| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Distance-based Invariants and Measures in Graphs
Aleksander Kelenc, 2019, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation is concerned with aspects on distance related topics in graphs. We study three main topics, namely a recently introduced measure called the Hausdorff distance of graphs and two new graph invariants - the edge metric dimension and the mixed metric dimension of graphs. All three topics are part of the metric graph theory since they are tightly connected with the basic concept of distance between two vertices of a graph. The Hausdorff distance is a relatively new measure of the similarity of graphs. The notion of the Hausdorff distance considers a special kind of common subgraph of the compared graphs and depends on the structural properties outside of the common subgraph. We study the Hausdorff distance between certain families of graphs that often appear in chemical graph theory. Next to a few results for general graphs, we determine formulae for the distance between paths and cycles. Previously, there was no known efficient algorithm for the problem of determining the Hausdorff distance between two trees, and in this dissertation we present a polynomial-time algorithm for it. The algorithm is recursive and it utilizes the divide and conquer technique. As a subtask it also uses a procedure that is based on the well-known graph algorithm for finding a maximum bipartite matching. The edge metric dimension is a graph invariant that deals with distinguishing the edges of a graph. Let $G=(V(G),E(G))$ be a connected graph, let $w \in V(G)$ be a vertex, and let $e=uv \in E(G)$ be an edge. The distance between the vertex $w$ and the edge $e$ is given by $d_G(e,w)=\min\{d_G(u,w),d_G(v,w)\}$. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two edges $e_1,e_2 \in E(G)$ if $d_G(w,e_1) \ne d_G(w,e_2)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is an edge metric generator of $G$ if every two distinct edges of $G$ are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of an edge metric generator of $G$ is called the edge metric dimension and is denoted by $dim_e(G)$. The concept of the edge metric dimension is new. We study its mathematical properties. We make a comparison between the edge metric dimension and the standard metric dimension of graphs while presenting some realization results concerning the two. We prove that computing the edge metric dimension of connected graphs is NP-hard and give some approximation results. Moreover, we present bounds and closed formulae for the edge metric dimension of several classes of graphs. The mixed metric dimension is a graph invariant similar to the edge metric dimension that deals with distinguishing the elements (vertices and edges) of a graph. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two elements of a graph $x,y \in E(G)\cup V(G)$ if $d_G(w,x) \ne d_G(w,y)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is a mixed metric generator of $G$ if every two elements $x,y \in E(G) \cup V(G)$ of $G$, where $x \neq y$, are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of a mixed metric generator of $G$ is called the mixed metric dimension and is denoted by $dim_m(G)$. In this dissertation, we consider the structure of mixed metric generators and characterize graphs for which the mixed metric dimension equals the trivial lower and upper bounds. We also give results on the mixed metric dimension of certain families of graphs and present an upper bound with respect to the girth of a graph. Finally, we prove that the problem of determining the mixed metric dimension of a graph is NP-hard in the general case.
Ključne besede: Hausdorff distance, distance between graphs, graph algorithms, trees, graph similarity, edge metric dimension, edge metric generator, mixed metric dimension, metric dimension
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (800,48 KB)

2.
Razvoj in validacija kurikuluma za prostorsko usposabljanje z uporabo programske opreme za dinamično geometrijo na nivoju univerzitetnega izobraževanja
Maja Katarina Tomić, 2020, doktorska disertacija

Opis: Prostorske sposobnosti, ki jih Linn in Petersen opisujeta kot "spretnost za zastopanje, preoblikovanje, ustvarjanje in priklic simboličnih nejezikovnih informacij" (Linn & Petersen, 1985), se kot take ne poučujejo v šolah. Prepušča se jih naravnemu razvoju in s pomočjo nekaterih dejavnosti v otroštvu, ki so se pokazale, da so prediktorji zelo razvitih prostorskih sposobnosti (Sorby & Baartmans, 2000). Kljub temu je bil pomen visoko razvitih sposobnosti študentov STEM (znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike) znanstveno dokazan (npr. Gohm, Humphreys, & Yao, 1998; Humphreys, Lubinski, & Yao, 1993; Lohman, 1988, 1994a, 1994b; Smith, 1964), kar neposredno nakazuje, da lahko prostorske sposobnosti pomembno vplivajo na uspeh ne le študija predmetov STEM, temveč tudi na uspeh v STEM karieri. Glavna hipoteza naše raziskave je bila: „prostorske sposobnosti je mogoče izboljšati s posebej razvitim programom z uporabo računalniškega programa Geogebra v obdobju najmanj enega meseca. Glede na prejšnje raziskave bodo izboljšane prostorske sposobnosti študentom predstavljale temelj za uspeh pri njihovem študiju in tudi v prihodnosti. " V naši raziskavi je bil uporabljen računalniški program GeoGebra kot glavno orodje za razvijanje prostorskih veščin. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 35 moških (67,3%) in 17 žensk (32,7%), medtem ko je bilo v kontrolni skupini 33 moških (63,5%) in 19 žensk (36,5%). Vsi udeleženci so študirali na Fakulteti za naravoslovje in izobraževanje v Mostarju, Bosna in Hercegovina, s tem da so obiskovali različne študijske programe. Statistično značilna korelacija med točkami eksperimentalne skupine na začetnem in končnem preskusu prostorskih sposobnosti Smith in Whetton (1988) pomeni znaten skok v uspešnosti, ki ga v takšnem merilu lahko pripišemo le učinku eksperimentalnega programa (r = 0,833 ; p <0,01). Zato lahko trdimo, da je bila potrjena hipoteza 4, to je „razlike med začetnim in končnim preskušanjem prostorskih sposobnosti v eksperimentalni skupini so statistično pomembne“. Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna povezava med rezultati kontrolne skupine na začetnem in končnem testu Smith in Whetton (1988) (r = 0,952; p <0,01). Čeprav razlika v njihovih povprečnih ocenah ni tako velika kot pri poskusni skupini, je to mogoče razložiti z učinkom treninga. Vendar pa je empirično dokazano, da ni mogoče ustvariti tako velikih razlik v rezultatih z uporabo metode testnega treninga (Zarevski, 2000). Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna korelacija med rezultati eksperimentalne skupine na začetnem testu Smith in Whetton (1988) ter končnem prostorskem testu Newtona in Bristola (2009) (r = 0,474; p <0,01) ter med končnim testom Smith in Whetton (1988) ter končnim testom Newton in Bristol (2009) (r = 0,576; p <0,01), kar je mogoče razložiti tudi z učinkom eksperimentalnega programa. Zanimivo je, da smo med skupno oceno na končnem prostorskem preizkusu Newtona in Bristoll (2009) in povprečno oceno matematike našli statistično pomembne korelacije med povprečno oceno matematike v srednji šoli in vsemi rezultati katere koli od obeh skupin. (r = 0,272; p <0,05) in posebej med oceno eksperimentalne skupine (r = 0,392; p <0,05), ki pa je ni mogoče upoštevati, saj je upoštevanje rezultatov na končnem testu v najboljšem primeru nesmiselno. Zato lahko trdimo, da pomožna hipoteza 2, „znanje, pridobljeno med srednješolskim izobraževanjem, nima statistično pomembnega vpliva na razlike med uspešnostjo učencev v eksperimentalni skupini“, ni bilo potrjeno.
Ključne besede: eksperimentalni program, GeoGebra, izboljšanje prostorskih sposobnosti, prostorske sposobnosti
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 68; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

3.
Zlom simetrije: aplikacija v optimizaciji energijskih procesov in detekciji nanodelcev
Eva Klemenčič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija zajema teoretično študijo treh primerov zloma simetrije v aplikativne namene. Osredotočimo se na možne aplikacije v sistemu tekočih kristalov, ki združujejo unikatno kombinacijo optične anizotropije, delnega značaja tekočine in »mehkobe«. Slednja opisuje možnost relativno močnega makroskopskega odziva na sorazmerno majhne motnje. Kot prvo obravnavamo uporabo fazno spremenljivih materialov v gradbenih kompozitih. Z numeričnimi simulacijami pokažemo, da s fazno spremenljivimi materiali lahko zagotovimo manjša temperaturna nihanja v prostoru in tako izboljšamo toplotno stabilnost prostora, pri čemer ima ključni pomen ustrezno izbrana temperatura faznega prehoda. Nadalje predstavimo dve možni izboljšavi. Prva izboljšava je kombinacija dveh fazno spremenljivih materialov, ki preideta fazni prehod pri različnih temperaturah, kar podaljša časovno konstantno toplotne stabilizacije. Pri drugi izboljšavi manipuliramo temperaturo faznega prehoda z zunanjimi perturbacijami. Na sistemu tekočih kristalov ograjenih v celico analitično prikažemo odvisnost temperature faznega prehoda od karakteristične razdalje celice, na katero lahko vplivamo z zunanjimi perturbacijami kot je na primer zunanje električno polje. S predlaganima izboljšavama razširimo območje optimalnega delovanja kompozita s fazno spremenljivimi materiali. Druga aplikacija zloma simetrije je elektrokalorični pojav, ki ga podrobneje preučimo na sistemu tekočih kristalov v bližini faznih prehodov in v bližini kritične točke z dodajanjem nanodelcev. Za teoretično obravnavo elektrokaloričnega pojava uporabimo Landau-de Gennes – Ginzburgov model na mezoskopski skali. Rezultati numeričnih simulacij razkrivajo, da se s približevanjem temperaturi faznega prehoda iz izotropne v nematsko fazo elektrokalorični odziv sistema veča kot posledica večje spremembe v orientacijski entropiji sistema. Analitično in numerično dokažemo, da lahko elektrokalorični odziv povečamo z direktnim faznim prehodom med izotropno in smektično A fazo. V slednji smektična urejenost efektivno deluje kot zunanje električno polje, kar posledično lahko vodi v ojačenje elektrokaloričnega odziva. Jakost odziva je močno odvisna od jakosti nezveznega prehoda med tekmujočima fazama. Fazno obnašanje v preučevanih sistemih kontroliramo z jakostjo sklopitve med orientacijskim in translacijskim redom. Za vrednosti nad kritično dosežemo direktni fazni prehod 1. reda iz izotropne v smektično A fazo, ki rezultira v povečanju elektrokaloričnega odziva sistema. Predstavimo tudi hladilni sistem in aktivni regenerator, ki delujeta na principu elektrokaloričnega pojava v tekočih kristalih, s čimer dosežemo večje razmerje med hladilno močjo in maso hladilnega sistema. Pri analizi elektrokaloričnega pojava v bližini kritične točke v sistem tekočih kristalov naključno porazdelimo različno koncentracijo nanodelcev. Sistem obravnavamo na semi- mikroskopski skali z Lebwohl Lasherjevim mrežnim modelom. Ugotovimo, da prisotnost nanodelcev ne prispeva k povečanju elektrokaloričnega odziva. Razlog je zmanjševanje možne električno povzročene spremembe orientacijske entropije, kar prevlada nad mehanizmom večjega odziva v bližini kritične točke. Kot tretjo aplikacijo zloma simetrije obravnavamo možnost detekcije nanodelcev. Prisotnost nanodelcev v celici tekočega kristala v nematski fazi povzroči frustracijo, ki se odraža v lokalno dvoosni urejenosti sistema. Posledično s spreminjanjem zunanjih pogojev kot so zunanje električno polje, temperatura in pozicija nanodelca, dobimo kvalitativno različne konfiguracije, kar lahko uporabimo za detekcijo nanodelcev. Rezultati doktorske disertacije prispevajo k boljšemu razumevanju obnašanja sistema tekočih kristalov v bližini faznih prehodov pod vplivom zunanjih dejavnikov.
Ključne besede: zlom simetrije, optimizacija energijskih procesov, detekcija nanodelcev, tekoči kristali, elektrokalorični pojav, fazno spremenljivi materiali, inovativni fasadni sistemi, modeliranje
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 390; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

4.
Optično-temperaturna manipulacija tlačno moduliranih mikrotokov nematskega tekočega kristala v mikrofluidičnem okolju
Tadej Emeršič, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sem raziskal optične in temperaturne vplive zunanjih polj na direktorsko polje nematskega tekočega kristala v različnih tokovnih režimih znotraj mikrofluidičnih kanalčkov z močnim homeotropnim sidranjem. Uporabljal sem polarizacijski optični mikroskop, opremljen z lasersko pinceto, ki pri večjih močeh laserske svetlobe zaradi absorpcije v prevodnem substratu mikrokanalčka povzroči lokalno segrevanje nematika v izotropno fazo in ob hipnem ugašanju posledično sproži hiter fazni prehod v nematsko fazo. Na ta način sem pokazal, da je z laserskim snopom optične pincete v toku nematika mogoče nukleirati in stabilizirati topološko ograjene, orientacijske domenske strukture. Raziskal sem dinamiko teh struktur pri različnih hitrostih toka in skonstruiral fazni diagram prehodov med podkritičnim in nadkritičnim območjem parametrov, ki kvantitativno ločijo krčenje in širjenje domen v dani geometriji. Osredotočil sem se na frekvenčne modulacije tokovnih režimov in relaksacijske procese ob zaustavitvi tokov, ki povzročijo reorientacijo v domeno ujetega direktorskega polja in nastanek točkastih defektov s solitoni. Pokazal sem, da je orientacijske domenske strukture, razen v nematiku 5CB, mogoče tvoriti in stabilizirati tudi v tekočem kristalu CCN z negativno dielektrično anizotropijo in majhno optično dvolomnostjo. Izkazalo se je, da temperaturne spremembe v mikrofluidičnem kanalčku znatno vplivajo na stabilnost z laserjem segretih nematskih plasti, tvorjenje domenskih struktur in na tokovne režime, zato sem te pojave podrobneje raziskal pri višji temperaturi. Pri faznem prehodu toka tekočega kristala iz izotropne v nematsko fazo sem zasledil soobstoj nematskih in izotropnih domen. Nato sem z različnimi geometrijami mikrokanalčkov kontrolirano vplival na obliko, velikost in življenjski čas domen, saj ima takšna manipulacija anizotropne tekočine potencial za uporabo v kompleksnejših mikrofluidičnih vezjih, senzorjih tlaka in nastavljivih optičnih filtrih. S tokom potujoče domene lahko tudi razcepimo, združujemo in sortiramo. V sodelovanju s teoretičnimi fiziki sem kot prvi pokazal obstoj novega kiralnega stanja v toku homeotropnega nematika, ki je doslej, zaradi premalo natančne regulacije tokov, ostalo neopaženo. Nazadnje sem preučil vpliv električnega polja na tokovne režime in domenske strukture. Zaradi dielektrične anizotropije in polarizabilnosti tekočekristalnih molekul lahko z električnim poljem spreminjamo obliko domenskih struktur, jih pri tem razpolavljamo, usmerjamo ali pa jih z močnejšim preklapljanjem električnega polja celo tvorimo. Precizna frekvenčna modulacija električnega polja je nenazadnje uporabna za tvorbo kiralnih domenskih stanj brez uporabe laserske pincete.
Ključne besede: tekoči kristali, mikrofluidika, optična manipulacija, topološki defekti, fazni prehodi
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 279; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (84,85 MB)

5.
Contributions to the Study of Contemporary Domination Invariants of Graphs
2019, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation is devoted to contemporary domination concepts, such as the Grundy domination, the convex domination, the isometric domination and the total domination. Our main focus is to study their structure and algorithmic properties. Four Grundy domination invariants are presented, namely the Grundy domination number, the Grundy total domination number, the Z-Grundy domination number, and the L-Grundy domination number. Some bounds and properties of Grundy domination invariants are proven. All four Grundy domination parameters are studied on trees, bipartite distance-hereditary graphs, split graphs, interval graphs, Sierpi\'nski graphs, Kneser graphs and $P_4$-tidy graphs. Graphs with equal total domination number and Grundy total domination number are investigated. Convex domination and isometric domination are studied on (weak) dominating pair graphs. For the chordal dominating pair graphs we present a polynomial algorithm to compute the convex domination number, and prove the NP-completeness of the corresponding decision problem for the chordal weak dominating pair graphs. For the isometric domination number of weak dominating pair graphs an efficient algorithm is presented. Total domination is studied on the Cartesian product of graphs. We dedicate ourselves to graphs for which the equality holds in Ho's theorem, which states that the total domination number of the Cartesian product of any two graphs without isolated vertices is at least one half of the product of their total domination numbers.
Ključne besede: Grundy domination, Grundy total domination, Z-Grundy domination, L-Grundy domination, convex domination, isometric domination, total domination, trees, split graphs, interval graphs, Sierpi\'nski graphs, Kneser graphs, modular decomposition, dominating pair graphs, Cartesian product
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 290; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (764,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Ohranjevalci relacij ekvivalentnosti
Gordana Radić, 2019, doktorska disertacija

Opis: V teoriji linearnih ohranjevalcev se srečujemo s problemi karakterizacije linearnih preslikav na vektorskem prostoru/algebri matrik ali operatorjev, ki ohranjajo določene lastnosti elementov. V doktorski disertaciji se bomo omejili na tiste preslikave, ki ohranjajo relacijo ekvivalentnosti, unitarne ekvivalentnosti ali kongruentnosti na B(X) oziroma B(H). V vseh obravnavanih primerih se izkaže, da lahko zastavljen problem zreduciramo na problem ohranjanja množice operatorjev ranga ena. Najprej podrobneje preučimo bijektivne linearne preslikave F iz B(X) vase, algebri omejenih linearnih operatorjev na refleksivnem kompleksnem Banachovem prostoru X, ki ohranjajo relacijo ekvivalentnosti. To pomeni, da sta F(A) in F(B) ekvivalentna, kakor hitro sta A in B iz B(X) ekvivalentna, tj. obstajata taka obrnljiva operatorja S in T iz B(X), da je A = SBT. Če pri tem S in T zapišemo kot končen produkt involucij na X, rečemo, da sta A in B involutivno ekvivalentna. V duhu te na novo definirane relacije preoblikujemo zastavljen problem in opišemo surjektivne linearne preslikave, ki involutivno ekvivalentna operatorja preslikajo v ekvivalentna. Še več, celo brez predpostavke linearnosti klasificiramo surjektivne preslikave, a tokrat z močnejšim privzetkom, da je operator A-B ekvivalenten operatorju C natanko tedaj, ko je operator F(A)-F(B) ekvivalenten operatorju F(C), za vse A,B,C iz B(X). V posebnem primeru, kadar sta S in T iz B(H), kjer je H kompleksen Hilbertov prostor, unitarna, pravimo, da sta A,B iz B(H) unitarno ekvivalentna. Poiskali bomo natančno strukturno obliko bijektivnih linearnih preslikav na B(H), ki unitarno ekvivalentna operatorja preslika v unitarno ekvivalentna. Pokazali bomo, da takšni linearni ohranjevalci pravzaprav ohranjajo množico unitarnih operatorjev, nato pa z uporabo znanega rezultata, ki te preslikave opiše, podali rešitev problema. Če se zgodi, da je A = SBS*, za nek obrnljiv operator S iz B(H), rečemo, da sta A,B iz B(H) kongruenta. Najprej bomo relacijo temeljito raziskali, nato pa predstavili bijektivne linearne preslikave na B(H), ki ohranjajo relacijo kongruentnosti.
Ključne besede: Banachov prostor, Hilbertov prostor, linearen operator, linearni ohranjevalci, ohranjevalci relacij, ekvivalentnost, involutivna ekvivalentnost, unitarna ekvivalentnost, kongruentnost
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 380; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (535,43 KB)

7.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Ključne besede: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 08.05.2019; Ogledov: 564; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

8.
Analiza sestave bakterijske združbe iz zbirnega jezera industrijske odpadne vode
Lučka Simon, 2019, doktorska disertacija

Opis: Objekt raziskovanja te naloge je bila odpadna industrijska voda iz umetnega zbirnega jezera, ki se nahaja v urbanem okolju. Prebivalstvo v tem okolju zlasti v poletnih mesecih moti pogosto penjenje in motnost vode v jezeru. Z namenom preiskave mikrobnih združb tega jezera smo poleti 2013 odvzeli vzorce vod in sedimentov iz petih, geografsko različnih vzorčnih mest jezera. Vzorcem smo ob odvzemu preiskali tudi izbrane fizikalno-kemijske lastnosti. Na hranilnem agarju smo iz vzorcev osamili 71 morfološko različnih izolatov. Vse izolate smo opisali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. S preiskavo nukleotidnih zaporedij genov za 16S rRNA smo identificirali 20 različnih bakterijskih rodov iz 16 družin. Sekvenca gena za 16S rRNA enega izmed izolatov se je z najbolj podobno sekvenco referenčnih sevov ujemala v le 96,2 %, zato smo ta izolat v nadaljevanju natančno preiskali s fenotipskimi pristopi in analizo njegovega genomskega zaporedja. Na osnovi teh rezultatov smo izolat opisali in objavili kot novo bakterijsko vrsto Paenibacillus aquistagni 11T. Preiskovanje odpornosti proti klinično pomembnim antibiotikom pri izolatih iz družine Enterobacteriaceae in iz rodov Acinetobacter ter Pseudomonas je odkrilo odpornost proti ampicilinu, pri 14,3 % sevov iz družine Enterobacteriaceae pa tudi proti kloramfenikolu. Izolati, identificirani kot Acinetobacter sp., Pseudomonas otitidis in Bacillus sp., ki smo jih izolirali iz vzorčnega mesta kjer je bilo penjenje najbolj obilno, so tudi v pogojih laboratorijskega namnoževanja tvorili stabilno peno na površini kompleksnega gojišča. Po analizi fizikalno-kemijskih lastnosti vode smo ugotovili najvišjo koncentracijo kovin v vzorčnem mestu 5, zato smo izolatom tega vzorčnega mesta preiskali odpornost proti železu in manganu. Za vse izolate smo ugotovili rast ob prisotnosti 300 mg/L Fe v kompleksnem gojišču, za 73 % ob prisotnosti 900 mg/L Fe, en izolat pa je toleriral 1500 mg/L Fe. Odpornost proti 1500 mg/L Mn smo potrdili pri 37 % preiskanih sevih, pri koncentraciji 300 mg/L Mn pa je rastlo kar 91 % izolatov. S tehnologijo Ion Torrent smo na osnovi preiskovanja sekvenc sedmih variabilnih regij genov za 16S rRNA tudi brez predhodne osamitve izolatov preiskali sestavo mikrobne združbe iz istih petih vzorčnih mest jezera odpadne vode kot smo pridobili izolate. V vzorcih Voda 1, Voda 3 in Voda 4 so prevladovale operacijske taksonomske enote iz družine Prochlorococcacea, v vzorcu Voda 2 iz družine Sphingomonadaceae, v vzorcu voda 5 pa iz družine Gallionellacea. V vzorcu Sediment 1 so prevladovale enote OTE iz družine Rhodobacteraceae, v vzorcu Sediment 2 iz Sphingomonadaceae, v vzorcu Sediment 3 iz Desulfobacteraceae, v vzorcu Sediment 4 iz Pseudomonadaceae in v vzorcu Sediment 5 iz družine Nostocaceae. Primerjava med bakterijskimi družinami, identificiranimi po osamitvi izolatov, ter bakterijskimi družinami identificiranimi neposredno, je odkrila najboljše ujemanje med rezultati za vzorec Voda 2 (57,2 %), nekoliko slabše za vzorec Voda 1 (21,8 %), Voda 3 (20,0 %) in Voda 4 (14,5 %), najslabše pa za vzorec Voda 5 (1,2 %). Pri sedimentih je bilo najboljše ujemanje med bakterijskimi družinami, identificiranimi z obema metodološkima pristopoma, v vzorcu Sediment 4 (74,0 %) in Sediment 2 (57,4 %), slabše pri Sediment 3 (10,2 %) in Sediment 1 (14,0 %), najslabše ujemanje pa je bilo ponovno v sedimentu iz vzorčnega mesta 5 (2,4 %). Z analizo glavnih komponent PCA smo ugotavljali vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti na prisotnost posameznih bakterijskih družin. V vzorcih vod smo ugotovili povezavo med pH-vrednostjo, vsebnostjo Mg, Na, Cu, Fe, Mn, Zn in skupino bakterijskih družin Gallionellaceae, Burkholderiaceae, Eubacteriaceae, Methylophilaceae in Ferrovaceae. V vzorcih sedimentov pa je bila prevladujoča povezava med vsebnostjo As, Cd, Co, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn in skupino bakterijskih družin Nostocaceae, Ferrovaceae, Gallionellaceae, Acetobacteraceae in Acidobacteriaceae.
Ključne besede: odpadne vode, mikrobna združba jezera, sekvenciranje naslednje generacije Ion Torrent, 16S rRNA, Paenibacillus aquistagni, antibiotiki, kovine, penjenje vode
Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 613; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

9.
Posplošitve markovskih funkcij in njihove inverzne limite
Tjaša Lunder, 2019, doktorska disertacija

Opis: Disertacija se ukvarja s študijem posebnih tipov posplošenih inverznih limit. V disertaciji smo uspešno rešili problem izbire definicije posplošenih markovskih funkcij in definicije enakosti vzorcev dveh takšnih funkcij, ki nam omogoča, da se tudi za razred večličnih preslikav dokaže izrek analogen izreku Holtove v [11]. Izrek Holtove velja samo za surjektivne enolične markovske preslikave. Naš izrek pa velja tudi za večlične funkcije, velja celo brez predpostavke o surjektivnosti. Tako pri markovskih preslikavah kot pri naših, posplošenih markovskih preslikavah, so particije končne množice. V nadaljevanju disertacije smo pokazali, da je možna tudi nadaljnja posplošitev, pri kateri so particije števno neskončne. Na ta način smo vpeljali števno markovske funkcije ter enakost vzorcev števno markovskih preslikav. Tudi ti dve definiciji sta bili ustvarjeni tako, da sta omogočili dokaz izreka o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit v primeru, kadar so vezne preslikave števno markovske funkcije z enakimi vzorci. Tudi ta izrek smo dokazali brez predpostavke o surjektivnosti. To teorijo smo v nadaljevanju aplicirali na šotorske funkcije in funkcije oblike N (dva posebna razreda enoličnih in večličnih funkcij). V zadnjem poglavju smo predstavili nekaj odprtih problemov.
Ključne besede: markovska preslikava, ve£li£na funkcija, navzgor polzvezna funkcija, posplo²ena markovska funkcija, ²tevno markovska funkcija, inverzno zaporedje, inverzna limita, ²otorska funkcija, funkcija oblike N.
Objavljeno: 19.02.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

10.
Nekateri rezultati o povezanosti in neodvisnih množicah v produktih grafov
Tjaša Paj Erker, 2018, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava nekatere rezultate na grafovskih produktih. V uvodu bomo na kratko predstavili vsebino doktorske disertacije in ponovili nekatere osnovne pojme teorije grafov, ki jih bomo uporabljali v nadaljevanju. Prva tema, ki jo bomo predstavili so neodvisne množice v direktnem produktu. Govorili bomo o velikosti in strukturi največjih neodvisnih množic v direktnem produktu. Najprej bomo predstavili pomembnejše znane rezultate, nato pa bomo pokazali, da ima direkten produkt lihe poti in poljubnega grafa, ter direkten produkt sodega cikla in poljubnega grafa največjo neodvisno množico, ki je unija dveh pravokotnikov. Ugotovili bomo, da obstajajo v direktnem produktu sode poti in poljubnega grafa največje neodvisne množice, ki so lahko tudi drugačne oblike ter zapisali natančno karakterizacijo teh največjih neodvisnih množic. Zapisali bomo zadostni pogoji za drevesa, da ima direkten produkt drevesa in poljubnega grafa največjo neodvisno množico oblike dveh pravokotnikov. V nadaljevanju bomo raziskali posplošeno 3-povezanost v kartezičnem produktu grafov. Prikazali bomo več naravnih načinov, kako dobiti 3-presečno množico S, pri kateri nam graf razpade na vsaj tri komponente. Nato bomo dokazali, da je eden izmed teh načinov vedno optimalen, če sta G in H 2-povezana grafa na vsaj šestih vozliščih. Tako dobimo natančno vrednost posplošene 3-povezanosti kartezičnega produkta dveh 2-povezanih grafov na vsaj šestih vozliščih. Na koncu se bomo ukvarjali z vprašanjem o zgornji meji najmanjšega diametra krepko orientiranega krepkega produkta. Določili bomo natančno vrednost najmanjšega diametra krepkega produkta dveh poti.
Ključne besede: direktni produkt, kartezični produkt, krepki produkt, neodvisna množica, povezanost, posplošena povezanost, diameter, krepka orientacija
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 532; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (603,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici