SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 71
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Ohranjevalci relacij ekvivalentnosti
Gordana Radić, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V teoriji linearnih ohranjevalcev se srečujemo s problemi karakterizacije linearnih preslikav na vektorskem prostoru/algebri matrik ali operatorjev, ki ohranjajo določene lastnosti elementov. V doktorski disertaciji se bomo omejili na tiste preslikave, ki ohranjajo relacijo ekvivalentnosti, unitarne ekvivalentnosti ali kongruentnosti na B(X) oziroma B(H). V vseh obravnavanih primerih se izkaže, da lahko zastavljen problem zreduciramo na problem ohranjanja množice operatorjev ranga ena. Najprej podrobneje preučimo bijektivne linearne preslikave F iz B(X) vase, algebri omejenih linearnih operatorjev na refleksivnem kompleksnem Banachovem prostoru X, ki ohranjajo relacijo ekvivalentnosti. To pomeni, da sta F(A) in F(B) ekvivalentna, kakor hitro sta A in B iz B(X) ekvivalentna, tj. obstajata taka obrnljiva operatorja S in T iz B(X), da je A = SBT. Če pri tem S in T zapišemo kot končen produkt involucij na X, rečemo, da sta A in B involutivno ekvivalentna. V duhu te na novo definirane relacije preoblikujemo zastavljen problem in opišemo surjektivne linearne preslikave, ki involutivno ekvivalentna operatorja preslikajo v ekvivalentna. Še več, celo brez predpostavke linearnosti klasificiramo surjektivne preslikave, a tokrat z močnejšim privzetkom, da je operator A-B ekvivalenten operatorju C natanko tedaj, ko je operator F(A)-F(B) ekvivalenten operatorju F(C), za vse A,B,C iz B(X). V posebnem primeru, kadar sta S in T iz B(H), kjer je H kompleksen Hilbertov prostor, unitarna, pravimo, da sta A,B iz B(H) unitarno ekvivalentna. Poiskali bomo natančno strukturno obliko bijektivnih linearnih preslikav na B(H), ki unitarno ekvivalentna operatorja preslika v unitarno ekvivalentna. Pokazali bomo, da takšni linearni ohranjevalci pravzaprav ohranjajo množico unitarnih operatorjev, nato pa z uporabo znanega rezultata, ki te preslikave opiše, podali rešitev problema. Če se zgodi, da je A = SBS*, za nek obrnljiv operator S iz B(H), rečemo, da sta A,B iz B(H) kongruenta. Najprej bomo relacijo temeljito raziskali, nato pa predstavili bijektivne linearne preslikave na B(H), ki ohranjajo relacijo kongruentnosti.
Keywords: Banachov prostor, Hilbertov prostor, linearen operator, linearni ohranjevalci, ohranjevalci relacij, ekvivalentnost, involutivna ekvivalentnost, unitarna ekvivalentnost, kongruentnost
Published: 10.06.2019; Views: 21; Downloads: 6
.pdf Full text (535,43 KB)

2.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Keywords: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Published: 08.05.2019; Views: 66; Downloads: 7
.pdf Full text (5,36 MB)

3.
Analiza sestave bakterijske združbe iz zbirnega jezera industrijske odpadne vode
Lučka Simon, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Objekt raziskovanja te naloge je bila odpadna industrijska voda iz umetnega zbirnega jezera, ki se nahaja v urbanem okolju. Prebivalstvo v tem okolju zlasti v poletnih mesecih moti pogosto penjenje in motnost vode v jezeru. Z namenom preiskave mikrobnih združb tega jezera smo poleti 2013 odvzeli vzorce vod in sedimentov iz petih, geografsko različnih vzorčnih mest jezera. Vzorcem smo ob odvzemu preiskali tudi izbrane fizikalno-kemijske lastnosti. Na hranilnem agarju smo iz vzorcev osamili 71 morfološko različnih izolatov. Vse izolate smo opisali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. S preiskavo nukleotidnih zaporedij genov za 16S rRNA smo identificirali 20 različnih bakterijskih rodov iz 16 družin. Sekvenca gena za 16S rRNA enega izmed izolatov se je z najbolj podobno sekvenco referenčnih sevov ujemala v le 96,2 %, zato smo ta izolat v nadaljevanju natančno preiskali s fenotipskimi pristopi in analizo njegovega genomskega zaporedja. Na osnovi teh rezultatov smo izolat opisali in objavili kot novo bakterijsko vrsto Paenibacillus aquistagni 11T. Preiskovanje odpornosti proti klinično pomembnim antibiotikom pri izolatih iz družine Enterobacteriaceae in iz rodov Acinetobacter ter Pseudomonas je odkrilo odpornost proti ampicilinu, pri 14,3 % sevov iz družine Enterobacteriaceae pa tudi proti kloramfenikolu. Izolati, identificirani kot Acinetobacter sp., Pseudomonas otitidis in Bacillus sp., ki smo jih izolirali iz vzorčnega mesta kjer je bilo penjenje najbolj obilno, so tudi v pogojih laboratorijskega namnoževanja tvorili stabilno peno na površini kompleksnega gojišča. Po analizi fizikalno-kemijskih lastnosti vode smo ugotovili najvišjo koncentracijo kovin v vzorčnem mestu 5, zato smo izolatom tega vzorčnega mesta preiskali odpornost proti železu in manganu. Za vse izolate smo ugotovili rast ob prisotnosti 300 mg/L Fe v kompleksnem gojišču, za 73 % ob prisotnosti 900 mg/L Fe, en izolat pa je toleriral 1500 mg/L Fe. Odpornost proti 1500 mg/L Mn smo potrdili pri 37 % preiskanih sevih, pri koncentraciji 300 mg/L Mn pa je rastlo kar 91 % izolatov. S tehnologijo Ion Torrent smo na osnovi preiskovanja sekvenc sedmih variabilnih regij genov za 16S rRNA tudi brez predhodne osamitve izolatov preiskali sestavo mikrobne združbe iz istih petih vzorčnih mest jezera odpadne vode kot smo pridobili izolate. V vzorcih Voda 1, Voda 3 in Voda 4 so prevladovale operacijske taksonomske enote iz družine Prochlorococcacea, v vzorcu Voda 2 iz družine Sphingomonadaceae, v vzorcu voda 5 pa iz družine Gallionellacea. V vzorcu Sediment 1 so prevladovale enote OTE iz družine Rhodobacteraceae, v vzorcu Sediment 2 iz Sphingomonadaceae, v vzorcu Sediment 3 iz Desulfobacteraceae, v vzorcu Sediment 4 iz Pseudomonadaceae in v vzorcu Sediment 5 iz družine Nostocaceae. Primerjava med bakterijskimi družinami, identificiranimi po osamitvi izolatov, ter bakterijskimi družinami identificiranimi neposredno, je odkrila najboljše ujemanje med rezultati za vzorec Voda 2 (57,2 %), nekoliko slabše za vzorec Voda 1 (21,8 %), Voda 3 (20,0 %) in Voda 4 (14,5 %), najslabše pa za vzorec Voda 5 (1,2 %). Pri sedimentih je bilo najboljše ujemanje med bakterijskimi družinami, identificiranimi z obema metodološkima pristopoma, v vzorcu Sediment 4 (74,0 %) in Sediment 2 (57,4 %), slabše pri Sediment 3 (10,2 %) in Sediment 1 (14,0 %), najslabše ujemanje pa je bilo ponovno v sedimentu iz vzorčnega mesta 5 (2,4 %). Z analizo glavnih komponent PCA smo ugotavljali vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti na prisotnost posameznih bakterijskih družin. V vzorcih vod smo ugotovili povezavo med pH-vrednostjo, vsebnostjo Mg, Na, Cu, Fe, Mn, Zn in skupino bakterijskih družin Gallionellaceae, Burkholderiaceae, Eubacteriaceae, Methylophilaceae in Ferrovaceae. V vzorcih sedimentov pa je bila prevladujoča povezava med vsebnostjo As, Cd, Co, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn in skupino bakterijskih družin Nostocaceae, Ferrovaceae, Gallionellaceae, Acetobacteraceae in Acidobacteriaceae.
Keywords: odpadne vode, mikrobna združba jezera, sekvenciranje naslednje generacije Ion Torrent, 16S rRNA, Paenibacillus aquistagni, antibiotiki, kovine, penjenje vode
Published: 19.04.2019; Views: 138; Downloads: 14
.pdf Full text (3,62 MB)

4.
Posplošitve markovskih funkcij in njihove inverzne limite
Tjaša Lunder, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Disertacija se ukvarja s študijem posebnih tipov posplošenih inverznih limit. V disertaciji smo uspešno rešili problem izbire definicije posplošenih markovskih funkcij in definicije enakosti vzorcev dveh takšnih funkcij, ki nam omogoča, da se tudi za razred večličnih preslikav dokaže izrek analogen izreku Holtove v [11]. Izrek Holtove velja samo za surjektivne enolične markovske preslikave. Naš izrek pa velja tudi za večlične funkcije, velja celo brez predpostavke o surjektivnosti. Tako pri markovskih preslikavah kot pri naših, posplošenih markovskih preslikavah, so particije končne množice. V nadaljevanju disertacije smo pokazali, da je možna tudi nadaljnja posplošitev, pri kateri so particije števno neskončne. Na ta način smo vpeljali števno markovske funkcije ter enakost vzorcev števno markovskih preslikav. Tudi ti dve definiciji sta bili ustvarjeni tako, da sta omogočili dokaz izreka o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit v primeru, kadar so vezne preslikave števno markovske funkcije z enakimi vzorci. Tudi ta izrek smo dokazali brez predpostavke o surjektivnosti. To teorijo smo v nadaljevanju aplicirali na šotorske funkcije in funkcije oblike N (dva posebna razreda enoličnih in večličnih funkcij). V zadnjem poglavju smo predstavili nekaj odprtih problemov.
Keywords: markovska preslikava, ve£li£na funkcija, navzgor polzvezna funkcija, posplo²ena markovska funkcija, ²tevno markovska funkcija, inverzno zaporedje, inverzna limita, ²otorska funkcija, funkcija oblike N.
Published: 19.02.2019; Views: 155; Downloads: 19
.pdf Full text (1,65 MB)

5.
Nekateri rezultati o povezanosti in neodvisnih množicah v produktih grafov
Tjaša Paj Erker, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava nekatere rezultate na grafovskih produktih. V uvodu bomo na kratko predstavili vsebino doktorske disertacije in ponovili nekatere osnovne pojme teorije grafov, ki jih bomo uporabljali v nadaljevanju. Prva tema, ki jo bomo predstavili so neodvisne množice v direktnem produktu. Govorili bomo o velikosti in strukturi največjih neodvisnih množic v direktnem produktu. Najprej bomo predstavili pomembnejše znane rezultate, nato pa bomo pokazali, da ima direkten produkt lihe poti in poljubnega grafa, ter direkten produkt sodega cikla in poljubnega grafa največjo neodvisno množico, ki je unija dveh pravokotnikov. Ugotovili bomo, da obstajajo v direktnem produktu sode poti in poljubnega grafa največje neodvisne množice, ki so lahko tudi drugačne oblike ter zapisali natančno karakterizacijo teh največjih neodvisnih množic. Zapisali bomo zadostni pogoji za drevesa, da ima direkten produkt drevesa in poljubnega grafa največjo neodvisno množico oblike dveh pravokotnikov. V nadaljevanju bomo raziskali posplošeno 3-povezanost v kartezičnem produktu grafov. Prikazali bomo več naravnih načinov, kako dobiti 3-presečno množico S, pri kateri nam graf razpade na vsaj tri komponente. Nato bomo dokazali, da je eden izmed teh načinov vedno optimalen, če sta G in H 2-povezana grafa na vsaj šestih vozliščih. Tako dobimo natančno vrednost posplošene 3-povezanosti kartezičnega produkta dveh 2-povezanih grafov na vsaj šestih vozliščih. Na koncu se bomo ukvarjali z vprašanjem o zgornji meji najmanjšega diametra krepko orientiranega krepkega produkta. Določili bomo natančno vrednost najmanjšega diametra krepkega produkta dveh poti.
Keywords: direktni produkt, kartezični produkt, krepki produkt, neodvisna množica, povezanost, posplošena povezanost, diameter, krepka orientacija
Published: 11.12.2018; Views: 145; Downloads: 27
.pdf Full text (603,74 KB)

6.
Razvoj sodobnih didaktičnih modelov v tehniškem izobraževanju, njihova evelvacija ter verifikacija
Majda Fiksl, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Za uspešno delo je pomembno v razredu z učenci vzpostaviti primerno vzdušje, jih aktivno vključiti v proces učenja in jim približati učne vsebine in cilje pouka. Pedagogika in didaktika morata izpolnjevati dve nalogi: ugotoviti, kakšen je pouk, in ponuditi predlog za izboljšavo poučevanja in učenja. Prav ta predlog je temeljni del diseratcije. V nalogi smo razvili sodobni didaktični model S-FBL_TIT (Strukturno - funkcionalno poučevanje Tehnike in tehnologije), ki temelji na didaktiki učne teorije. V okviru izvedene raziskave ob uporabi razvitega modela poučevanja S-FBL_TIT v primerjavi s tradicionalnim poukom, nas je zanimalo, kako učenci zaznavajo razredno vzdušje in kakšen je njihov interes do vsebin predmeta Tehnika in tehnologija ob uporabi različnih didaktičnih modelov poučevanja. Raziskavo smo izvedli na dveh oddelkih, oddelku s tradicionalnimi, pretežno frontalnimi metodami poučevanja (kontrolna skupina) in na oddelku, kjer smo pouk izvajali ob uporabi sodobnega didaktičnega modela pouka (eksperimentalna skupina). V raziskavo smo vključili 92 osnovnošolcev šestega in sedmega razreda. Za merjenje vzdušja v razredu in interesa učencev smo uporabili vprašalnik s 54 trditvami. Iz rezultatov so vidne spremembe v zaznavanju razrednega vzdušja in priljubljenosti vsebin predmeta Tehnike in tehnologije glede na metode dela pri pouku. Ugotovljeno je bilo, da s sodobnim didaktičnim modelom pouka izboljšamo vzdušje v razredu in s tem povečamo interes do teh vsebin. Poudariti je potrebno, da se mora učitelj prilagajati in vzpostavljati takšno vzdušje v razredu, ki bo spodbujalo učenčevo aktivnost in razvijalo boljše odnose, razvoj, spretnosti in organizacijo dela v razredu. Živimo v svetu, kjer so stalnica le stalne spremembe in zato se moramo spreminjati tako učitelji, kot tudi naše metode dela.
Keywords: inovativni didaktični pristop, struktura pouka, razredno vzdušje, osnovnošolsko izobraževanje
Published: 24.08.2018; Views: 180; Downloads: 39
.pdf Full text (3,92 MB)

7.
Potencial širjenja tigrastega komarja, Aedes albopictus (Diptera: Culicidae), invazivne vrste v Sloveniji
Katja Kalan, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Tigrasti komar, Aedes albopictus (Skuse, 1895), je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki je v Sloveniji prisotna že 16 let. Zaradi svojega hitrega širjenja, sposobnosti izkoraiščanja umetnih vodnih habitatov za svoj razvoj, nadležnosti za prebivalstvo ter predvsem nevarnosti prenosa različnih zoonoz ima izjemen pomen za javno zdravje. Namen doktorske disertacije je bil določiti razširjenost tigrastega komarja v celotni državi ter preučiti njegovo potencialno razširjenost v bližnji prihodnosti. Popisi komarjev so temeljili na iskanju ličink v različnih vodnih habitatih. Komarje smo do vrste določili na podlagi morfoloških znakov ter s pomočjo DNA (deoksiribonukleinska kislina) črtnih kod. V dveh letih vzorčenja smo ugotovili stabilno populacijo tigrastega komarja na Primorskem, v Ljubljani in širši okolici ter na Dolenjskem. Ob popisu tigrastega komarja smo naleteli še na dve invazivni vrsti, japonskega komarja, Ae. japonicus japonicus, ter korejskega komarja, Ae. koreicus. Zaradi hitro rastoče populacije, pomena za javno zdravje ter nejasnih ekspanzijskih mehanizmov japonskega komarja v Evropi smo dodatno opravili populacijsko študijo te vrste na osnovi genetskih markerjev. Genotipizirali smo sedem mikrosatelitnih lokusov na reprezentativnem številu vzorcev in obenem sekvenirali del njihovega mitohondrijskega gena za nikotin-dehidrogenazo; NAD4. Rezultati so pokazali, da so populacije v Sloveniji najbolj podobne populacijam, ki naseljujo območje Nemčije. S to raziskavo smo dokazali, da sta populaciji tigrastega in japonskega komarja simpatrični na velikem delu Slovenije. Na podlagi zbranih podatkov o njuni razširjenosti, različnih kombinacij bioklimatskih spremenljivk iz dveh baz, WorldClim in CHELSA, in nadmorske višine smo v računalniškem programu MaxEnt izdelali različne modele potencialne razširjenosti za obe vrsti. Najboljši modeli so bili izbrani na podlagi AIC in AUC vrednosti. Kot primernejši za napovedi razširjenost obeh vrst se izkazali modeli s spremenljivkami iz baze CHELSA, kar smo potrdili tudi s terenskimi podatki. Tigrati komar lahko po napovedih modelov potencialno naseli še območje v severovzhodni Sloveniji, zato bi morali v prihodnosti temu nameniti pozornost, da bi preprečili naselitev in ustalitev vrste. Populacija japonskega komarja se je v primerjavi s tigrastim komarjem v času vzorčenja razširila na večino države, kar so predvedili tudi izdelani modeli. S študijo smo potrdili, da so modeli uporabno orodje za predvidevanje razširjenosti invazivnih vrst komarjev in bi jih lahko uporabili za preprečevanje širjenja invazivnih komarjev v prihodnosti v drugih državah s podobnimi bioklimatskimi pogoji.
Keywords: tigrasti komar, japonski komar, korejski komar, Slovenija, modeliranje razširjenosti, MaxEnt, CHELSA, WorldClim, sistem črtnih kod DNA, genetska diverziteta
Published: 13.07.2018; Views: 356; Downloads: 43
.pdf Full text (11,70 MB)

8.
Impact of curvature on nematic topological defects
Luka Mesarec, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Topological defects (TDs) appear almost unavoidably in continuous symmetry breaking phase transitions. The topological origin makes their key features independent of systems' microscopic details; therefore TDs display many universalities. Because of their strong impact on numerous material properties and their significant role in several technological applications it is of strong interest to find simple and robust mechanisms controlling the positioning and local number of TDs. There are strong evidences that in physics the fields are fundamental entities of nature and not particles. If this is the case then topological defects (TDs) might play the role of fundamental particles. An adequate testing ground to study and gain fundamental understanding of TDs are nematic liquid crystals. We present a numerical study of TDs within effectively two dimensional closed soft films exhibiting in-plane orientational ordering. Popular examples of such class of systems are liquid crystalline shells and various biological membranes. We analyze the impact of extrinsic and intrinsic curvature on positions of topological defects (TDs) in two-dimensional (2D) nematic films. We demonstrate that both these curvature contributions are commonly present and are expected to be weighted by comparable elastic constants. A simple Landau-de Gennes approach in terms of tensor nematic order parameter is used to numerically demonstrate impact of the curvatures on position of TDs on 2D ellipsoidal nematic shells. We introduce the Effective Topological Charge Cancellation mechanism controlling localised positional assembling tendency of TDs and the formation of pairs (defect,antidefect) on curved surfaces. Furthermore, we estimate a critical depinning threshold to form pairs (defect,antidefect) using the electrostatic analogy. Finally, we show how one could efficiently switch among qualitatively different structures by using a relative volume of ordered shells, which represents a relatively simple naturally accessible control parameter. In doctoral thesis, we developed theoretical model of erythrocyte membrane by using a hybrid Helfrich-Landau type mesoscopic approach, taking into account in-plane membrane ordering. We demonstrate that the derived extrinsic membrane energy term, which strongly depends on the local orientations of the molecules, is essential for the predicted broadening of the range of the relative volumes corresponding to the stable discocyte shapes, which is otherwise very narrow if only intrinsic curvature energy term dominates.
Keywords: Topological defects, Continuum fields, Nematic liquid crystals, Biological membranes, Nematic shells, Landau-de Gennes formalism, Topological charge, Nanoparticles, Gaussian curvature, Electrostatic analogy, Intrinsic curvature, Extrinsic curvature, Crystal growth nucleation, Relative volume
Published: 09.03.2018; Views: 434; Downloads: 45
.pdf Full text (23,66 MB)

9.
Histerezno obnašanje Lebwohl-Lasherjevih rotorjev
Slavko Buček, 2017, doctoral dissertation

Abstract: V nalogi preučujemo sklopitev med nanodelci in termotropnimi nematičnimi tekočimi kristali (NTK). Slednje obravnavamo kot cilindrično simetrične objekte, ki jih v literaturi pogosto imenujejo kot rotorji. V prvem delu naloge preučujemo vpliv NTK na urejanje dispergiranih ogljikovih nanocevk (ON). Uporabili smo mezoskopski model, v katerem smo NTK opisali z Landau-de Gennesovo teorijo z enoosnim ureditvenim parametrom. Prisotnost ON smo upošteval z Doi-ovo prosto energiji, s katero smo modelirali liotropni značaj ON. Slednja interakcija upošteva t. i. sklopitev izključitvenega volumna. Obravnavali smo primer bi-disperzne porazdelitve ON v limiti šibke sklopitve NTK-ON. V tej limiti na sklopitev dominantno vpliva anizotropija površinske napetosti, medtem ko je interakcija z nematično orientacijsko urejenostjo relativno zanemarljiva. Glede na jakost ON-NTK interakcije smo zasledil dva kvalitativno različna režima obnašanja. V prvem režimu dispergirane ON posedujejo nezvezni prehod iz izotropne v orientacijsko urejeno fazo. V drugem nadkritičnem režimu pa je prehod med fazama postopen. NTK močno vsiljujejo ON stopnjo urejenosti, medtem ko je povratni urejevalni vpliv zanemarljiv. Tako je nematični ureditveni parameter NTK odvisen predvsem od temperature in le šibko od koncentracije ON. V nematični fazi urejenosti daljše ON izkazujejo močnejšo orientacijsko urejenost. V drugem delu naloge smo preučeval histerezno obnašanje NTK pri cikličnem spreminjanju zunanjega urejevalnega polja. Pri tem smo predpostavili, da relativno homogeno dispergirani nanodelci v NTK delujejo kot orientacijsko naključno polje. Takšne primere npr. zasledimo v mešanicah NTK in aerosilnih nanodelcev. Osredotočili smo se na določitev režimov s kvalitativno različnim histereznim odzivom. Pri tem smo spreminjali jakost nematične sklopitve in jakost naključnega polja. Večino raziskav smo izvedli v dveh prostorskih dimenzijah. V teoretični analizi smo uporabili dva različna pristopa. Sistem smo najprej analizirali v približku povprečnega molekularnega polja. V prvem koraku smo analogno s klasično izpeljavo v magnetizmu vpeljali efektivno polje, ki deluje na lokalno nematično urejenost. Slednjo smo opisali s tenzorskim ureditvenim parametrom. V efektivnem polju smo upoštevali prisotnost »povprečnih« sosedov. Predpostavili smo, da sta lastna okvirja tenzorskega efektivnega polja in nematične urejenosti vzporedna in na ta način dobili samo-usklajevalno enačbo. V slednji smo vpeljali povprečenje po orientacijski neurejenosti nanodelcev. V drugem pristopu smo numerično preučevali nematično urejenost za dane vrednosti interakcij v sistemu in nato iz dobljene konfiguracije izračunali povprečni globalni nematični ureditveni parameter. V obeh pristopih smo enačbe reševali numerično pri temperaturi nič. Pri spreminjanju jakosti značilnih interakcij sistema smo dobili kvalitativno različne histerezne zanke in določili področja stabilnosti kvalitativno različnih zank. V obeh pristopih smo dobili kvalitativno podobno obnašanje in pojavile so se samo razlike v kvantitativnem obnašanju. Torej približek molekularnega polja predstavlja v tem primeru relativno zanesljivo in preprosto orodje. Rezultati naloge so potencialno zanimivi za številne aplikacije v nanotehnologiji, ki so osnovane na interakcijah med nematičnimi tekočimi kristali in različnimi nanodelci. V primeru ON bi NTK komponento lahko izkoristili za kontrolirano orientacijsko manipulacijo dispergiranih ON. Tako bi lahko npr. kreirali različne prilagodljive in odzivne vzorce ON s specifičnim makroskopskim obnašanjem. Pri tem bi izkoriščali »mehkobo« NTK komponente in njeno odzivnost na zunanja urejevalna polja in na ograjevalno geometrijo. Po drugi strani bi lahko specifično histerezno obnašanje NTK v cikličnih urejevalnih poljih v prisotnosti nanodelčno generiranega nereda uporabili za različne »mehke« spominske elemente.
Keywords: tekoči kristali, histereza, lebwohl-lasherjev model, mrežna simulacija, nano cevke, povprečno molekularno polje
Published: 06.02.2018; Views: 323; Downloads: 23
.docx Full text (1,90 MB)

10.
Strukturne lastnosti resonančnih grafov tubulenov in fulerenov
Niko Tratnik, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava predvsem resonančne grafe tubulenov in fulerenov. V prvem poglavju so predstavljeni nekateri že znani rezultati o resonančnih grafih, prav tako pa je podana struktura doktorske disertacije. V naslednjem poglavju so definirani nekateri osnovni pojmi teorije grafov, ki jih potrebujemo v preostalih poglavjih. V tretjem poglavju so predstavljene tri pomembne družine kemijskih struktur, to so benzenoidni sistemi, tubuleni in fulereni. Omenjene družine predstavljajo molekule, ki jih imenujemo benzenoidni ogljikovodiki, ogljikove nanocevke in fulereni. V četrtem poglavju je najprej pokazana povezava med Kekuléjevimi strukturami določene molekule ter popolnimi prirejanji ustreznega kemijskega grafa. V nadaljevanju poglavja je definiran resonančni graf benzenoidnega sistema, tubulena in fulerena. Glavni namen tega koncepta je modeliranje interakcij med posameznimi Kekuléjevimi strukturami molekule. Nato se lotimo raziskovanja osnovnih lastnosti resonančnih grafov. Pokazano je, da je resonančni graf tubulena ali fulerena dvodelni graf, vsaka njegova povezana komponenta pa je bodisi pot bodisi graf z ožino štiri. Prav tako dokažemo, da je 2-jedro vsake povezane komponente resonančnega grafa širokega tubulena ali fulerena, ki ni pot, vedno 2-povezan graf. Nato podamo primer neskončne družine tubulenov, katerih resonančni grafi niso povezani. Na koncu poglavja definiramo resonančni graf za katerikoli graf, ki je vložen na zaprto ploskev. Dokažemo tudi, da so taki resonančni grafi inducirani podgrafi hiperkock. V petem poglavju definiramo Zhang-Zhangov polinom, ki je namenjen štetju posebnih struktur, imenovanih Clarova pokritja. Dokazano je, da je Zhang-Zhangov polinom grafa, vloženega na zaprto ploskev, enak polinomu kock ustreznega resonančnega grafa. Ta rezultat posplošuje podobne rezultate za benzenoidne sisteme, tubulene in fulerene. Na koncu se ukvarjamo s strukturo distributivne mreže resonančnih grafov. Dokazano je, da je vsaka povezana komponenta resonančnega grafa tubulena graf pokritja neke distributivne mreže. Prav tako pokažemo, da je vsaka povezana komponenta resonančnega grafa tubulena medianski graf, njen graf blokov pa je pot. Nazadnje podamo primer fulerena, katerega resonančni graf ni graf pokritja nobene distributivne mreže.
Keywords: benzenoidni sistem, ogljikova nanocevka, tubulen, fuleren, resonančni graf, Z-transformirani graf, Clarovo pokritje, Zhang-Zhangov polinom, polinom kock, distributivna mreža, medianski graf, graf blokov, grafi na ploskvah
Published: 09.01.2018; Views: 370; Downloads: 89
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica