1. Counting Hamiltonian cycles in 2-tiled graphs and dense challenge domain : doktorska disertacijaAlen Vegi Kalamar, 2025, doctoral dissertation Abstract: In this doctoral dissertation, we address the counting of Hamiltonian cycles in 2-tiled graphs. These graphs are a generalization of the construction of large 2-crossing-critical graphs. We also address the study of the learning process involved in solving unsolved mathematical problems, integrating psychological theories of optimal experience (flow) and deliberate practice into a mathematical framework called the dense challenge domain.
The introduction presents fundamental graph theory concepts and an overview of ordinal numbers essential for understanding the core of the dissertation.
In the second chapter, known results from relevant related fields are introduced, along with the contributions of the doctoral dissertation.
In the third chapter, we address the problem of counting Hamiltonian cycles in 2-tiled graphs. First, we introduce basic concepts such as tile, 2-tile, tiled graphs, and 2-tiled graphs. This is followed by results leading to the characterization of Hamiltonian cycle types in 2-tiled graphs and then the introduction of algorithms that count each type of Hamiltonian cycles. We also demonstrate that if the family of 2-tiles used to construct 2-tiled graphs is finite, the algorithms are efficient. Further, we place large 2-crossing-critical graphs in the context of 2-tiled graphs and adapt the previously introduced algorithms to efficiently count all types of Hamiltonian cycles. To describe 2-crossing-critical graphs, we introduce an alphabet and show that 2-traversing and flanking Hamiltonian cycles can be counted by simply counting the occurrences of certain letters from the introduced alphabet. At the end of the chapter, we extend the counting of traversing Hamiltonian cycles to tiled graphs.
We attempt to formally capture the experience of this research work in the fourth chapter. We propose a formal mathematical framework for solving a common challenge in mathematical education: how to effectively use limited time to motivate students for research work. We formalize a theoretical mathematical structure called the dense challenge domain and introduce a structured decision process based on Csikszentmihalyi’s theory of flow, Duckworth’s concept of grit, Snowden’s Cynefin framework from decision theory, and Bokal-Steinbacher’s time usage optimization model. Unlike traditional educational research, which focuses on primary and secondary education, our approach emphasizes fostering mathematical thinking at the research level through optimal psychological experience. We formalize an algorithm for evolving the dense challenge domain, ensuring a balance between perceived skill and levels of challenge. We further prove that large 2-crossing-critical graphs satisfy the conditions of the dense challenge domain, providing a solid mathematical foundation for this methodology. Through three pilot studies, we demonstrate that this approach not only maintains student engagement but also leads to publishable research outcomes.
Keywords: Hamiltonian cycle, 2-crossing-critical graph, 2-tiled graph, research realm, dense challenge domain, psychologically optimal experience, Cynefin framework
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,76 MB) |
2. Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja : doktorska disertacijaMateja Sabo, 2025, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija z naslovom „Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja“ je obravnavala teoretične in praktične vidike uvajanja učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk matematike na razredni stopnji. Glavni cilj raziskave je bil raziskati vlogo matematičnega modeliranja kot orodja za razvijanje matematičnih kompetenc, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena analizi trenutnega stanja ter razvoju programa profesionalnega usposabljanja za učitelje v Sloveniji in na Hrvaškem.
Matematično modeliranje je bilo opredeljeno kot proces, ki je vključeval prepoznavanje problemov iz realnega sveta, oblikovanje matematičnih predstavitev, reševanje z uporabo matematičnih orodij ter interpretacijo rezultatov v realnem kontekstu. Raziskava je poudarila, da je bilo matematično modeliranje ključno za povezovanje abstraktnih matematičnih konceptov z realnimi situacijami, kar je spodbujalo ustvarjalnost in reševanje kompleksnih problemov. Kljub njegovi pomembnosti se učenje in poučevanje matematičnega modeliranja v praksi še vedno redko uporablja, zlasti na zgodnji stopnji izobraževanja.
V empiričnem delu disertacije se je analiziralo znanje, stališča in pripravljenost učiteljev razrednega pouka za vključevanje učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk. Raziskava je bila dvofazna. V prvi fazi je bila izvedena kvantitativna analiza stanja kompetenc za poučevanje matematičnega modeliranja pri učiteljih razrednega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem. Druga faza je obsegala evalvacijo programa profesionalnega usposabljanja učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji pogosto niso dovolj razumeli konceptov matematičnega modeliranja, kar je omejevalo njihovo uporabo v razredu. Raziskava je izpostavila tudi ovire, kot so pomanjkanje časa, ustreznih virov in strokovnega usposabljanja. Posebna pozornost je bila namenjena razlikam med slovenskimi in hrvaškimi učitelji, pri čemer so bile ugotovljene določene razlike v ravni znanja in pripravljenosti za uporabo modeliranja.
Ključen prispevek disertacije je razvoj in evalvacija programa profesionalnega usposabljanja za učitelje. Program je vključeval prilagojene delavnice, ki so spodbujaleii uporabo nalog matematičnega modeliranja v učilnici, in se temeljil na kombinaciji teoretičnih razlag in praktičnih vaj. Evalvacija programa je pokazala pozitivne učinke na kompetence učiteljev in motivacijo za uvajanje modeliranja v pouk. Raziskali smo tudi učinke na učence, kjer smo merili vpliv na reševanje besedilnih nalog in sposobnost matematičnega modeliranja, pri čemer so rezultati pokazali pozitivne učinke.
Disertacija zaključuje, da je za učinkovito vključevanje matematičnega modeliranja v pouk potrebna sistemska podpora, vključno z dodatnim strokovnim usposabljanjem učiteljev, razvojem učnih gradiv ter spremembami v kurikulumu. Poudarja tudi potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi omogočile globlji vpogled v vplive matematičnega modeliranja na učenje in poučevanje.
Keywords: Hrvaška, matematično modeliranje, poučevanje matematike, razredni pouk, Slovenija
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (5,18 MB) |
3. Razširjanje in ojačano pronicanje v produktih grafovJaka Hedžet, 2025, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo spreminjanje stanja vozlišč grafa po pravilu procesa, imenovanega $r$-ojačano pronicanje. Bolj podrobno se lotimo preučevanja tega procesa na standardnih grafovskih produktih in vpeljemo nov pojem, imenovan razširjanje, ki sestoji iz kombinacije pravil ojačanega pronicanja ter ničelne prisile oziroma $k$-prisile. Po uvodnih poglavjih je disertacija razdeljena na pet delov, znotraj katerih predstavimo rezultate na omenjeno temo.
V prvem delu obravnavamo proces pronicanja na kartezičnih mrežah, ki so kartezični produkti poti. Natančneje, določimo $3$-ojačitveno število pronicanja za kartezične mreže velikosti $3 \times n$ in $5 \times n$, kjer je $n$ poljubno naravno število. Dodatno omejimo vrednost $3$-ojačitvenega števila za kartezično mrežo velikosti $4\times n$ na dve možni vrednosti.
V drugem delu disertacije se usmerimo v preučevanje pronicanja na krepkih produktih grafov, in sicer za poljubno število faktorjev. Določimo vrednosti za prag $r$, pri katerih $r$-ojačitveno število produkta $k$ grafov zasede svojo trivialno spodnjo mejo, ki je enaka $r$. Nadalje postavimo dodatne pogoje za faktorje krepkega produkta, pri katerih ohranimo enako lastnost $r$-ojačitvenega števila za višji prag $r$. Posebej se lotimo tudi najmanjšega primera, ki ni zajet v teh rezultatih, to je produkt dveh faktorjev in prag $r=3$, kjer karakteriziramo tiste krepke produkte, katerih $3$-ojačitveno število je enako $3$. Raziskavo razširimo na neskončne grafe, kjer opazujemo obnašanje $r$-ojačitvenega števila na krepkih produktih dvosmernih neskončnih poti.
V tretjem delu se lotimo še zadnjega izmed treh standardnih komutativnih grafovskih produktov, to je direktnega produkta grafov. Določimo nekaj zgornjih mej za $r$-ojačitveno število direktnega produkta dveh grafov in karakteriziramo grafe, ki dosežejo dve zgornji meji v primeru praga $r=2$. Določimo tudi natančne vrednosti za $r$-ojačitveno število produkta dveh poti poljubnih dolžin in med drugim okarakteriziramo tiste direktne produkte grafov, katerih $2$-ojačitveno število je enako redu enega izmed faktorjev.
Četrti in zadnji del doktorske disertacije posvetimo vpeljavi in preučevanju pojma razširjanje. Posplošimo do sedaj znane rezultate iz procesov pronicanja in $k$-prisile ter zapolnimo nekatere vrzeli pri rezultatih o kartezičnih mrežah in dokažemo, da je problem razširjanja NP-težek. Z vidika razširjanja dodatno preučujemo kubične grafe brez krempljev, kjer določimo bodisi natančne vrednosti, bodisi meje za vse variante razširjevalnega števila, in drevesa, kjer predstavimo algoritem za iskanje najmanjše širitvene množice poljubnega drevesa.
Keywords: ojačano pronicanje, ojačitveno število pronicanja, razširjanje, kartezični produkt, direktni produkt, krepki produkt, mreža, kubični graf, drevo.
Published in DKUM: 06.10.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (581,56 KB) |
4. Determinants of diarrhea, phenotypic and genomic characterization of Escherichia coli isolates from diarrheic and non-diarrheic patients attending public primary health facilities in Addis Ababa and Hossana, Ethiopia : dissertationWolde Deneke, 2025, doctoral dissertation Keywords: dissertations, Escherichia coli, antimicrobial resistance, genetic diversity, antimicrobial resistance genes, virulence-associated genes, mobile genetic elements, phylogenetic groups, whole-genome sequencing
Published in DKUM: 10.04.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (3,39 MB) |
5. Togi kontinuumi in inverzne limite : doktorska disertacijaTeja Kac, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji bomo preučevali inverzne limite inverznih zaporedij in inverzne limite inverznih zaporedij s kontinuumi (ali kompaktnimi metričnimi prostori) z navzgor polzveznimi veznimi funkcijami, ki jih na kratko imenujemo posplošene inverzne limite. Glavni vprašanji, s katerimi se ukvarjamo v disertaciji, sta: za katere kontinuume $X$ velja, da je inverzna limita inverznega zaporedja kontinuumov $X$ in zveznih surjektivnih funkcij iz $X$ v $X$ homeomorfna $X$, in kakšni morata biti dve inverzni zaporedji, da bosta inverzni limiti teh zaporedij homeomorfni.
V prvem poglavju podamo nekatere osnovne pojme, kot so kontinuum, inverzna limita in posplošena inverzna limita. Podamo tudi nekatere znane primere kontinuumov. Dokažemo izreka o inverznih limitah in posplošenih inverznih limitah, ki jih uporabimo v kasnejših poglavjih.
V drugem poglavju disertacije definiramo pojme Cookov kontinuum, $\frac{1}{n}$-tog kontinuum, $0$-tog kontinuum in stopnja togosti kontinuuma. Dokazali bomo nekatere lastnosti Cookovih kontinuumov. Nato definiramo zvezdo kontinuumov, pot kontinuumov in cikel kontinuumov. Sledijo izreki, ki določijo stopnjo togosti izbranih zvezd, poti in ciklov kontinuumov. Nato še definiramo enostavno pahljačo Cookovih kontinuumov ter dokažemo, da je stopnja togosti te enostavne pahljače Cookovih kontinuumov enaka neskončno. V zadnjem razdelku drugega poglavja si ogledamo inverzne limite izbranih zvezd kontinuumov, poti kontinuumov, ciklov kontinuumov in enostavne pahljače Cookovih kontinuumov z zveznimi surjektivnimi funkcijami. Na koncu poglavja podamo neštevno družino paroma nehomeomorfnih kontinuumov s stopnjo togosti enako neskončno, katerih inverzna limita z zveznimi surjektivnimi funkcijami je homeomorfna osnovnemu kontinuumu. Omenimo, da s podano družino ne podamo popolne klasifikacije takšnih kontinuumov.
Tretjo poglavje je razdeljeno na dva glavna dela. V prvem delu definiramo razne nove pojme, katerih osnovni prostori so drevesa. Osredotočili se bomo na homeomorfnost posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij, katerih koordinatni prostori so prav tako drevesa, vezne funkcije pa morajo zadostovati prej omenjenim definicijam. V drugem delu pa so definicije osnovane na kompaktnih metričnih prostorih. Dokazali bomo izrek o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov z ustreznimi večličnimi navzgor polzveznimi funkcijami.
V zadnjem poglavju so podana nekatera odprta vprašanja in predstavljene so smeri za nadaljnjo raziskovalno delo.
Keywords: kontinuum, inverzna limita, posplošena inverzna limita, inverzno zaporedje, večlična funkcija, Cookov kontinuum, tog kontinuum, stopnja togosti, zvezda kontinuumov, pot kontinuumov, cikel kontinuumov, enostavna pahljača Cookovih kontinuumov, kompakten metrični prostor, ireducibilen kontinuum, markovska particija, markovska funkcija, markovski sistem
Published in DKUM: 19.02.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,45 MB) |
6. Vpliv mešanja in kompleksnih interakcij na razvoj sodelovanja v igri javnih dobrin : doktorska disertacija po skandinavskem modeluMaja Duh, 2024, doctoral dissertation Abstract: Razumevanje razvoja sodelovanja med posamezniki, ki so v osnovi sebični, je eden najpomembnejših izzivov današnjega časa, ki vzbuja zanimanje raziskovalcev iz različnih področij. V ta namen znanstveniki integrirajo evolucijsko teorijo iger z naprednimi metodami s področja znanosti o omrežjih in metodami statistične fizike. V doktorski disertaciji smo s pomočjo takega interdisciplinarnega pristopa raziskali, kako različni tipi mobilnosti oziroma mešanj igralcev na različnih interakcijskih mrežah vplivajo na evolucijo in promocijo sodelovanja v igri javnih dobrin. V ta namen smo raziskovalno delo razdelili v štiri sklope. V prvem delu smo pokazali, da uvedba mešanja igralcev v igri javnih dobrin na regularnem omrežju omogoči prehod iz stanja sistema vpetega v prostorsko mrežo v stanje dobro mešane populacije, kjer struktura interakcijske mreže več nima bistvenega pomena na evolucijsko dinamiko. Izkaže se, da je v primeru mešanja najbližjih sosedov za to potrebna večja frekvenca mešanja kot pri mešanju naključnih igralcev. Nadalje smo pokazali, da oba načina mešanja zavirata evolucijski uspeh kooperatorjev. V nadaljevanju smo raziskavo razširili na področje kompleksnih omrežij, ki podajajo realnejši opis interakcij med posamezniki. V drugem delu doktorske disertacije smo tako igro javnih dobrin postavili na naključno omrežje, vpeto v hiperbolični prostor in v model vključili asortativno in disasortativno mešanje igralcev. Ugotovili smo, da oba tipa mešanja zavirata razvoj sodelovanja ne glede na arhitekturo omrežja, a je vpliv disasortativnega mešanja večji v primerjavi z asortativnim mešanjem. Naslednji tip interakcijske mreže, s katerim se še boljše opišemo realne interakcije, so večplastna soodvisna omrežja, ki smo jih v raziskave vključili v naših naslednjih dveh raziskavah. Soodvisnost med dvema omrežjema smo vpeljali s koristnostno funkcijo in pokazali, da lahko parameter pristranskosti učinkovito vpliva na raven sodelovanja. Pokazali smo, da asortativne medmrežne povezave med dvema skalno neodvisnima omrežjema spodbujajo kooperacijo v igri javnih dobrin v nekoliko večji meri kot naključne in disasortativne povezave. V zadnjem sklopu raziskav smo prišli do presenetljivih zaključkov. Rezultati mešanja na dvoplastnem soodvisnem omrežju, kjer posamezna plast predstavlja naključno omrežje, vpeto v hiperbolični prostor, kažejo, da lahko mešanje znotraj posamezne plasti omrežja, kjer je sodelovanje prvotno uspešno, močno oslabi evolucijsko uspešnost kooperatorjev na tej plasti, medtem ko jo za določene vrednosti normaliziranega sinergijskega faktorja spodbuja sodelovanje na drugi plasti omrežja. Rezultati doktorske disertacije predstavljajo pomemben prispevek k znanstvenemu raziskovanju na področju razumevanja razvoja in vzdrževanja sodelovanja, s poudarkom na uporabi evolucijske teorije iger, kompleksnih omrežij in mobilnosti igralcev.
Keywords: evolucijska teorija iger, igra javnih dobrin, sodelovanje, mešanje, kompleksna omrežja, večplastna omrežja, simulacije Monte Carlo
Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 120; Downloads: 48
Full text (15,83 MB) |
7. Uporaba večceličnih modelov in mrežnih analiz za preučevanje kolektivne celične dinamike v Langerhansovih otočkih : doktorska disertacija po skandinavskem modeluMarko Šterk, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na pereča vprašanja s področja fiziologije Langerhansovih otočkov, ki igrajo ključno vlogo pri uravnavanju glukozne homeostaze v telesu. Z uporabo inovativnih računalniških tehnik smo analizirali vpliv 3D citoarhitekture otočkov na večcelično dinamiko v opazovani 2D optični rezini, vpliv inhibicije NMDA receptorjev na kolektivno dinamiko celic beta, različne subpopulacije celic beta in njihov vpliv na kolektivno dinamiko ter vpliv metabolne sklopitve celic na kompleksnost funkcionalnih omrežij.
Ugotovili smo, da je pri analizi medceličnih kalcijevih valov treba upoštevati 3D citoarhitekturo Langerhansovih otočkov, saj velik delež medceličnih kalcijevih valov izvira izven opazovane optične rezine, kar vpliva na opazovano hitrost širjenja valovne fronte. Nadalje je naša analiza pokazala, da inhibicija NMDA receptorjev blagodejno vpliva na delovanje posameznih celic beta kakor tudi na njihovo kolektivno dinamiko, kar se odraža v povečani stabilnosti poteka medceličnih kalcijevih valov. Podrobna analiza subpopulacij celic beta je razkrila, da centralne celice in celice, ki sprožajo valove, igrajo ključno vlogo pri širjenju medceličnih valov in sinhronosti celic, kar je izjemnega pomena za zagotavljanje normalne fiziološke funkcije. Naši izsledki kažejo, da ti dve vrsti celic predstavljata različni subpopulaciji, ki se med seboj ne prekrivata. Poleg tega s teoretičnim raziskovanjem mehanizmov sinhronizacije celic beta podrobneje prikazujemo, da je za koordinirano aktivnost celic beta dovolj samo električna sklopitev, vendar dodatna metabolna sklopitev še dodatno okrepi sinhrono delovanje in s tem vpliva na lastnosti pridobljenih funkcionalnih omrežij, zaradi česar so ta bolj podobna tistim, ki jih opazimo v eksperimentih.
Z izvedenimi raziskavami smo prispevali k razumevanju, kako je vzpostavljeno koordinirano delovanje v kolektivih celic beta, kar odpira nove možnosti za razvoj zdravil za sladkorno bolezen tipa 2.
Keywords: celice beta, kompleksna omrežja, diabetes tipa 2, večcelični modeli, celična dinamika
Published in DKUM: 25.04.2024; Views: 317; Downloads: 55
Full text (39,68 MB) |
8. Napovedni model poklicnih želja in odločitev osnovnošolcev s poudarkom na izbiri tehniških poklicev : doktorska disertacijaIgor Košak, 2024, doctoral dissertation Abstract: Izbira ustrezne izobraževalne, in s tem tudi karierne poti, je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jih morajo sprejeti učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Cilj našega dela je prepoznati: a) priljubljenost posameznih poklicev, b) dejavnike, ki bi lahko vplivali na poklicne želje in odločitev osnovnošolcev za karierno pot s poudarkom na izbiri tehniških poklicev ter c) razviti napovedne modele, s katerimi bi olajšali načrtovanje ukrepov za poklicno usmerjanje učencev.
V neeksperimentalno študijo smo vključili 4.534 učencev od 5. do 9. razreda 35 slovenskih osnovnih šol (starost 11 do 15 let), podatke smo zbirali z uporabo spletnega vprašalnika. S splošnim vprašalnikom, namenjenim vsem anketirancem, smo ob demografskih podatkih spremljali spremembe glede priljubljenosti poklicnih želja na 13 poklicnih področjih. Učenci 9. razreda so dodatno odgovarjali tudi o: (a) osebnih dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, (b) odnosu do tehniških poklicev, (c) nameri o izbiri tehniškega poklica in (d) o aktualni izbiri srednje šole.
Ugotavljamo, da so v celotni populaciji najbolj priljubljeni poklici, ki zahtevajo univerzitetno oziroma visokošolsko izobrazbo, poklici z zahtevano zaključeno osnovno šolo so na repu priljubljenosti. Najbolj priljubljeni so poklici v športu in kulturi, sledijo tehniško-tehnološki poklici, na tretjem mestu glede priljubljenosti so poklici v zdravstvu. Z leti šolanja se veča priljubljenost poklicev z zahtevano univerzitetno izobrazbo, upada pa priljubljenost poklicev, ki zahtevajo zaključeno osnovno šolo. Poklicne želje za opravljanje tehniško-tehnoloških poklicev, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, opazno narastejo od 6. do 9. razreda. V raziskavi smo potrdili tudi stereotipno razliko v poklicnih željah za tehniške poklice med dečki in deklicami.
Med učenci 9. razreda osnovne šole so tehniško-tehnološki poklici, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo, na tretjem mestu najbolj priljubljenih poklicev, obstajajo pa statistično značilne razlike po spolu, ki so v prid dečkom. Med osebnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih želja bi izpostavili, da prevladujejo dejavniki notranje (intrinzične) motivacije (»zanimivo delo«, »poklic, v katerem bom užival«, »poklic, ki bo izpolnil življenjske ambicije« in »poklic, ki nudi izzive«), medtem ko so se dejavniki zunanje (ekstrinzične) motivacije izkazali kot manj pomembni (»nasvet drugih« in »poklic prinaša slavo«). V povzetku zaznavamo, da imajo učenci 9. razreda v povprečju zelo pozitiven odnos do tehniških poklicev, česar nato ne zasledimo v njihovi nameri o izbiri tehniškega poklica, ki je izrazito nizka; statistično značilne razlike med spoloma zaznamo pri dečkih.
V sklepu povzamemo, da v kolikor je družbeni cilj vključiti več učencev v smeri tehniško-tehnološkega izobraževanja ter v nadaljevanje njihove poklicne poti v tej smeri, moramo sprejeti več učinkovitih intervencij in ukrepov, ne le za spodbujanje zanimanja za tehniško-tehnološke poklice med mladimi, temveč predvsem za aktualno pretvorbo njihovih želja v konkretne odločitve.
Keywords: Slovenija, osnovne šole, poklicne želje osnovnošolcev, tehniški poklici, osebni dejavniki, odnos do tehniških poklicev, namera o izbiri tehniškega poklica, poklicna odločitev
Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 235; Downloads: 70
Full text (4,16 MB) |
9. Pedagoško - organizacijski model izobraževanja na daljavo v slovenskem srednješolskem izobraževanju : doktorska disertacijaAlenka Ambrož Jurgec, 2024, doctoral dissertation Abstract: Naloga je nastala kot odziv na probleme izobraževanja dijakov športnikov na daljavo. Predstavljene so analize učnega uspeha in čas šolanja za tiste dijake športnike, ki se večinoma ali v celoti izobražujejo na daljavo, podani so predlogi za izboljšavo učnega procesa.
Učitelji so pokazali naklonjenost novemu informacijskemu sistemu, ki bi sistematično vodil dijaka skozi učni proces.
Tako je nastala aplikacija MAJ, ki omogoča natančno spremljanje dijakovega dela, princip semaforja deluje stimulativno in bo v pomoč dijakom in učiteljem.
Keywords: pedagoško-organizacijski model, izobraževanje na daljavo, dijaki športniki, aplikacija MAJ, učitelji, semafor
Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 455; Downloads: 75
Full text (3,67 MB) |
10. Kibernetsko-fizični sistemi edukacijske robotike : doktorska disertacijaMatej Veber, 2023, doctoral dissertation Abstract: Digitalizacija industrijskih procesov se globalno implementira, vse bolj pa se tehnologije implementirajo tudi v vsakdanje življenje. Posameznik je vse bolj vključen v procese uporabe tehnologij na strokovnem in zasebnem področju. Konkurenca je neizprosna, zato mora biti posameznik prilagodljiv, kreativen, IKT pismen, komunikativen, samoiniciativen, skrbeti mora za okolje in uspešno sodelovati v timu, zaradi česar se mora vzporedno preoblikovati tudi izobraževalni sistem. Trenutno izobraževanje ne sledi možnostim in razvoju tehnologij.
Sprašujemo se, kako v tradicionalni učni proces vključiti tehnologije, kako učni proces prilagoditi tem tehnologijam, kako med izobraževalnim procesom s sodobnimi tehnologijami vplivamo na motivacijo slušateljev in doseganje višjih učnih ciljev. Disertacija vsebuje rezultate raziskave sodobnega učnega modela, ki obravnava problemsko in raziskovalno usmerjeno izobraževanje slušateljev z uporabo kibernetsko-fizičnih sistemov. Predlagan je referenčni model za izobraževanje v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI) na področju industrijske robotike v 21. stoletju, ki temelji na inovativnem kibernetsko-fizičnem didaktičnem modelu (KFMI).
Izvedli smo meritve proceduralnega časa reševanja problemov, izvedli in evalvirali vprašalnik, učni model podprli z meritvami EEG kognitivnih aktivnosti slušateljev in rezultate znanstveno evalvirali. Z uporabo tehnologije navidezne realnosti v izobraževalnem procesu lahko vplivamo na izboljšanje prostorskega in vizualnega spomina. Intenzivnejša grafična reprezentacija informacij vpliva na več centrov v možganih in s tem na oblikovanje več nevronskih povezav. S kratkotrajnim usposabljanjem v virtualnem svetu lahko učinkoviteje vplivamo na učenje proceduralnih znanj kot s klasičnimi metodami učenja. Iz proučenih virov lahko sklepamo, da novejši pristop k poučevanju robotike v tej obliki še ni na voljo. Možnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževalnem procesu in možnost razvoja usposabljanja na tem področju je potrebno raziskati in podati smernice za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: kibernetsko-fizični sistemi, VR tehnologije, izobraževalna robotika, razvoj sodobne metode izobraževanja
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 535; Downloads: 94
Full text (17,74 MB) |
