SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Impact of curvature on nematic topological defects
Luka Mesarec, 2018, doktorska disertacija

Opis: Topological defects (TDs) appear almost unavoidably in continuous symmetry breaking phase transitions. The topological origin makes their key features independent of systems' microscopic details; therefore TDs display many universalities. Because of their strong impact on numerous material properties and their significant role in several technological applications it is of strong interest to find simple and robust mechanisms controlling the positioning and local number of TDs. There are strong evidences that in physics the fields are fundamental entities of nature and not particles. If this is the case then topological defects (TDs) might play the role of fundamental particles. An adequate testing ground to study and gain fundamental understanding of TDs are nematic liquid crystals. We present a numerical study of TDs within effectively two dimensional closed soft films exhibiting in-plane orientational ordering. Popular examples of such class of systems are liquid crystalline shells and various biological membranes. We analyze the impact of extrinsic and intrinsic curvature on positions of topological defects (TDs) in two-dimensional (2D) nematic films. We demonstrate that both these curvature contributions are commonly present and are expected to be weighted by comparable elastic constants. A simple Landau-de Gennes approach in terms of tensor nematic order parameter is used to numerically demonstrate impact of the curvatures on position of TDs on 2D ellipsoidal nematic shells. We introduce the Effective Topological Charge Cancellation mechanism controlling localised positional assembling tendency of TDs and the formation of pairs (defect,antidefect) on curved surfaces. Furthermore, we estimate a critical depinning threshold to form pairs (defect,antidefect) using the electrostatic analogy. Finally, we show how one could efficiently switch among qualitatively different structures by using a relative volume of ordered shells, which represents a relatively simple naturally accessible control parameter. In doctoral thesis, we developed theoretical model of erythrocyte membrane by using a hybrid Helfrich-Landau type mesoscopic approach, taking into account in-plane membrane ordering. We demonstrate that the derived extrinsic membrane energy term, which strongly depends on the local orientations of the molecules, is essential for the predicted broadening of the range of the relative volumes corresponding to the stable discocyte shapes, which is otherwise very narrow if only intrinsic curvature energy term dominates.
Ključne besede: Topological defects, Continuum fields, Nematic liquid crystals, Biological membranes, Nematic shells, Landau-de Gennes formalism, Topological charge, Nanoparticles, Gaussian curvature, Electrostatic analogy, Intrinsic curvature, Extrinsic curvature, Crystal growth nucleation, Relative volume
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 96; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (23,66 MB)

2.
Histerezno obnašanje Lebwohl-Lasherjevih rotorjev
Slavko Buček, 2017, doktorska disertacija

Opis: V nalogi preučujemo sklopitev med nanodelci in termotropnimi nematičnimi tekočimi kristali (NTK). Slednje obravnavamo kot cilindrično simetrične objekte, ki jih v literaturi pogosto imenujejo kot rotorji. V prvem delu naloge preučujemo vpliv NTK na urejanje dispergiranih ogljikovih nanocevk (ON). Uporabili smo mezoskopski model, v katerem smo NTK opisali z Landau-de Gennesovo teorijo z enoosnim ureditvenim parametrom. Prisotnost ON smo upošteval z Doi-ovo prosto energiji, s katero smo modelirali liotropni značaj ON. Slednja interakcija upošteva t. i. sklopitev izključitvenega volumna. Obravnavali smo primer bi-disperzne porazdelitve ON v limiti šibke sklopitve NTK-ON. V tej limiti na sklopitev dominantno vpliva anizotropija površinske napetosti, medtem ko je interakcija z nematično orientacijsko urejenostjo relativno zanemarljiva. Glede na jakost ON-NTK interakcije smo zasledil dva kvalitativno različna režima obnašanja. V prvem režimu dispergirane ON posedujejo nezvezni prehod iz izotropne v orientacijsko urejeno fazo. V drugem nadkritičnem režimu pa je prehod med fazama postopen. NTK močno vsiljujejo ON stopnjo urejenosti, medtem ko je povratni urejevalni vpliv zanemarljiv. Tako je nematični ureditveni parameter NTK odvisen predvsem od temperature in le šibko od koncentracije ON. V nematični fazi urejenosti daljše ON izkazujejo močnejšo orientacijsko urejenost. V drugem delu naloge smo preučeval histerezno obnašanje NTK pri cikličnem spreminjanju zunanjega urejevalnega polja. Pri tem smo predpostavili, da relativno homogeno dispergirani nanodelci v NTK delujejo kot orientacijsko naključno polje. Takšne primere npr. zasledimo v mešanicah NTK in aerosilnih nanodelcev. Osredotočili smo se na določitev režimov s kvalitativno različnim histereznim odzivom. Pri tem smo spreminjali jakost nematične sklopitve in jakost naključnega polja. Večino raziskav smo izvedli v dveh prostorskih dimenzijah. V teoretični analizi smo uporabili dva različna pristopa. Sistem smo najprej analizirali v približku povprečnega molekularnega polja. V prvem koraku smo analogno s klasično izpeljavo v magnetizmu vpeljali efektivno polje, ki deluje na lokalno nematično urejenost. Slednjo smo opisali s tenzorskim ureditvenim parametrom. V efektivnem polju smo upoštevali prisotnost »povprečnih« sosedov. Predpostavili smo, da sta lastna okvirja tenzorskega efektivnega polja in nematične urejenosti vzporedna in na ta način dobili samo-usklajevalno enačbo. V slednji smo vpeljali povprečenje po orientacijski neurejenosti nanodelcev. V drugem pristopu smo numerično preučevali nematično urejenost za dane vrednosti interakcij v sistemu in nato iz dobljene konfiguracije izračunali povprečni globalni nematični ureditveni parameter. V obeh pristopih smo enačbe reševali numerično pri temperaturi nič. Pri spreminjanju jakosti značilnih interakcij sistema smo dobili kvalitativno različne histerezne zanke in določili področja stabilnosti kvalitativno različnih zank. V obeh pristopih smo dobili kvalitativno podobno obnašanje in pojavile so se samo razlike v kvantitativnem obnašanju. Torej približek molekularnega polja predstavlja v tem primeru relativno zanesljivo in preprosto orodje. Rezultati naloge so potencialno zanimivi za številne aplikacije v nanotehnologiji, ki so osnovane na interakcijah med nematičnimi tekočimi kristali in različnimi nanodelci. V primeru ON bi NTK komponento lahko izkoristili za kontrolirano orientacijsko manipulacijo dispergiranih ON. Tako bi lahko npr. kreirali različne prilagodljive in odzivne vzorce ON s specifičnim makroskopskim obnašanjem. Pri tem bi izkoriščali »mehkobo« NTK komponente in njeno odzivnost na zunanja urejevalna polja in na ograjevalno geometrijo. Po drugi strani bi lahko specifično histerezno obnašanje NTK v cikličnih urejevalnih poljih v prisotnosti nanodelčno generiranega nereda uporabili za različne »mehke« spominske elemente.
Ključne besede: tekoči kristali, histereza, lebwohl-lasherjev model, mrežna simulacija, nano cevke, povprečno molekularno polje
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 90; Prenosov: 8
.docx Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
Strukturne lastnosti resonančnih grafov tubulenov in fulerenov
Niko Tratnik, 2017, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava predvsem resonančne grafe tubulenov in fulerenov. V prvem poglavju so predstavljeni nekateri že znani rezultati o resonančnih grafih, prav tako pa je podana struktura doktorske disertacije. V naslednjem poglavju so definirani nekateri osnovni pojmi teorije grafov, ki jih potrebujemo v preostalih poglavjih. V tretjem poglavju so predstavljene tri pomembne družine kemijskih struktur, to so benzenoidni sistemi, tubuleni in fulereni. Omenjene družine predstavljajo molekule, ki jih imenujemo benzenoidni ogljikovodiki, ogljikove nanocevke in fulereni. V četrtem poglavju je najprej pokazana povezava med Kekuléjevimi strukturami določene molekule ter popolnimi prirejanji ustreznega kemijskega grafa. V nadaljevanju poglavja je definiran resonančni graf benzenoidnega sistema, tubulena in fulerena. Glavni namen tega koncepta je modeliranje interakcij med posameznimi Kekuléjevimi strukturami molekule. Nato se lotimo raziskovanja osnovnih lastnosti resonančnih grafov. Pokazano je, da je resonančni graf tubulena ali fulerena dvodelni graf, vsaka njegova povezana komponenta pa je bodisi pot bodisi graf z ožino štiri. Prav tako dokažemo, da je 2-jedro vsake povezane komponente resonančnega grafa širokega tubulena ali fulerena, ki ni pot, vedno 2-povezan graf. Nato podamo primer neskončne družine tubulenov, katerih resonančni grafi niso povezani. Na koncu poglavja definiramo resonančni graf za katerikoli graf, ki je vložen na zaprto ploskev. Dokažemo tudi, da so taki resonančni grafi inducirani podgrafi hiperkock. V petem poglavju definiramo Zhang-Zhangov polinom, ki je namenjen štetju posebnih struktur, imenovanih Clarova pokritja. Dokazano je, da je Zhang-Zhangov polinom grafa, vloženega na zaprto ploskev, enak polinomu kock ustreznega resonančnega grafa. Ta rezultat posplošuje podobne rezultate za benzenoidne sisteme, tubulene in fulerene. Na koncu se ukvarjamo s strukturo distributivne mreže resonančnih grafov. Dokazano je, da je vsaka povezana komponenta resonančnega grafa tubulena graf pokritja neke distributivne mreže. Prav tako pokažemo, da je vsaka povezana komponenta resonančnega grafa tubulena medianski graf, njen graf blokov pa je pot. Nazadnje podamo primer fulerena, katerega resonančni graf ni graf pokritja nobene distributivne mreže.
Ključne besede: benzenoidni sistem, ogljikova nanocevka, tubulen, fuleren, resonančni graf, Z-transformirani graf, Clarovo pokritje, Zhang-Zhangov polinom, polinom kock, distributivna mreža, medianski graf, graf blokov, grafi na ploskvah
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 95; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Vpliv inovativnega izobraževanja in informacijsko-komunikacijske tehnologije na spremembe pedagoške paradigme
Andrej Flogie, 2016, doktorska disertacija

Opis: Za temelj naloge smo postavili neposredno korelacijo med izobraževalno teorijo in prakso. Predstavljen je izvirni znanstveni prispevk na področju razvoja edukacijske znanosti, s katerim se ukvarjajo vse države članice Evropske unije. Temelj izobraževalni teoriji v nalogi tako predstavljajo pomembni filozofski koncepti izobraževalnih sistemov kot tudi učne paradigme zadnjega obdobja. Na teh dveh izhodiščih je opredeljena didaktika, njen razvoj skozi čas in posledično izobraževalni sistemi posameznega družbenega okolja. Njihov razvoj skozi čas, medsebojno prepletanje in vloga skozi zgodovinska obdobja so predstavljeni v prvih treh poglavjih. Ob poznavanju posamezne učne paradigme in filozofskih konceptov določenega obdobja je namreč moč zaslediti usmerjenost družbe ter smer razvoja in razmišljanja le-te. Pri razmisleku o novih pedagoških paradigmah smo opredelili značilnosti mladostnika 21. stoletja ter odziv sodobne družbe na kritiko nekonkurenčnega izobraževalnega sistema s področja "kompetenc". Značilnosti današnjih generacij, opredeljene z različnih vidikov (od sociološkega, tehnološkega, psihološkega do filozofskega), in njihova pričakovanja predstavljajo nove izzive sodobne šole. Vse to so potrebni segmenti za vzpostavitev novega kognitivno nevroedukacijskega modela "Inovativne pedagogike 1:1". Da lahko vse te segmente povežemo v celosten multidimenzionalen model, pa potrebujemo še področje kognitivne znanosti. Predlagani multidimenzionalni model "Inovativne pedagogike 1:1" izpostavlja potrebo po celovitem pristopu k izobraževanju, ki temelji na kompetencah. Vloga šole je naučiti učence reševanja konkretnih življenjskih problemov oziroma jim dati izkušnjo uporabe različnih orodij za različne življenjske situacije. Model izpostavlja potrebo po celovitem pristopu k izobraževanju in pri tem izpostavlja tudi kompetenčno zasnovanost. Šola mora učence naučiti reševanja konkretnih življenjskih problemov oz. jim mora dati vsa potrebna orodja za to početje. S sintezo multidimenzionalnega modela inovativne pedagogike s predlaganim transdisciplinarnim modelom kognitivne nevroedukacije smo vzpostavili kognitivno nevroedukacijski model "Inovativne pedagogike 1:1". V sklopu raziskave v nalogi smo tako odkrili, da inovativni didaktični pristopi poučevanja, podprti s sodobno IKT, spreminjajo tradicionalni način in okolje učenja učencev ter imajo večji prispevek k doseganju višjih taksonomskih in kognitivnih ravni kompetenc kot uporaba klasičnih metod poučevanja. Dokazali smo, da je izobraževalni proces s takšnim pristopom v koraku s potrebami današnje digitalne družbe in gospodarstva. Prav tako smo dokazali, da imajo inovativni didaktični pristopi poučevanja, podprti s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, pozitiven psihosocialni vpliv na učence. Učenci, ki so deležni inovativnega didaktičnega poučevanja, podprtega s sodobno IKT, izražajo manj odklonilen odnos do šole. Vse to smo potrdili v sklopu empiričnega dela, predstavljenega v desetem poglavju. Le-ta temelji na načrtnem triletnem sodelovanju slovenske šolske politike (pristojnega ministrstva za šolstvo), raziskovalnih skupin in organizacij s tega področja (Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Pedagoški inštitut) in šestih naprednih osnovnih šol iz statistično depreviligiranih regij v sklopu projekta "Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja". Dinamični večdimenzijski sistemski pogled na socio-tehnične preskoke pa predstavlja pogled v prihodnost razvoja slovenskega šolskega izobraževalnega sistema.
Ključne besede: izobraževanje, informacijsko komunikacijske tehnologije, IKT, inovativna pedagogika
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 113; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

5.
Absorpcija rentgenske svetlobe v hidridih elementov skupin 3p in 4p
Robert Hauko, 2017, doktorska disertacija

Opis: V območju energij roba K smo izmerili fotoabsorpcijske spektre plinastih hidridov elementov skupine 3p (PH3, H2S, HCl). Analizo smo razširili na že prej izmerjene hidride skupine 4p (GeH4, AsH3, H2Se, HBr) ter na žlahtna plina Ar in Kr in spekter SiH4, ki ni v dosegu naših meritev. Oblike robov in ostre strukture tik nad robom zrcalijo eno- in večelektronske prehode na molekulske in modificirane atomske orbitale. V analizo pod-robnih struktur smo vključili tudi objavljene homologne spektre skupine 2p (CH4, NH3, H2O and HF), vključno z žlahtnim plinom Ne, ki imajo robove v področju trde ultravijolične svetlobe. Strukturo roba smo modelirali z linearno kombinacijo resonančnih komponent, ki opisujejo vzbuditve v posamezna vezana stanja in v kontinuum. Relativne energije in verjetnosti posameznih prehodov, ki smo jih izračunali s programsko kodo ORCA, se dobro ujemajo z izmerjenimi vrednostmi. Robovi homolognih spektrov težjih hidridov so si zelo podobni, v vseh simetrija molekule narekuje prehode na najnižje nezasedene orbitale. V zaporedju 2p prevlada močan učinek jedrskega potenciala. Prehodi na višje, kvaziatomske nivoje, so zelo podobni prehodom v prostem atomu. Pri analizi valenčnih sovzbuditev nad absorpcijskim robom smo s postopkom dekonvolucije kompenzirali povečano naravno širino struktur pri skupini 4p. Podobnost oblik ostrih struktur v analognih parih spektrov kaže na enak sklopitveni mehanizem zunanjih elektronskih konfiguracij v obeh zaporedjih spektrov. Pokazali smo, da lahko višjeenergijski del sovzbuditvenega spektra dobro modeliramo s sovzbuditvenima spektroma Ar oz. Kr. Celotni presek za enojno ionizacijo ob prehodu drugega elektrona v vezano stanje kaže v obeh skupinah rahlo upadanje v odvisnosti od naboja centralnega atoma, pri čemer prevladuje prehod valenčnega elektrona na kvaziatomske orbitale. To je v nasprotju z rezultati meritev pri globokih sovzbuditvah, kjer prevladujejo prehodi na molekulske orbitale. Naša spoznanja potrjujejo nekatere novejše meritve v emisijski spektroskopiji. Celotna analiza in dobro ujemanje parametrov, ki smo jih izračunali v dvostopenjskem računu, z izmerjenimi, kaže na to, da lahko tudi valenčne sovzbuditve v molekulah hidridov skupin 3p in 4p dovolj dobro opišemo s približkom nenadnega prehoda: vzbujanju notranjega elektrona sledi relaksacija molekule z otresanjem valenčnega elektrona v višja vezana ali prosta stanja.
Ključne besede: rentgenski absorpcijski spektri, plinasti hidridi, spektri 3p na robu K, spektri 4p na robu K, izračuni DFT, večelektronske vzbuditve, spektri sovzbuditev, otresanje
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 327; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

6.
On the role of anisotropy of membrane constituents on the elastic properties of highly curved lipid membranes
Šarka Perutkova, 2017, doktorska disertacija

Opis: The primary objective of the thesis covers in the theoretical study the role of anisotropic membrane components in the elasticity of highly curved biological membranes. To show the importance of anisotropy, we focused on one type of non-lamellar membrane self-assembly - the inverted hexagonal phase and the membrane tubular protrusions with attached proteins. These two structures represent excellent examples of highly curved structures in which the anisotropy of molecules or small domains plays an important role. In the first part of the thesis, we developed a theoretical model describing the stability of the inverted hexagonal phase, which considers lipid anisotropy and deviations from the circularity of the pivotal plane cross-section. We applied a wedge-like model of phospholipid molecules, in which the phospholipid molecule is described as a wedge, with the angle of the wedge increasing with temperature. However, we also took into account the average orientation of lipids by including the deviatoric bending energy contribution derived from statistical physics. Theoretical predictions of our model showed that a crosssection of the inverted hexagonal phase is an intermediate between a circle and a hexagon, and that it has lower energy than the circular cross-section. The results were in agreement with observations gathered by the small angle X-ray scattering. By comparing our results with the experiments, we predicted some values of the mean intrinsic curvature and the phospholipid chain stiffness. In the second part of the thesis, we developed a theoretical model, which describes the stabilisation of membrane nanotubes containing attached anisotropic flexible rod-like proteins. We derived the free energy of a vesicle with nanotube taking into account the rotational averaging of the anisotropic attached proteins. We also added the entropy contribution due to the non-homogeneous lateral distribution of proteins. Our theoretical results showed that rod-like attached proteins and membrane domains can stabilise the membrane tubular protrusions if we consider the protein/ domain anisotropy. Our results were also in agreement with experimental results in which isotropic membrane constituents were found on the tips of the nanotube or on the mother vesicle; however, the anisotropic membrane constituents were detected along the nanotubes. Our results showed that rod-like attached proteins and membrane domains can stabilise the membrane tubular protrusions if we consider the protein/domain anisotropy. The anisotropy of membrane constituents can lower the membrane free energy in regions of high curvature. The main aim of the thesis was to show that the anisotropy of membrane constituents can lower the membrane free energy in regions of high curvature and that the rotational averaging of anisotropic membrane components should be considered in the evaluation of the membrane free energy at highly curved membrane structures.
Ključne besede: Biomembranes, Lipid anisotropy, Inverted hexagonal phase, Rotational averaging, Rod-like proteins, Membrane nanotubes, Membrane protein sorting
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 218; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (12,09 MB)

7.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 428; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

8.
Aditivne preslikave z dodatnimi lastnostmi na (pol)prakolobarjih in standardnih operatorskih algebrah
Benjamin Marcen, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji si bomo v uvodu ogledali nekaj osnovnih pojmov, definicij ter pomembnejših rezultatov s področja algebre. Obravnavali bomo funkcionalne enačbe, ki so v zvezi z odvajanji, centralizatorji ter sorodnimi preslikavami na prakolobarjih, polprakolobarjih in standardnih operatorskih algebrah. Na tem področju že vrsto let delujejo tudi slovenski matematiki, ki so s svojimi rezultati pomembno vplivali na razvoj tega področja. Že v osemdesetih letih sta bila močno dejavna na tem področju J. Vukman, M. Brešar, sledili pa so B. Zalar, B. Hvala, v novejšem času pa M. Fošner, I. Kosi-Ulbl, D. Benkovič, D. Eremita, A. Fošner, N. Peršin ter N. Širovnik. Osnovno sredstvo pri reševanju funkcionalnih enačb, ki bodo predstavljene v disertaciji, je teorija funkcijskih identitet, ki jo je leta 2000 v cite{87} predstavil M. Brešar. Leta 2007 pa so jo M. Brešar, M. A. Chebotar in W. S. Martindale III tudi podrobneje predstavili v knjigi cite{MB4}. Teorija funkcijskih identitiet bo v disertaciji predstavljena skupaj s polinomskimi identitietami ter d-prostimi množicami.
Ključne besede: Aditivna preslikava, linearen operator, odvajanje, jordansko odvajanje, jordansko trojno odvajanje, centralizator, funkcionalna enačba, standardna operatorska algebra, prakolobar, polprakolobar, Banachov prostor, involucija.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 453; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (671,60 KB)

9.
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Marija Meznarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 544; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (6,14 MB)

10.
Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus (L.)) in z njim povezana subkortikalna entomofavna navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) v altimontanskem pasu Slovenije
Jan Podlesnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, je ekološko in ekonomsko pomembna vrsta v evropskih gozdovih. Z ekološkega vidika je pomemben, ker predstavlja prvo stopnjo v dekompoziciji oslabele ali bolne smreke. Kot drevesni parazit pa povzroča veliko ekonomsko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj vplivajo abiotski dejavniki, kot je npr. temperatura, in tudi biotski dejavniki, kot je debelina skorje, predvsem pa lubadarjevi plenilci in parazitoidi. Raziskava je bila izvedena v altimontanskem pasu Slovenije (Pohorje), kjer je v gozdovih precej smreke in kjer so potencialna območja za pojavljanje množičnih napadov I. typographus. Ugotavljali smo vpliv temperature na naselitev podrte smreke in hitrost razvoja vrste I. typographus. Poleg tega smo analizirali združbo, ki naseljuje skorjo sveže podrte smreke, kar je posledica predhodne naselitve osmerozobega smrekovega lubadarja. Preverjali smo, kateri so glavni plenilci in parazitoidi vrste I. typographus. Preverjali smo vpliv nadmorske višine (temperature), tipa gozda in leta vzorčenja na gostoto naselitve vzorčnih dreves s podlubniki ter njihovimi plenilci in parazitoidi, kot tudi na diverziteto omenjenih skupin. Poleg tega smo ugotavljali vpliv naravnih sovražnikov na populacijo vrste I. typographus. Povprečne dnevne temperature v obdobju od sredine maja do konca avgusta se na naših lokacijah gibljejo med 13,1 in 15,5 °C. Debelina skorje vzorcev je bila med 4 in 7 mm. Ugotovili smo, da se temperatura v mikrohabitatu, ki ga naseljuje preiskovana vrsta, od temperature zraka v okolici razlikuje za do 3 °C. Tudi med mikrolokacijami na enem drevesu obstajajo razlike do 2,3 °C, ki so posledica različne ekspozicije in osenčenosti različnih delov debla. Osmerozobi smrekov lubadar izbira dele skorje z višjo temperaturo in se v takšnih mikroklimatskih razmerah tudi hitreje razvija (pozitivna korelacija med temperaturo in številom odraslih I. typographus). Povprečna vsota efektivnih temperatur, ki jo potrebuje za zaključek generacije, znaša 661 stopinj dni. Ugotovili smo tudi, da število osebkov I. typographus pada z naraščanjem debeline skorje, kar pa ni bilo statistično značilno. Na lokaciji Kladje (nadmorska višina 1304 m) je v letu raziskave osmerozobi smrekov lubadar razvil eno generacijo. Razvoj je trajal od 60 do 86 dni (povprečno 73 dni). Našli smo 62 vrst, ki naseljujejo podrto smreko v prvem letu naseljevanja. Od tega je bilo 9 vrst podlubnikov, 12 vrst parazitoidov in 27 vrst plenilcev podlubnikov. Najštevilnejša vrsta je bila I. typographus s 5216 osebki. Identificirali smo plenilski in parazitoidni kompleks omenjene vrste. Najpomembnejši plenilci so Thanasimus formicarius (Coleoptera) (83 osebkov) in vrste iz rodov Medetera (88 osebkov) in Lonchaea (170 osebkov) (Diptera). Daleč najpogostejši parazitoid je bil s 1072 osebki Roptrocerus xylophagorum (Hymenoptera). Ugotovili smo še, da se je število plenilcev in parazitoidov v drugem letu raziskave povečalo. Pokazalo se je tudi, da je diverziteta parazitoidov nižja na višjih nadmorskih višinah in v smrekovi monokulturi. I. typographus izletava iz skorje sočasno z najpogostejšim parazitoidom R. xylophagorum, medetem ko plenilci izletijo z enotedenskim zamikom. Plenilci in parazitoidi pomembno vplivajo na populacijo I. typographus, saj jo v prvem letu raziskave zmanjšajo za 40 %, v drugem pa celo za 68 %. 50-odstotno k smrtnosti prispevajo plenilci, 12-odstotno pa parazitoidi.
Ključne besede: podlubniki, Scolytinae, Ips typographus, temperatura, plenilci, Thanasimus formicarius, parazitoidi, Hymenoptera
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 606; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (6,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici