SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (6,84 MB)

2.
Aditivne preslikave z dodatnimi lastnostmi na (pol)prakolobarjih in standardnih operatorskih algebrah
Benjamin Marcen, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji si bomo v uvodu ogledali nekaj osnovnih pojmov, definicij ter pomembnejših rezultatov s področja algebre. Obravnavali bomo funkcionalne enačbe, ki so v zvezi z odvajanji, centralizatorji ter sorodnimi preslikavami na prakolobarjih, polprakolobarjih in standardnih operatorskih algebrah. Na tem področju že vrsto let delujejo tudi slovenski matematiki, ki so s svojimi rezultati pomembno vplivali na razvoj tega področja. Že v osemdesetih letih sta bila močno dejavna na tem področju J. Vukman, M. Brešar, sledili pa so B. Zalar, B. Hvala, v novejšem času pa M. Fošner, I. Kosi-Ulbl, D. Benkovič, D. Eremita, A. Fošner, N. Peršin ter N. Širovnik. Osnovno sredstvo pri reševanju funkcionalnih enačb, ki bodo predstavljene v disertaciji, je teorija funkcijskih identitet, ki jo je leta 2000 v cite{87} predstavil M. Brešar. Leta 2007 pa so jo M. Brešar, M. A. Chebotar in W. S. Martindale III tudi podrobneje predstavili v knjigi cite{MB4}. Teorija funkcijskih identitiet bo v disertaciji predstavljena skupaj s polinomskimi identitietami ter d-prostimi množicami.
Ključne besede: Aditivna preslikava, linearen operator, odvajanje, jordansko odvajanje, jordansko trojno odvajanje, centralizator, funkcionalna enačba, standardna operatorska algebra, prakolobar, polprakolobar, Banachov prostor, involucija.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 108; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (671,60 KB)

3.
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Marija Meznarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 134; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (6,14 MB)

4.
Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus (L.)) in z njim povezana subkortikalna entomofavna navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) v altimontanskem pasu Slovenije
Jan Podlesnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, je ekološko in ekonomsko pomembna vrsta v evropskih gozdovih. Z ekološkega vidika je pomemben, ker predstavlja prvo stopnjo v dekompoziciji oslabele ali bolne smreke. Kot drevesni parazit pa povzroča veliko ekonomsko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj vplivajo abiotski dejavniki, kot je npr. temperatura, in tudi biotski dejavniki, kot je debelina skorje, predvsem pa lubadarjevi plenilci in parazitoidi. Raziskava je bila izvedena v altimontanskem pasu Slovenije (Pohorje), kjer je v gozdovih precej smreke in kjer so potencialna območja za pojavljanje množičnih napadov I. typographus. Ugotavljali smo vpliv temperature na naselitev podrte smreke in hitrost razvoja vrste I. typographus. Poleg tega smo analizirali združbo, ki naseljuje skorjo sveže podrte smreke, kar je posledica predhodne naselitve osmerozobega smrekovega lubadarja. Preverjali smo, kateri so glavni plenilci in parazitoidi vrste I. typographus. Preverjali smo vpliv nadmorske višine (temperature), tipa gozda in leta vzorčenja na gostoto naselitve vzorčnih dreves s podlubniki ter njihovimi plenilci in parazitoidi, kot tudi na diverziteto omenjenih skupin. Poleg tega smo ugotavljali vpliv naravnih sovražnikov na populacijo vrste I. typographus. Povprečne dnevne temperature v obdobju od sredine maja do konca avgusta se na naših lokacijah gibljejo med 13,1 in 15,5 °C. Debelina skorje vzorcev je bila med 4 in 7 mm. Ugotovili smo, da se temperatura v mikrohabitatu, ki ga naseljuje preiskovana vrsta, od temperature zraka v okolici razlikuje za do 3 °C. Tudi med mikrolokacijami na enem drevesu obstajajo razlike do 2,3 °C, ki so posledica različne ekspozicije in osenčenosti različnih delov debla. Osmerozobi smrekov lubadar izbira dele skorje z višjo temperaturo in se v takšnih mikroklimatskih razmerah tudi hitreje razvija (pozitivna korelacija med temperaturo in številom odraslih I. typographus). Povprečna vsota efektivnih temperatur, ki jo potrebuje za zaključek generacije, znaša 661 stopinj dni. Ugotovili smo tudi, da število osebkov I. typographus pada z naraščanjem debeline skorje, kar pa ni bilo statistično značilno. Na lokaciji Kladje (nadmorska višina 1304 m) je v letu raziskave osmerozobi smrekov lubadar razvil eno generacijo. Razvoj je trajal od 60 do 86 dni (povprečno 73 dni). Našli smo 62 vrst, ki naseljujejo podrto smreko v prvem letu naseljevanja. Od tega je bilo 9 vrst podlubnikov, 12 vrst parazitoidov in 27 vrst plenilcev podlubnikov. Najštevilnejša vrsta je bila I. typographus s 5216 osebki. Identificirali smo plenilski in parazitoidni kompleks omenjene vrste. Najpomembnejši plenilci so Thanasimus formicarius (Coleoptera) (83 osebkov) in vrste iz rodov Medetera (88 osebkov) in Lonchaea (170 osebkov) (Diptera). Daleč najpogostejši parazitoid je bil s 1072 osebki Roptrocerus xylophagorum (Hymenoptera). Ugotovili smo še, da se je število plenilcev in parazitoidov v drugem letu raziskave povečalo. Pokazalo se je tudi, da je diverziteta parazitoidov nižja na višjih nadmorskih višinah in v smrekovi monokulturi. I. typographus izletava iz skorje sočasno z najpogostejšim parazitoidom R. xylophagorum, medetem ko plenilci izletijo z enotedenskim zamikom. Plenilci in parazitoidi pomembno vplivajo na populacijo I. typographus, saj jo v prvem letu raziskave zmanjšajo za 40 %, v drugem pa celo za 68 %. 50-odstotno k smrtnosti prispevajo plenilci, 12-odstotno pa parazitoidi.
Ključne besede: podlubniki, Scolytinae, Ips typographus, temperatura, plenilci, Thanasimus formicarius, parazitoidi, Hymenoptera
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 172; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (6,07 MB)

5.
Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacije
Terezija Ciringer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Hladnikia pastinacifolia Rchb. je monotipična endemična vrsta Apiaceae z zelo ozkim območjem razširjenosti, ki se pojavljajo samo v Sloveniji. Shranjevanje z zamrzovanjem (krioprezervacija) je ena od dejavnosti, s katero bi lahko bistveno prispevali k ohranjanju te redke in potencialno ogrožene vrste. Namen naše disertacije je razviti krioprezervacijske postopke za trajno hrambo na ultra nizkih temperaturah (-196 C) v tekočem dušiku in prevetriti ali ta postopek vpliva na mrfologijo in gensko stabilnost te vrste. Razvili smo dva krioprezervacijska postopka: inkapsulacijsko dehidracijo (ID) in inkapsulacijsko vitrifikacijo (IV), optimizirali posamezne faze krioprezervacije in ju preizkusili na več različnih genotipih. Raziskali smo vpliv osmoprotektantov, v predkultivaciji, inkapsulaciji -polimerizaciji, osmoprotekciji, dehidraciji, če je šlo za ID ali vitrifikaciji, če je šlo za IV, na sposobnost preživetja in ponovne rasti po odmrzovanju. Pri vseh testiranih linijah so poganjki najbolje preživeli in se regenerirali po predkultivaciji čez noč v tekočem MS gojišču s 0,4 M saharozo; inkapsulaciji v MS s 3 % Na-alginata z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom in polimerizaciji v MS z 0,4 M saharozo, osmoproteciji z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom pri ID in z 0,4 M saharozo in 2 M glicerolom pri IV, po 150 minutah dehidracije v eksikatorju (ID) ali 85 minutah dehidracije (vitrifikacije) s PVS2 (IV). Po ID je preživelo 44 % in se regeneriralo 33 % vcepkov. Po postopkih IV je preživelo 65 % in se regeneriralo 52 % vcepkov. Nadalnji razvoj in morfologijo poganjkov smo spremljali še eno leto po krioprezervaciji. Zamrznjeni poganjki so v nadalnjem razvoju morfološko podobni nezamrznjenim; oboji podobno regeneriajo poganjke in korenine. Po enem letu smo na in vitro vzgojenem rastlinskem materialu, ki je izviral iz krioprezerviranih poganjkov po postopkih ID in IV in na ne krioprezerviranih poganjkih, ocenili tudi gensko stabilnost z RAPD tehniko. Med nezamrznjenimi in zamrznjenimi poganjki H. pastinacifolia je bila z RAPD označevalci zaznana zelo nizka stopnja variabilnosti. Po analizi AMOVA je večina krioprezerviranih rastlin gensko identična tistim, ki niso bile zamrznjene v TD. Obe metodi sta primerni za dolgoročno hrambo (krioprezervacijo) genskih viriov H. pastinacifolia pri ultra niskih temperaturah (-196).
Ključne besede: Slovenija, endemična rastlinska vrsta, Hladnikia pastinacifolia Rchb., Apiaceae, kobulnice, tkivna kultura, mikropropagacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija, vitrifikacija, inkapsulacijska vitrifikacija, genska stabilnost, RAPD
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 213; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (2,68 MB)

6.
Qualitative Studies of Some Polynomial Systems of Ordinary Differential Equations
Maša Dukarić, 2016, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation is devoted to the studies of some qualitative properties of certain polynomial systems of ordinary differential equations. The main problems that are considered in this thesis are the problems of integrability and cyclicity. Some results on the classification of the global phase portraits of a family of cubic systems are presented as well. In the first chapter basic notions and results of the qualitative theory of systems of ODE's are introduced. Since one of important tools for our study of these problems is the commutative computational algebra, some main notions and properties of polynomial ideals and their varieties, including various algorithms related to them, are also presented in the introduction. In the second chapter methods for investigation of trajectories near degenerated singularities are presented. They are further used for the classification of global phase portraits of a family of cubic systems with the nilpotent center at the origin. In the third chapter the main problem of these thesis is studied, the problem of integrability. The problem of integrability which is connected to the problem of distinguishing between a center and a focus is studied for two different families of cubic polynomial systems of ODE's. With the computational algebra approach the necessary conditions for the existence of the first integral of these systems were obtained. For all but one condition was proven, using various approaches, the existence of the first integrals. The center problem for the real systems can be generalized to the complex systems. The origin of the system obtained after the complexification of the real system is the so-called 1:-1 resonant singular point, from which one additional generalization follows. This is the generalization to the p:-q resonant center. In the third chapter the :-3 resonant singular point of a quadratic family of complex systems is studied. The fourth chapter is devoted to the study of the problem of integrability of a three dimensional polynomial system with quadratic nonlinearities. The problem of existence of two independent first integrals and the existence of one first integral in the system was investigated. In the last chapter local bifurcations of limit cycles of a family of cubic systems are studied. Estimations for the number of limit cycles bifurcated from each components of the center variety are obtained.
Ključne besede: planar systems of ODE's, higher dimensional systems of ODE's, phase portrait, nilpotent center, limit cylces, Poincaré compactification, center problem, Bautin ideal, focus quantities, time-reversibility, integrability problem, Darboux method, linearizability, limit cycle, cyclicity
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 126; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (12,26 MB)

7.
Ferroelectric smectic-A phase made of bent-core liquid crystals: Structure and Dielectric response in thin cells
Kristina Leskovar, 2016, doktorska disertacija

Opis: In the thesis we study the structure and response of bent-core liquid crystals in the orthogonal ferroelectric Smectic-A (SmAP$_F$) phase in thin planar cells. We construct a phenomenological continuum model to study the structure in thin planar cells. A set of molecules within a small volume is presented by the director ($vec{n}$), which defines the average direction of the long molecular axes within this volume, and by the polar director ($vec{p}$), which points in the direction of local polarization. We choose a geometry in which the director in the smectic layer is constant and the polar director varies across the cell. The polar director structure inside the cell is determined by a competition among the torques due to the bulk elasticity, electrostatic effects and surface anchoring. The equilibrium profile structure of the polar director is obtained by minimization of the free energy. We find the polar director profile in a cell as a function of the type and strength of the surface anchoring, bulk elastic constants and cell thickness. The effect of the external electric bias field on the structure in the cell is studied, as well. Bent-core molecules have a permanent electric dipole moment. In the external electric field the electric torque tends to rotate the dipoles in the direction of the external field. The polar director profile in the cell in external bias field thus depends on the competition among three effects: anchoring at the surfaces, the elastic properties of the bulk and the influence of the external electric field. By the rotation of molecules in the external electric field, optical properties of the cell are changed, therefore the SmAP$_F$ phase is a promising phase for use in displays with high response time, high contrast, continuous gray level and wide viewing angle. The response of the SmAP$_F$ phase to an alternating external electric field (the dielectric response) is also considered. The dielectric response of the SmAP$_F$ phase consists of two modes: the phase and amplitude mode. The phase mode is due to fluctuations in the orientation of the local direction of the spontaneous polarization and the amplitude mode is due to the change in the magnitude of spontaneous polarization. The frequency of the phase and amplitude mode and the dielectric permittivity are calculated numerically as a function of the bias external DC electric field, cell thickness, the type and strength of surface anchoring and the ratio between the bend and splay elastic constants. Analytical solution for a very specific case of chosen parameters is also obtained. Theoretically obtained dependencies are in agreement with the reported experimental measurements. In the thesis we study the effect of different types of surface anchoring and for this purpose three different types of cells are defined. The polar director profile and the dielectric response is calculated in all three types of cells. The type I cell has polar surface anchoring of equal strengths at both surfaces. The type II cell has, in addition to the polar surface anchoring of equal strengths at both surfaces, a nonpolar anchoring at the bottom surface. The type III cell has polar surface anchoring at both surfaces but not of equal strengths. We predict that by comparison of the dielectric response of the SmAP$_F$ phase in all three types of cells the type of the polarization splay in bent-core liquid crystals can be determined. The thesis is divided into three parts. In the first part the basic physical properties of ferroelectric liquid crystals, focusing on the bent-core liquid crystals, are discussed. In the second part phenomenological theoretical model is developed. In the third part of the thesis a dielectric response in external bias field is studied.
Ključne besede: Bent-core liquid crystals, ferroelectric smectic-A phase, dielectric response, confined geometry, phenomenological continuum model, surface anchoring, polarization splay
Objavljeno: 06.05.2016; Ogledov: 204; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (4,05 MB)

8.
Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli.
Andrej Šafhalter, 2016, doktorska disertacija

Opis: Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del obravnava nekatera dognanja drugih avtorjev, ki predstavljajo povezavo z empiričnim delom. Tako so predstavljene značilnosti: prostorskega zaznavanja, spomina in mišljenja, prostorske predstavljivosti in vpliv spola nanjo, učnih stilov in hemisferičnosti možganov, testov hemisferne dominacije, kognitivnega razvoja s poudarkom na prostorski predstavljivosti, inteligentnosti in večvrstne inteligentnosti, testov inteligentnosti in prostorske predstavljivosti, tehničnega načrtovanja v osnovni šoli ter 3D-modeliranja in vizualizacije. V empiričnem delu je prikazana raziskava o vplivu 3D-modeliranja na prostorsko predstavljivost. Pri tem smo na začetnem stanju kontrolirali spol, razred, oceno pri TIT/NIT, izkušnje s poznavanjem programa za 3D-modeliranje, zaznavni stil, oceno prostorske sposobnosti, oceno hemisferičnosti in dosežke na začetnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti. Po eksperimentu smo kontrolirali učinke eksperimenta glede na razlike v dosežkih na končnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino ter napredek učencev eksperimentalne skupine z vidika prostorske predstavljivosti. Na osnovi 35 raziskovalnih vprašanj je bilo postavljenih 35 hipotez. Preverjanje hipotez je bilo razdeljeno v tri sklope: (A) hipoteze, vezane na začetno stanje, (B) hipoteze, vezane na končno stanje, in (C) hipoteze, vezane na razlike med začetnim in končnim stanjem eksperimentalne skupine. V sklopu A so bile potrjene tri hipoteze, tri so bile zavrnjene, v sklopu B so bile potrjene vse tri hipoteze in v sklopu C je bilo potrjenih vseh deset hipotez. V raziskavi je bilo zajetih 16 spremenljivk, sama raziskava pa je temeljila na eksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pedagoški eksperiment je potekal v dveh šolskih letih, 2011/2012 in 2012/2013. Raziskovalni vzorec je zajemal učence enajstih slovenskih osnovnih šol, v katerih se je izvajala interesna dejavnost 3D-modeliranje. V eksperimentalni skupini je bilo 95 učencev, v kontrolni pa 101. Sodelovali so učenci od 6. do 9. razreda, 107 je bilo učencev moškega, 89 pa ženskega spola. V eksperimentalno skupino so bili vključeni učenci, ki so izbrali 3D modeliranje kot interesno dejavnost in so jo obiskovali eno uro na teden med šolskim letom. Kontrolno skupino so sestavljali učenci, ki dejavnosti 3D modeliranje niso obiskovali. V večini primerov so bili to sošolci učencev eksperimentalne skupine. Podatki so bili izbrani na osnovi: osnovnih podatkov o učencih, začetnega in končnega preizkusa iz prostorske predstavljivosti, samoocenitvenega vprašalnika o učno-zaznavnih stilih, samoocenitvenega vprašalnika o večvrstni inteligentnosti in samoocenitvenega vprašalnika »Tvoj stil učenja in razmišljanja«. Bistvena ugotovitev je bila, da 3D-modeliranje vpliva na izboljšanje prostorske predstavljivosti pri učencih, medtem ko med spoloma ni bilo ugotovljenih značilnih razlik.
Ključne besede: 3D-modeliranje, prostorska predstavljivost, kognitivni razvoj
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 320; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (3,48 MB)

9.
Omejitve matematičnega modeliranja pri pouku fizike v srednji šoli
Matej Forjan, 2015, doktorska disertacija

Opis: Tema doktorske disertacije sodi na področje didaktike fizike. Predstavljena je teoretična analiza ključnih omejitev, ki se pojavljajo pri prenosu matematičnega modeliranja dinamičnih sistemov v pouk fizike v srednjih šolah. V želji raziskati, v kolikšni meri sedanji pouk fizike spodbuja razumevanje modelov in modeliranja, analiziramo učni načrt in tri najpogosteje uporabljene učbenike za gimnazijsko fiziko. Osredotočimo se predvsem na zastopanost posameznih faz modeliranja pri rešenih primerih v učbenikih ter na predstavitev nekaterih poenostavitev in idealizacij, ki se jih na področju srednješolske fizike pogosto poslužujemo. Pokažemo, da eden od učbenikov v večini primerov korektno in smiselno predstavi poenostavitve v tekstu, medtem ko druga dva polovice analiziranih poenostavitev ne pojasnita. Prav tako se izkaže, da velika večina rešenih primerov v vseh učbenikih eksplicitno ne izpostavlja privzetih predpostavk, na podlagi česa lahko zaključimo, da pri pouku fizike v srednji šoli pri dijakih ne razvijamo v zadostni meri občutka za privzemanje poenostavitev in idealizacij, ki pa so ključni del faze konceptualne faze modeliranja. Za vpeljevanje modeliranja dinamičnih sistemov je pomembno tudi predznanje dijakov, zato izvedemo empirično raziskavo o tem, v kolikšni meri so dijaki v gimnaziji sposobni razumeti časovni razvoj nekaterih dinamičnih sistemov s področja fizike. Rezultati raziskave pokažejo pri dijakih zelo šibko razumevanje dinamike sistemov, v katerih se nahajajo povratne vezave in to ne glede na letnik ali zaključeno oceno pri fiziki in matematiki. Pri modeliranju dinamičnih sistemov pri pouku fizike v srednji šoli naletimo tudi na omejitve, ki so posledica pomanjkljivega matematičnega znanja dijakov, saj le-ti analitičnega reševanja diferencialnih enačb ne obvladajo. Pokažemo, da je pri obravnavi enodimenzionalnih dinamičnih sistemov smiseln geometrijski pristop k reševanju diferencialnih enačb, medtem ko se pri dinamičnih sistemih višjih dimenzij matematičnim omejitvam izognemo z uporabo grafično orientiranih programov za modeliranje. Ker pri reševanju štiri in več dimenzionalnih dinamičnih sistemov lahko naletimo na probleme pri numeričnem reševanju, pokažemo tudi, kako jih presežemo. Na primeru elektrostatičnega nihala prikažemo postopek modeliranja realnega dinamičnega sistema, pri čemer posebej poudarimo posamezne faze modeliranje in način preseganja omejitev, na katere pri razvoju modela naletimo.
Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, poučevanje fizike, poenostavljeni modeli, metoda modeliranja, dinamični sistemi, empirična raziskava, grafično orientirani programi za modeliranje.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 285; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (19,53 MB)

10.
Raziskave interakcij med celicami in biopolimernimi materiali z naprednimi eksperimentalnimi metodami kot osnova za študij biokompatibilnosti polimerov
Rok Podlipec, 2015, doktorska disertacija

Opis: The last two decades have been determined by the development in the field of tissue engineering. Beside the constant progress in new biomaterials and scaffold fabrication methods, currently the main focus is to understand scaffolds biocompatibility. In our thesis, physical aspects of scaffold biocompatibility were studied by correlating molecular to macro scale physical properties of scaffolds with cell attachment and cell growth. In order to focus on scaffold physical properties, scaffolds were prepared by the same chemical composition of natural polymer gelatin excluding biochemical effects on the cell response. Scaffold with different physical properties were obtained by changing the temperature, pH and crosslinker degree during the cryogelation and populated by the fibroblast cells. Advanced experimental biophysical methods were applied to determine the polymer mobility via electron paramagnetic resonance (EPR) with spin labelling, the scaffold mechanical properties via rheometry, dynamic mechanical analysis (DMA) and nanoindentation using atomic force microscope (AFM) and the scaffold porosity via confocal fluorescence microscopy (CFM). The anisotropy of the molecular mobility of the side chains of polymers in the crosslinked gelatin structure was found to correlate with the initial cell growth (throughout the first week) the best of all the physical properties measured. About five times less efficient cell growth was measured on the scaffolds with highly mobile, spatially nonrestricted dynamics of the polymer side chains, in comparison with cell growth on the scaffolds with the restricted rotational motion of polymers. The result indicates that cells identify and respond to the degree of polymer mobility, where partially immobile phase is necessary for efficient cell attachment and efficient cell growth. So far, the molecular mobility of polymers constituting tissue engineering materials has never been studied thoroughly with respect to its influence on cell response, and therefore may represent a new experimental approach in understanding biocompatibility. To further understand cell-scaffold interaction, the study focused also on the first events during cell attachment - bond formation between the cell surface proteins and the specific binding sites on the material. In our thesis, cell adhesion dynamics was investigated in real-time on the surfaces of gelatin scaffolds with different physical properties using spatially-controlled cell manipulation by the optical tweezers and the confocal fluorescence microscopy detection. Our goal was to elucidate, if the adhesion dynamics can be correlated with cell growth and if it can be dependent on the scaffold polymer molecular mobility. Quantitative characterization of the optical tweezers force applied during cell-scaffold adhesion analysis was done by viscous drag force calibration and dynamic cell sequential trapping of individual cells. The maximal force on a trapped cell not causing the thermal damage was measured up to 200 pN, with nearly linearly increasing force profile across the cell towards the plasma membrane. By submicron spatial resolution of cell manipulation, we managed to quantify probability of cell adhesion, cell adhesion strength and mechanism of cell attachment, including the formation of the membrane tethers, which slow down the adhesion process. Adhesion strength was classified according to the displacement of the attached cell under the force of optical tweezers measured in the direction of the scaffold surface.Cell adhesion was shown to significantly correlate with cell growth in the first days of culture, while the adhesion itself seems to be dependent on the molecular mobility of surface polymers. The result indicates that the interactions during the first seconds may markedly direct further cell response. The developed methodology for cell adhesion analysis on the surfaces of 3D scaffolds serves as a good tool to forecast scaffold biocompatibility.
Ključne besede: polymer molecular mobility, mechanical response, morphology, scaffold biocompatibility, cell growth, single cell manipulation, cell adhesion dynamics, optical tweezers, electron paramagnetic resonance, dynamical mechanical analysis, nanoindentation, fluorescence microscopy and microspectroscopy
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 277; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (5,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici