertacija

Opis: V teoriji linearnih ohranjevalcev se srečujemo s problemi karakterizacije linearnih preslikav na vektorskem prostoru/algebri matrik ali operatorjev, ki ohranjajo določene lastnosti elementov. V doktorski disertaciji se bomo omejili na tiste preslikave, ki ohranjajo relacijo ekvivalentnosti, unitarne ekvivalentnosti ali kongruentnosti na B(X) oziroma B(H). V vseh obravnavanih primerih se izkaže, da lahko zastavljen problem zreduciramo na problem ohranjanja množice operatorjev ranga ena. Najprej podrobneje preučimo bijektivne linearne preslikave F iz B(X) vase, algebri omejenih linearnih operatorjev na refleksivnem kompleksnem Banachovem prostoru X, ki ohranjajo relacijo ekvivalentnosti. To pomeni, da sta F(A) in F(B) ekvivalentna, kakor hitro sta A in B iz B(X) ekvivalentna, tj. obstajata taka obrnljiva operatorja S in T iz B(X), da je A = SBT. Če pri tem S in T zapišemo kot končen produkt involucij na X, rečemo, da sta A in B involutivno ekvivalentna. V duhu te na novo definirane relacije preoblikujemo zastavljen problem in opišemo surjektivne linearne preslikave, ki involutivno ekvivalentna operatorja preslikajo v ekvivalentna. Še več, celo brez predpostavke linearnosti klasificiramo surjektivne preslikave, a tokrat z močnejšim privzetkom, da je operator A-B ekvivalenten operatorju C natanko tedaj, ko je operator F(A)-F(B) ekvivalenten operatorju F(C), za vse A,B,C iz B(X). V posebnem primeru, kadar sta S in T iz B(H), kjer je H kompleksen Hilbertov prostor, unitarna, pravimo, da sta A,B iz B(H) unitarno ekvivalentna. Poiskali bomo natančno strukturno obliko bijektivnih linearnih preslikav na B(H), ki unitarno ekvivalentna operatorja preslika v unitarno ekvivalentna. Pokazali bomo, da takšni linearni ohranjevalci pravzaprav ohranjajo množico unitarnih operatorjev, nato pa z uporabo znanega rezultata, ki te preslikave opiše, podali rešitev problema. Če se zgodi, da je A = SBS*, za nek obrnljiv operator S iz B(H), rečemo, da sta A,B iz B(H) kongruenta. Najprej bomo relacijo temeljito raziskali, nato pa predstavili bijektivne linearne preslikave na B(H), ki ohranjajo relacijo kongruentnosti.
Ključne besede: Banachov prostor, Hilbertov prostor, linearen operator, linearni ohranjevalci, ohranjevalci relacij, ekvivalentnost, involutivna ekvivalentnost, unitarna ekvivalentnost, kongruentnost
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 672; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (535,43 KB)

Iskanje izvedeno v 1.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici