| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 96
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pedagoško - organizacijski model izobraževanja na daljavo v slovenskem srednješolskem izobraževanju : magistrsko delo
Alenka Ambrož Jurgec, 2024, doktorska disertacija

Opis: Naloga je nastala kot odziv na probleme izobraževanja dijakov športnikov na daljavo. Predstavljene so analize učnega uspeha in čas šolanja za tiste dijake športnike, ki se večinoma ali v celoti izobražujejo na daljavo, podani so predlogi za izboljšavo učnega procesa. Učitelji so pokazali naklonjenost novemu informacijskemu sistemu, ki bi sistematično vodil dijaka skozi učni proces. Tako je nastala aplikacija MAJ, ki omogoča natančno spremljanje dijakovega dela, princip semaforja deluje stimulativno in bo v pomoč dijakom in učiteljem.
Ključne besede: pedagoško-organizacijski model, izobraževanje na daljavo, dijaki športniki, aplikacija MAJ, učitelji, semafor
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

2.
Kibernetsko-fizični sistemi edukacijske robotike : doktorska disertacija
Matej Veber, 2023, doktorska disertacija

Opis: Digitalizacija industrijskih procesov se globalno implementira, vse bolj pa se tehnologije implementirajo tudi v vsakdanje življenje. Posameznik je vse bolj vključen v procese uporabe tehnologij na strokovnem in zasebnem področju. Konkurenca je neizprosna, zato mora biti posameznik prilagodljiv, kreativen, IKT pismen, komunikativen, samoiniciativen, skrbeti mora za okolje in uspešno sodelovati v timu, zaradi česar se mora vzporedno preoblikovati tudi izobraževalni sistem. Trenutno izobraževanje ne sledi možnostim in razvoju tehnologij. Sprašujemo se, kako v tradicionalni učni proces vključiti tehnologije, kako učni proces prilagoditi tem tehnologijam, kako med izobraževalnim procesom s sodobnimi tehnologijami vplivamo na motivacijo slušateljev in doseganje višjih učnih ciljev. Disertacija vsebuje rezultate raziskave sodobnega učnega modela, ki obravnava problemsko in raziskovalno usmerjeno izobraževanje slušateljev z uporabo kibernetsko-fizičnih sistemov. Predlagan je referenčni model za izobraževanje v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI) na področju industrijske robotike v 21. stoletju, ki temelji na inovativnem kibernetsko-fizičnem didaktičnem modelu (KFMI). Izvedli smo meritve proceduralnega časa reševanja problemov, izvedli in evalvirali vprašalnik, učni model podprli z meritvami EEG kognitivnih aktivnosti slušateljev in rezultate znanstveno evalvirali. Z uporabo tehnologije navidezne realnosti v izobraževalnem procesu lahko vplivamo na izboljšanje prostorskega in vizualnega spomina. Intenzivnejša grafična reprezentacija informacij vpliva na več centrov v možganih in s tem na oblikovanje več nevronskih povezav. S kratkotrajnim usposabljanjem v virtualnem svetu lahko učinkoviteje vplivamo na učenje proceduralnih znanj kot s klasičnimi metodami učenja. Iz proučenih virov lahko sklepamo, da novejši pristop k poučevanju robotike v tej obliki še ni na voljo. Možnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževalnem procesu in možnost razvoja usposabljanja na tem področju je potrebno raziskati in podati smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kibernetsko-fizični sistemi, VR tehnologije, izobraževalna robotika, razvoj sodobne metode izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 267; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (17,74 MB)

3.
Razvoj in uvedba vajeniške oblike v srednje poklicno izobraževanje v Sloveniji : doktorska disertacija
Martin Pivk, 2023, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji smo vajeništvo pred leti že imeli. Odpravili smo ga, ker ni bilo splošnega soglasja med sodelujočimi o njihovih vlogah, odgovornostih in izvajanju. Ponovna uvedba vajeništva se je začela v šolskem letu 2017/18. Za nekatere poklice poteka izobraževanje v šolski in vajeniški obliki po istem učnem programu. Zanimalo nas je, ali izobraževalna oblika vpliva na pridobivanje poklicnih spretnosti in kompetence ter na možnosti nadaljnjega izobraževanja ali zaposlitve. V eni izmed šol smo v longitudinalni raziskavi primerjali dve skupini istega učnega programa. Prva skupina (N = 25) je bila v vajeniški obliki izobraževanja (vajenci), druga (N = 19) v šolski (dijaki). Ugotovili smo, da so se učenci z boljšim povprečnim uspehom v osnovni šoli vpisali v vajeniško obliko izobraževanja, vendar razlike niso bile statistično značilne, saj je bil vpliv skupine srednji. Dijaki so imeli v prvem letniku višje povprečne ocene kot vajenci, v drugem in tretjem letniku pa vajenci. V tretjem letu so bile razlike statistično značilne. Med povprečnimi ocenami zaključnega izpita ni bilo statistično značilnih razlik. Primerjalni skupini sta bili razmeroma majhni, vendar je skupina vajencev zajela 43,4 % vseh vpisanih v šolskem letu v Sloveniji. Pri izobraževanju v šoli so dijake obeh skupin poučevali isti učitelji, pri usposabljanju pri delodajalcu pa so imeli različne mentorje. Ugotavljamo, da različne izobraževalne oblike z istim učnim načrtom nimajo pomembnega vpliva na pridobljene poklicne spretnosti in kompetence. Vajenci so menili, da vajeniška oblika omogoča več možnosti za zaposlitev, dijaki, da šolska oblika omogoča boljše možnosti za nadaljevanje šolanja. Delodajalci v vajeniški obliki so se bolj aktivno vključili v oblikovanje odprtega kurikula in proces izobraževanja. Vajeništvo ni samo dodatna možna pot pridobivanja znanja za poklic: ponuja enake možnosti za nadaljnje izobraževanje in hitrejši prehod iz šole v zaposlitev. Vajenci so več časa preživeli na delovnem mestu in imeli več delovnih izkušenj, kar so si delodajalci želeli in pričakovali. Vajeniška oblika zahteva več sodelovanja in dogovarjanja med sodelujočimi, zato je njeno izvajanje zahtevnejše. Obe obliki omogočata enake možnosti za nadaljnje izobraževanje. Na osnovi analize in ugotovitev so podani predlogi za izboljšanje obstoječe vajeniške oblike.
Ključne besede: poklicno izobraževanje in usposabljanje, srednješolsko izobraževanje, vajeništvo, učenje na delu, učenje v šoli
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 544; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (8,93 MB)

4.
Interakcijska doza nanodelcev – uvedba novega koncepta in študij vpliva surfaktantov na novo definirano dozo : doctoral dissertation
Boštjan Kokot, 2023, doktorska disertacija

Opis: Preko dihanja, oralnega vnosa in drgnjenja ob kožo, smo vsakodnevno izpostavljeni inherentno toksičnim delcem nanometrskih velikosti (nanodelcem). Nanodelci v zraku so še posebej problematični, ker se jim težko izognemo in povzročajo dolgoročne posledice, kot so na primer srčno-žilne bolezni, vnetja, pljučni rak in poškodbe možganov. Za uspešno regulacijo nanodelcev je torej ključna pravilna določitev njihove toksičnosti. Toksičnost v nanotoksikologiji je definirana kot kumulativna doza, dostavljena v sistem, pri kateri še lahko opazimo neželene stranske učinke. Trenutno je najpogosteje v uporabi definicija doze, opredeljena kot razmerje med celotno površino nanodelcev, dostavljenih v sistem, in celotno pričakovano površino tkiva oz. celic. Ta pa ne upošteva lokalnih interakcij in razporeditve doze, ki ključno vplivajo na določitev dejanskega učinka doze na opazovani sistem. Trenutni standard določitve doznega odziva in toksičnosti nanodelcev so tedne trajajoči poskusi na živalih. Kot hitrejša in cenejša alternativa so bili razviti preprosti in napredni modeli in vitro, osnovani na celičnih linijah, ki pa večinoma ne vsebujejo zelo pomembnega gradnika pljuč, pljučnega surfaktanta. Pri razvoju definicije doze smo uporabili preprost model, sestavljen iz celic pljučnega epitelija, pljučnega surfaktanta in cevk iz titanovega dioksida. Stanje pri vdihu nanodelcev smo posnemali tako, da smo na celice najprej napršili pljučni surfaktant in nato nanodelce. V ta namen smo razvili inkubator, v katerem smo lahko surfaktant in nanodelce na sistem in vitro napršili v fizioloških pogojih direktno na mikroskopu z visoko ločljivostjo in hkrati zajemali slike takoj od napršitve nanodelcev vse do nekaj dni po napršitvi. Z izpostavitvijo celic več nanodelcem smo pokazali, da trenutna definicija doze nezadostno opiše dejanski učinek doze v biološkem sistemu. Nezadostno definicijo smo nadgradili z uvedbo interakcijske površine in interakcijske doze, ki sta direktno upoštevali interakcije med površino membrane in nanodelcev. Nov koncept nam je omogočil, da smo dozo ovrednotili in vizualizirali v vsaki slikovni piki slike. Z dvema novo definiranima parametroma, povprečno interakcijsko dozo in povprečno lokalno interakcijsko dozo, smo poleg lokalnih interakcij med nanodelci in membrano upoštevali še neenakomernost porazdelitve doze ter s tem mnogo bolje ocenili njeno porazdelitev v sistemu. S spremljanjem časovnega razvoja povprečne lokalne interakcijske doze smo potrdili, da biološki sistem modulira dozo že brez dodanega surfaktanta. Z analizo histogramov interakcijske doze v poskusih s surfaktantom in brez njega smo ovrednotili vpliv surfaktanta na modulacijo doze. Ugotovili smo, da v prisotnosti surfaktanta faza karantenizacije in raztapljanja nastopi hitreje, sledi ji pa nova faza raztapljanja, ki je brez surfaktanta ni in omogoča prerazporejanje doze v prostoru in času. Sledenje surfaktantskim proteinom, nanodelcem in lipidom hkrati je bilo mogoče z razvitim trikanalnim slikanjem, osnovanim na zajemu življenjskega časa fluorescence. Iz sledenja vsem trem komponentam smo določili: 1) da se hidrofobni surfaktantski proteini kepijo skupaj s cevkami titanovega dioksida, 2) da nanocevke vdrejo globlje od fiziološke debeline surfaktanta v nekaj sekundah in 3) da se v surfaktantu pojavijo prehodne luknje, ki omogočajo neoplaščenim nanodelcem prehod čez pljučni surfaktant. Trikanalno slikanje celic, nam je na koncu omogočilo prepoznati, da je doza nanodelcev odvisna od lokalne okolice, kot je meja med celičnim jedrom in plazemsko membrano, in od prisotnosti biomolekul v tem okolju. To je vodilo v razvoj novega koncepta vektorske doze nanodelcev, ki je odvisna od v sistemu prisotnih biomolekul. Novi koncept je pripraven za odkrivanje mehanizmov toksičnosti in njihove propagacije po sistemu, kar bi lahko vodilo do boljšega razumevanja ključnih molekularnih dogodkov, ki so osnova za uspešno napovedno toksikologijo, ki ni osnovana na poskusih na živalih.
Ključne besede: toksikologija, nanotoksikologija, doza, lokalna doza, površinska doza, interakcijska doza, lokalna interakcijska doza, fluorescenca, fluorescentna mikroskopija, mikroskopija s stimulirano emisijo, mikroskopija z visoko ločljivostjo, pljučni surfaktant, SP-B, SP-C, proteini pljučnega surfaktanta, nanocevke titanovega dioksida, nanodelci, model in vitro, nano-bio interakcije, analiza slik
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 341; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (35,59 MB)

5.
Integrabilnost, linearizabilnost in limitni cikli polinomskih sistemov navadnih diferencialnih enačb : doktorska disertacija
Barbara Arcet, 2023, doktorska disertacija

Opis: Krovna tema pri\v cujo\v ce doktorske disertacije je kvalitativna obravnava nekaterih dru\v zin navadnih diferencialnih ena\v cb (NDE). Osrednja pozornost je namenjena ravninskim in tridimenzionalnim polinomskim sistemom ter preiskovanju pogojev, pri katerih se sistemi pona\v sajo s katero od naslovnih lastnosti: integrabilnostjo, linearizabilnostjo ali prisotnostjo limitnih ciklov. Uvodno poglavje je namenjeno definiciji osnovnih pojmov, ki zadevajo singularne to\v cke in njihove okolice v sistemih NDE. Predstavimo nekaj klju\v cnih metod in algoritmov komutativne ra\v cunske algebre, ki so bistveni pri preiskovanju sistemov v nadaljevanju dela. V drugem poglavju definiramo dve osrednji lastnosti $n$-dimenzionalnih sistemov NDE, integrabilnost in linearizabilnost. Najprej predstavimo metodo, s katero lahko pridobimo pogoje za integrabilnost sistema, nato pa navedemo nekaj na\v cinov za dokaz zadostnosti teh pogojev. Za preu\v citev linearizabilnosti se dotaknemo teorije normalnih form, predstavimo na\v cin za iskanje pogojev za linearizabilnost sistemov in doka\v zemo izrek, ki povezuje integrabilnost ter linearizabilnost sistemov NDE. Z uporabo omenjene teorije nato preu\v cimo integrabilnost in linearizabilnost kvadrati\v cnega tridimenzionalnega sistema z $(1:-1:-1)$-resonantno singularnostjo v izhodi\v s\v cu. Tretje poglavje je namenjeno ravninskim sistemom NDE in njihovi linearizabilnosti, ki je tesno povezana z izohronostjo. Predstavimo metodo za pridobivanje pogojev za linearizabilnost, ko le-teh ne moremo pridobiti iz linearizabilnostnih koli\v cin, in sicer iskanje polinomske linearizacije ene od ena\v cb sistema. Pri prou\v cevanju linearizabilnosti se osredoto\v cimo na nekatere Hamiltonske sisteme s homogenimi in nehomogenimi nelinearnostmi stopnje kve\v cjemu sedem. V \v cetrtem delu disertacije se lotimo problema centra in fokusa za nekatere rever-zibilne kubi\v cne sisteme. V tem smislu preiskujemo tri sisteme, ki so z ustrezno transformacijo prevedeni v eno izmed kanoni\v cnih oblik ravninskega kubi\v cnega sistema s singularnostjo tipa center ali fokus v izhodi\v s\v cu. Doka\v zemo, da so vsi pridobljeni sistemi Darbouxjevo integrabilni. Na koncu razi\v s\v cemo \v se orbitalno reverzibilnost teh sistemov. V zadnjem poglavju se posvetimo limitnim ciklom. Opi\v semo enega klju\v cnih pojavov za nastanek limitnih ciklov, Hopfovo bifurkacijo. Predstavimo metodo preiskovanja to\v ck v neskon\v cnosti, Poincar\' ejevo kompaktifikacijo in tehniko analize okolice neenostavnih singularnih to\v ck, usmerjeno napihovanje. Nato razi\v s\v cemo mo\v znosti za pojav limitnih ciklov v tridimenzionalnem biokemi\v cnem modelu in opredelimo fazno sliko v prvem kvadrantu dvodimenzionalnega reakcijskega modela.
Ključne besede: sistemi navadnih diferencialnih enačb, integrabilnost, linearizabilnost, limitni cikli, reverzibilnost, Hamiltonski sistemi
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

6.
Uporaba optičnih magnetometrov v magnetoencefalografiji
Urban Marhl, 2023, doktorska disertacija

Opis: Magnetoencefalografija (MEG) je neinvazivna tehnika v nevroznanosti, ki na podlagi merjenja magnetnega polja v bližini glave določa aktivnost v možganih. Glavna pomanjkljivost standardnega sistema MEG je uporaba tekočega helija za hlajenje superprevodnih magnetometrov SQUID. V zadnjem desetletju so se na trgu pojavili komercialni optični magnetometri (OPM), ki imajo nekoliko manjšo občutljivost kot magnetometri SQUID, vendar ne potrebujejo hlajenja in so prav tako primerni za meritve magnetnega polja v MEG. Ker ta nova generacija senzorjev deluje pri temperaturah bližje sobni temperaturi, jih lahko postavimo bližje glavi. Dosedanje teoretične raziskave kažejo, da ta premik znatno poveča razmerje signal-šum (SNR), zaradi česar pričakujemo večjo prostorsko ločljivost določanja aktivnosti v možganih. Trenutni sistemi MEG s senzorji OPM še niso tako razviti kot standardni sistemi SQUID. Pri meritvah smo pogosto omejeni z manjšim številom senzorjev, senzorji potrebujejo boljšo magnetno zaščito ter imajo malenkost slabši SNR kot senzorji SQUID. V našem delu smo preverili zmogljivost in uporabnost novejšega sistema OPM-MEG v primerjavi s sistemom SQUID-MEG. Z obema smo izvedli meritve zvočne stimulacije na osmih osebah. Pokazali smo, da je dvoslojna magnetno zaščitena soba z aktivno zaščito primerna za meritve z novimi senzorji OPM. Za značilni slušni odziv M100 smo rešili inverzni problem, tako da smo prilagodili tokovni dipol. Lokaciji in amplitudi prilagojenih tokovnih dipolov sta podobni za oba sistema. Primerjava dveh različnih sistemov ni preprosta. V našem delu predstavimo metodo, s katero lahko transformiramo in primerjamo podatke med različnimi sistemi MEG. Metoda najprej rekonstruira izvor za en sistem MEG in nato z uporabo direktnega modela izračuna magnetna polja na drugem sistemu MEG. Na primeru meritev zvočne stimulacije ter računalniških simulacij smo preverili, kako različne metode rekonstrukcije ter različne komponente senzorjev OPM vplivajo na rezultate transformacije. Ugotovili smo, da so napake transformacij primerljive med sistemoma, kljub temu da imamo v sistemu OPM-MEG na voljo manj senzorjev kot v sistemu SQUID-MEG. Nekateri komercialni senzorji OPM omogočajo, da lahko hkrati merimo z več ortogonalnimi komponentami. Naredili smo numerično simulacijo za realne geometrije osmih oseb, kjer smo simulirali naključne izvore znotraj korteksa. Simuliranim magnetnim poljem smo dodali dve vrsti šuma: šum spontane možganske aktivnosti ter šum okolice. Preverili smo uspešnost različnih komponent sistemov OPM-MEG in SQUID-MEG, tako da smo za zašumljene podatke rešili inverzni problem (prilagajanje tokovnega dipola). Pokazali smo, da ima normalna komponenta pri obeh sistemih MEG največjo vrednost magnetnega polja in posledično tudi najmanjšo lokalizacijsko napako. Uporaba več ortogonalnih komponent senzorjev OPM je smiselna le, kadar imamo majhno število senzorjev. Trenutne cene komercialnih senzorjev OPM znašajo približno nekaj tisoč evrov na senzor. Če želimo podobno kot pri sistemih SQUID-MEG pokriti celotno območje lasišča, potrebujemo vsaj 50 merilnikov OPM, kar zahteva precejšnji finančni vložek. Sistemi OPM-MEG zato v večini laboratorijev ne dosežejo popolne pokritosti. V tej nalogi uporabimo metodo, ki na podlagi velike baze meritev s statistično primerjavo določi optimalno postavitev senzorjev. Pokažemo, da lahko z optimalno postavitvijo omejenega števila (15) merilnikov OPM bolje rekonstruiramo možgansko aktivnost v primerjavi z naključno postavitvijo.
Ključne besede: magnetoencefalografija, optični magnetometri, biomagnetizem, funkcionalno nevroslikanje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (8,29 MB)

7.
Računska ocena vpliva znotrajceličnih presnovnih in signalnih poti ter medcelične komunikacije na izločanje glukagona in inzulina : doktorska disertacija
Jan Zmazek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija proučuje fiziološke lastnosti celic alfa in beta z uporabo matematičnega modeliranja, omrežnih znanosti in drugih sodobnih biofizikalnih pristopov. V prvem delu disertacije predstavimo matematični model presnove in hormonskega izločanja obeh tipov celic. Rezultati modela kažejo, da je oksidacija maščobnih kislin odgovorna za visoko bazalno nastajanje ATP, medtem ko je od glukoze odvisno zvišanje koncentracije ATP posledica anaerobnih (glikolitskih) značilnosti celice alfa in aerobnih (mitohondrijskih) značilnosti celice beta. Motnje v glikolitski in mitohondrijski presnovi kritično vplivajo na pravilno izločanje hormonov obeh vrst celic. Model celice alfa je nadalje dopolnjen z od cAMP odvisno signalno potjo, ki jo uravnava presnovna aktivnost ali vezava zunajceličnih signalov na membranske receptorje. Glede na modelsko napoved je znižanje znotrajceličnega pH med visoko presnovno aktivnostjo ključnega pomena za znižanje znotrajcelične koncentracije cAMP ob stimulaciji z visoko koncentracijo plazemske glukoze. Modelirana je tudi stimulacija celic alfa z aminokislinami, in sicer tako, da se modelski rezultati ujemajo z eksperimentalnimi opažanji, da obrok mešanih hranil močno poveča izločanje glukagona. Drugi del disertacije predstavlja analizo eksperimentalno pridobljenih kalcijevih signalov iz celic beta v Langerhansovih otočkih. Predstavljena metodologija obdelave podatkov vključuje ekstrahiranje presnovno aktivirane počasne in električno aktivirane hitre komponente, binarizacijo ali diskretizacijo signalov, detekcijo nizkokakovostnih signalov in izgradnjo funkcionalnih mrež. Počasna in hitra oscilatorna komponenta sta med seboj povezani, pri čemer je frekvenca hitrih oscilacij največja okoli vrhov počasnih oscilacij. To vedenje je bolj izrazito pri stimulaciji s fiziološko koncentracijo glukoze kakor pri suprafiziološki koncentraciji. Za obe komponenti so zgrajene funkcionalne mreže, njihova analiza pa kaže na večjo lokalno gručavost in segregacijo mrež hitre komponente ter večjo globalno povezanost počasne komponente. Analiza večplastnih mrež kaže na šibko povezavo med hitro in počasno plastjo, kar nakazuje na to, da različni sinhronizacijski mehanizmi oblikujejo kolektivno aktivnost v otočkih.
Ključne besede: celica beta, celica alfa, modeliranje, presnova, cAMP, aminokisline, kalcij, medcelične mreže
Objavljeno v DKUM: 17.01.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

8.
Tujerodne rastline v nižinskih gozdnih fragmentih: vpliv značilnosti robov in človekovih aktivnosti
Mirjana Šipek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V nižinskem delu SV Slovenije prevladuje intenzivna kmetijska krajina. Znotraj nje so gozdni fragmenti različnih velikosti, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne bidoverzitete, vendar njihovo funkcijo ogrožajo (invazivne) tujerodne vrste (ITV). V raziskavo smo vključili 48 gozdnih fragmentov na Dravskem in Apaškem polju s površino od 0,1 do 260 ha. Predstavljeno problematiko obravnavamo s treh vidikov, ki nam pomagajo razumeti dovzetnost nižinskih gozdnih fragmentov za invazije tujerodnih vrst rastlin (TVR). V prvem delu raziskave smo ocenili invadiranost fragmentov s prevladujočim hrastovo-gabrovim gozdom (Erythronio-Carpinion) ter raziskali tri glavne skupine ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na invadiranost fragmentov: konfiguracija, abiotske značilnosti in človekove aktivnosti. Največji vpliv na vrstno bogastvo TVR v gozdnih fragmentih je imela konfiguracija fragmenta, in sicer njegova velikost in prisotnost urbanih površin v njegovi okolici. Raziskali smo različne tipe gozdnih robov glede na vertikalno strukturo vegetacije, sosednjo rabo tal in lego ter skušali oceniti njihov vpliv na prisotnost in sestavo TVR na gozdnih robovih. Struktura vegetacije gozdnega roba ni vplivala na število TVR na robu ali v notranjosti gozdov. Največje število TVR je bilo na južnih robovih in robovih, ki so mejili na naselja ali vodotoke. Število in delež TVR/ITVR ni naraščal linearno z večanjem fragmentacije, ampak se nakazuje kompleksnejši vzorec. V drugem delu naloge smo izhajali iz predpostavke, da je rob je mejni habitat gozdnega fragmenta, ki je podvržen vdoru tujerodnih vrst, kar smo potrdili v prvem delu naloge. Na nitrofilnih gozdnih robovih sta pogosti vrsti tujerodni indijski jagodnjak (Duchesnea indica) in njemu ekološko podobna avtohtona bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea). Obe vrsti rasteta na odprtih rastiščih kot so travišča in ruderalna rastišča, na gozdnih robovih in v gozdni podrasti. Raziskali smo vpliv okoljskih dejavnikov na fiziološko-ekološke značilnosti obeh vrst. Najbolj variabilne lastnosti pri obeh so povezane s spolnim reproduktivnim potencialom, medtem ko je bila najmanj variabilna vsebnost suhe snovi. Bršljanasta grenkuljica na svetlih rastiščih vlaga energijo v spolni reproduktivni potencial, medtem ko rastline zasenčenih rastišč skoraj ne razvijejo cvetov in semen, vegetativna razrast pa je ojačana. Indijski jagodnjak za razliko od bršljanaste grenkuljice obilno cveti in semeni v vseh habitatih, vendar je že med rastlinami istega habitata prisotna velika variabilnost. Fenotipska plastičnost omogoča bršljanasti grenkuljici in indijskemu jagodnjaku prilagoditev na različne okoljske pogoje vključujoč različne antropogene motnje. Posledično obe vrsti izkazujeta dokaj konstanten fitnes vzdolž okoljskega gradienta in lahko uspevata v kontrastnih habitatih. Vrste s takšnimi značilnostmi so predprilagojene na nova okolja in se lahko hitro naturalizirajo. V tretjem delu naloge smo se osredotočili na problematiko odlaganja vrtnih odpadkov v gozdove. Tekom terenskega dela smo v 30% gozdnih fragmentov opazili vrtne odpadke, kjer smo pogosto našli več TVR kakor v fragmentih brez odpadkov. Z intervjuvanjem javnosti smo ocenili, da vsaj občasno odlaga vrtni odpad v gozdove 12% lastnikov vrtov. Večina lastnikov vrtov, ki odlaga vrtne odpadke v gozdove, meni, da s tem ne spodbujajo invazij TVR. Rezulati kažejo, da je potrebno ozaveščanje tarčnih skupin javnosti (lastniki vrtov z okrasnimi rastlinami) o problematiki (invazivnih) tujerodnih organizmov. S poznavanjem demografske strukture lastnikov vrtov, ki odlagajo vrtne odpadke v gozdove, smo pridobili podatke, s katerimi bi lahko učinkoviteje ozaveščali tarčne skupine javnosti.
Ključne besede: mejni habitat, konfiguracija fragmenta, invazivni potencial, fenotipska plastičnost, okrasne rastline, vrtni odpadki
Objavljeno v DKUM: 12.12.2022; Ogledov: 646; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)

9.
Sodobne igre barvanj in sorodne igre na grafih
Daša Štesl, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo v zadnjih letih vpeljane variacije klasične igre barvanja in njim sorodne igre na grafih. Doktorsko delo sestoji iz štirih delov, znotraj katerih predstavimo nova spoznanja na omenjeno temo. V prvem delu disertacije obravnavamo indicirano igro barvanja kartezičnih produktov grafov. Natančneje, določimo indicirano igralno kromatično število kartezičnih produktov grafov, katerih indicirano kromatično število znaša 3, s polnim dvodelnim grafom. Dodatno obravnavamo indicirano kromatično število kartezičnih produktov bločnih grafov in dreves ter indicirano kromatično število kartezičnega produkta dveh ciklov. V drugem delu disertacije se posvetimo študiji štirih variacij neodvisnostne igre barvanja, ki so posebna oblika klasične igre barvanja, pri kateri igralca ne preideta na višjo raven, dokler ne izčrpata vseh možnosti za uporabo dane barve. Dobljene igralne invariante primerjamo med seboj in s klasičnim igralnim kromatičnim številom. Poleg tega ugotovimo, da neodvisnostno igralno kromatično število v razredu dreves ni omejeno. V tretjem delu preučujemo vozliščno kritične grafe glede na klasično igralno kromatično število, glede na indicirano kromatično število in glede na A-neodvisnostno ter AB-neodvisnostno igralno kromatično število. Med drugim obravnavamo vprašanje povezanosti grafov, ki so kritični glede na omenjene igralne grafovske invariante, obnašanje dane igralne invariante ob odstranitvi poljubnega vozlišča iz igralno vozliščno kritičnega grafa ter karakteriziramo igralno vozliščno kritične grafe, ki imajo majhno vrednost pripadajoče invariante. Zadnji del doktorske disertacije posvetimo neodvisni dominacijski igri s preprečevanjem. Določimo neodvisni dominantni števili s preprečevanjem za poti in cikle. Poleg tega postavimo meje za obe variaciji omenjene igre ter karakteriziramo (povezane) grafe, ki dosežejo dobljeni meji. Dodatno opozorimo na tesno povezavo med neodvisno dominacijsko igro s preprečevanjem in pakirno igro barvanja v grafih z diametrom 2.
Ključne besede: igra barvanja, indicirana igra barvanja, neodvisnostna igra barvanja, neodvisna dominacijska igra, pakirna igra barvanja, kartezični produkt, drevo, vozliščno kritičen graf
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 475; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (614,26 KB)

10.
Nekaj metričnih lastnosti grafovskih produktov
Gregor Rus, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava koncepta množice vozlišč v splošni legi v grafih in l-razdaljno-uravnoteženost grafov. Oba koncepta sta bila v tej obliki vpeljana nedavno, splošna lega leta 2018 v članku avtorjev Manuela in Klavžarja, l-razdaljna uravnoteženost pa v doktorski diseratciji Freliha leta 2014. V disertaciji so predstavljeni novi rezultati, ki so večinoma povezani z različnimi grafovskimi produkti. Dokazana je točna vrednost gp-števila v kartezičnem produktu poljubnega števila poti, natančneje, da velja $\gp(P^{\cp,n}) = 2^{2^{n-1}}$. Dokazana je točna vrednost gp-števila v produktu poti in cikla in produkta dveh ciklov. Dokazana je tudi točna vrednost gp-števila v nekaterih Kneserjevih grafih. V razdelku, ki se ukvarja z l-razdaljno-uravnoteženostjo, je pokazan pogoj, kdaj je leksikografski produkt grafov $G[H]$ $\ell$-razdaljno-uravnotežen za poljuben $\ell \in \{3,\ldots,\diam(G)\}$. Prav tako je dokazano, kdaj je $\ell$-razdaljno-uravnotežen korona produkt. Določimo pa tudi pogoj, kdaj je $\ell$-razdaljno uravnotežen kartezični produkt $G\cp K_n.$
Ključne besede: teorija grafov, množica vozlišč v splošni legi, gp-število, grafovski produkti, poti, cikli, razdaljno-uravnoteženi grafi, l-razdaljno-uravnoteženi grafi
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 585; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (965,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici