| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacija
Karmen Osterc-Kokotovič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ključne besede: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

2.
Načrtovanje polizoliranih vodnikov : doktorska disertacija
Žiga Voršič, 2024, doktorska disertacija

Opis: Težave pri umeščanju novih nadzemnih vodov v prostor postavljajo nov izziv, kako v največji možni meri izkoristiti obstoječe koridorje nadzemnih vodov in s tovrstnimi ukrepi prispevati k zmanjševanju površine zasedbe prostora. Polizolirani vodniki (pokriti prevodniki), ki so sestavljeni iz vodnika, obkroženega s prevleko iz izolacijskega materiala, ki ščiti pred naključnimi stiki z drugimi pokritimi vodniki in z ozemljenimi deli, kot so drevesne veje itd., omogočajo bolj jedrnato izrabo prostora. V doktorski disertaciji smo raziskali porazdelitev električnega polja polizoliranega vodnika in s poskusom ugotovili, da lahko obratuje pri najvišjih napetostih v gabaritu visoko napetostnih daljnovodov. Pri raziskavi segrevanja polizoliranega vodnika smo prazne prostore med žicami daljnovodne vrvi nadomestili z ekvivalentno geometrijsko plastjo ustrezne debeline. Tudi to predpostavko smo potrdili z meritvami. Z raziskavami smo pokazali, da je mogoče z minimalnimi gradbenimi in okoljskimi posegi praktično uporabiti polizolirane vodnike na visoki napetosti in s tem omogočiti zoženje koridorjev bodočih vodov najvišjih napetosti.
Ključne besede: polizolirani vodniki, elektromagnetno polje, temperaturni gradient, tokovna zmogljivost, meritve
Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (9,93 MB)

3.
Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti : doktorska disertacija
Marina Horvat, 2023, doktorska disertacija

Opis: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Ključne besede: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

4.
Razvoj au nanodelcev z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize za detekcijo protiteles proti SARS-CoV-2 : doktorska disertacija
Žiga Jelen, 2023, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu so predstavljene študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultati in analize, s pomočjo katerih smo potrdili hipotezo, da je možno Au nanodelce (AuND) pripravljene z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize (USP), konjugirati s ciljnimi antigeni SARS-CoV-2 in rekombinantnim IgG, da bodo delovali v imunoserološkem hitrem testu na lateralni tok (LFIA), za potrditev potencialne prisotnosti protiteles proti virusu SARS-CoV-2. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 5 l/min N2, 2,5 l/min H2) smo z USP sintetizirali AuND iz prekurzorja na osnovi zlatovega (III) klorida. AuND smo zbirali v steklenicah z demineralizirano vodo. Določili smo optimalne stabilizatorje in njihove koncentracije: 2,5 g/L PVP 40K ((C6H9NO)n) ter naknadno dodani 1 g/L trinatrijevega citrata (Na3C6H5O7) in saharoze (C12H22O11), da bi preprečili AuND aglomeracijo. Presevna elektronska mikroskopija AuND je pokazala, da so okrogli, s povprečno velikostjo okoli 50 nm in ozko velikostno porazdelitvijo, brez defektov in nizkim ZETA potencialom, 2,4 mV, pri pH 7,5. Za odstranitev vode iz suspenzije z AuND in stabilizatorji je bila uporabljena liofiliazcija, ki je bila izvedena pri naslednjih pogojih: zamrzovanje pri –40 °C, 4 h, atmosferski tlak; primarno sušenje pri +20 °C, 12 h, 1–4 Pa; sekundarno sušenje pri +30 °C, 33 h, 1–4 Pa. Nastali posušeni AuND so ohranili vse lastnosti, ki so potrebne za funkcijo oznak v hitrih LFIA testih: visoka površinska energija, površinska plazmonska resonanca in proste karboksilne skupine za konjugacijo. V nadaljevanju izvajanja eksperimentov smo, da bi potrdili doktorske hipoteze, izvedli raziskavo in optimizacijo konjugacije AuND z antigenom SARS-CoV-2, ki je bodičasti protein S1 (ak 1-681), in s protitelesi na zajčji IgG (RMG03). Za določitev poteka konjugacije AuND smo uporabili posredne (gelske elektroforeze, UV-Vis, preizkus delovanja) in direktne (XPS, SIMS) metode. Rezultati so pokazali, da se med našim postopkom konjugacije, v fazah čiščenja odstranimo večinski delež PVP in saharoze, ter s tem sprostimo proste karboksilne funkcionalne skupine citratnih ionov, ki so vezani na povšini AuND. Na teh prostih mestih lahko poteče konjugacija prek prostih -NH2 skupin na proteinih. Njihovo funkcionalnost smo ovrednotili z eksperimentalnimi testiranji lastno razvitega LFIA testa. Na osnovi tega smo postavili model in mehanizem konjugacije AuND, ki predpostavlja, da poteka konjugacija z antigeni oziroma protitelesi prek tvorbe peptidnih vezi med N-koncem proteina in prostimi karboksilnimi skupinami citratnega iona, ki je vezan na površino AuND prek svojih karboksilnih skupin. Za dodatno potrditev funkcionalizacije AuND z izbranimi biomolekulami smo v sklepnem delu doktorskega dela izvedli klinično študijo na pacientih UKC MB, ki je bila odobrena s sklepom KME RS št. 0120-148/2021/3. Rezultati študije so pokazali, da testi dosegajo visoko občutljivost (83 %) tako na vzorcih nosnega sluza kot na vzorcih seruma, slabšo specifičnost (66 % sluz, 74 % serum), visoko negativno napovedno vrednost (94 %) in slabšo pozitivno napovedno vrednost (38 % sluz, 45 % serum). S študijo smo potrdili delovanje AuND v funkciji oznak, saj so se testne in kontrolne linije v lastno razvitem LFIA hitrem testu obarvale.
Ključne besede: Nanodelci zlata, SARS-CoV-2 virus, stabilizacija, konjugacija, LFIA testi, karakterizacija
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

5.
Model kadrovskih procesov v dobi digitalizacije in staranja zaposlenih
Nena Hribar, 2023, doktorska disertacija

Opis: Raziskava obravnava področje kadrovskega managementa, ki je v današnjem času še kako pomemben sopotnik strateškega razvoja organizacij. Na izbranih kadrovskih procesih se je v povezavi z demografskimi in tehnološkimi spremembami družbe z ustrezno teoretično podlago in raziskovalnim procesom pristopilo k pripravi modela kadrovskih procesov, ki je v prvi vrsti izvirni znanstveni doprinos na področju organizacijskih ved, ožje kadrovskega managementa. Staranje prebivalstva je značilnost praktično vseh držav po svetu in ključno sooblikuje pogoje delovanja organizacij. Značilnosti, ki jih povezuje management organizacij in se dotikajo strateškega delovanja kadrovskega managementa, so vzete v ozir tudi z vidika starostne komponente zaposlenih. Na eni strani imamo tako opravka z izkušnjami zaposlenimi, ki tvorno prispevajo k učinkovitemu in uspešnemu delovanju organizacij, na drugi strani pa pogoje dela, ki jih delegira tehnološki trend razvoja družbe in organizacij, ki pogosto prehiteva trend soočanja s spremembami z vidika zaposlenih, ki se uvrščajo med starejše zaposlene. Na kakšen način pristopati z vidika kadrovskega managementa, ki po vseh teoretičnih zasnovah in aplikativnih izkušnjah predstavlja strateško funkcijo organizacij, je vprašanje, ki je v prvi vrsti povezano z izvajanjem kadrovskih procesov, na drugi strani pa se veže na zaposlene. Ob tem se v skupen mozaik uvršča tudi dimenzija tehnologije, ki je že pred časom prehitela administrativno vodenje zaposlenih in ravno tako prehiteva tudi marsikateri del delovanja v organizacijah. Model kadrovskih procesov predstavlja noviteto na področju znanstvenega raziskovanja v okvirih organizacijskih ved. Pomeni pa tudi doprinos kot strateško orodje organizacijam, ki kadrovski management smelo vključujejo v glavno strukturo managementa organizacij.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovski procesi, digitalizacija, staranje, model kadrovskih procesov
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

6.
Vloga ultrazvočne elastografije in nekaterih novejših biomarkerjev pri obravnavi kroničnih nefroloških pediatričnih bolnikov
Mirjam Močnik, 2024, doktorska disertacija

Opis: Cilj preventivne nefrologije pri otrocih je zgodnje odkrivanje otrok s povečanim tveganjem srčno-žilne ogroženosti in kronične ledvične bolezni, ki sta med seboj vzajemno povezani. V doktorski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje ultrazvočne elastografije, novejše ultrazvočne metode, ki omogoča oceno elastičnosti tkiv, ter nekaterih novejših označevalcev ledvične oziroma srčno-žilne poškodbe. V raziskavo smo vključili 129 preiskovancev: 46 pediatričnih bolnikov s kronično ledvično boleznijo, 50 bolnikov s povišanim krvnim tlakom ter 33 zdravih preiskovancev, ki so služili kot kontrolna skupina. Pri vseh udeležencih smo opravili antropometrične meritve. Celotno skupino preiskovancev smo dodatno opredelili kot čezmerno težke ali normalno prehranjene, izmerili krvni tlak, hitrost pulznega vala in telesno sestavo, opravili ultrazvočno elastografijo jeter in ledvic ter odvzeli kri in urin za osnovne in dodatne preiskave novejših bioloških označevalcev. Rezultati raziskave so pakazali zmanjšano elastičnost jeter v obeh raziskovalnih skupinah, ki jo poslabša prisotnost čezmerne telesne teže. Ob čezmerni telesni teži je hkrati zmanjšana tudi elastičnost ledvic, kar kaže na negativen učinek kopičenja dejavnikov tveganja srčno-žilnih bolezni. Izmed novejših bioloških označevalcev sta pri ocenjevanju srčno-žilne ogroženosti razvidni potencialna uporaba molekule salusin-β ter potreba po nadaljnjem raziskovanju receptorja za interlevkin 2 in uromodulina pri določenih skupinah bolnikov.
Ključne besede: otroci, srčno-žilni dejavniki, kronična ledvična bolezen, arterijska hipertenzija, ultrazvočna elastografija, novejši biološki označevalci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

7.
Vpliv inkretinov in njihovih analogov na dinamiko kalcija v celicah beta v svežih rezinah trebušne slinavke
Eva Paradiž Leitgeb, 2024, doktorska disertacija

Opis: Natančno uravnavanje sklopitve stimulacije in izločanja v celicah beta je ključnega pomena za vzdrževanje normoglikemije. Čeprav glukoza v tem procesu predstavlja primarni dražljaj, inkretini ključno prispevajo k povečanemu izločanju inzulina, delno tudi preko ojačitve znotrajcelične dinamike [Ca2+] ([Ca2+]IC). Podrobnosti o tem, kako inkretini vplivajo na rekrutacijo celic beta v fazi aktivacije, na aktivni čas in funkcionalno povezanost v fazi platoja in kako na njihovo deaktivacijo, še niso pojasnjene. S pomočjo konfokalne mikroskopije smo v svežih tkivnih rezinah trebušne slinavke z visoko resolucijo istočasno zajemali [Ca2+]IC signale v številnih celicah in tako sistematično proučili vpliv agonistov receptorjev GLP-1 (GLP-1RA), eksendina-4 (Ex-4) in GLP-1, na aktivnost sklopljenih celic beta. V nestimulativni koncentraciji glukoze (6 mM) je Ex-4 aktiviral približno četrtino celic beta v otočku. Kostimulacija z Ex-4 in glukozo (10 mM) je skrajšala zamik do aktivacije celic beta in pospešila dinamiko njihove aktivacije. Tako se je čas, ki je bil potreben, da so celice dosegle polovično vrednost maksimalnega aktivnega časa, v prisotnosti Ex-4 prepolovil. Aktivni čas in regularnost oscilacij [Ca2+]IC sta se povečala, zlasti v začetnem delu odziva celic beta. Kasnejše dodajanje Ex-4, ko so bile celice že aktivne, ni privedel do tako izrazitega porasta aktivnosti. Mrežne analize so potrdile povečano povezanost celic med fazo aktivacije in fazo platoja, pri čemer je vloga centralnih celic ostala stabilna tako v kontrolnih poskusih kot ob stimulaciji z Ex-4. Zanimivo je, da smo pri Ex-4 opazili dvojen učinek na deaktivacijo celic beta, tako da se je celična aktivnost pri nizkih koncentracijah podaljšala, pri visokih pa skrajšala. Naši poskusi so dosledno pokazali, da je GLP-1 šibkejši agonist. Kostimulacija z GLP-1RA in glukozo tako povzroči porast [Ca2+]IC med aktivacijo in aktivnostjo celic beta, kar kaže, da je učinek inkretinov v veliki meri mogoče pojasniti z ojačano dinamiko [Ca2+]IC. Predhodna stimulacija z inkretini ne privede do kritičnega podaljšanja aktivnosti celic beta, kar potrjuje njihovo nizko tveganje za razvoj hipoglikemije.
Ključne besede: celice beta, tkivna rezina, agonisti receptorjev GLP-1, konfokalna mikroskopija, kalcijeve oscilacije
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

8.
Sopomenskost kot faza v procesu ustalitve terminološkega izrazja na primeru genetike : doktorska disertacija
Suzana Jakoša, 2024, doktorska disertacija

Opis: Sopomenskost je značilna tako za splošnosporazumevalni jezik kot tudi za terminologijo. Med vrstama jezikovnih znakov – leksemov splošnega jezika in terminov – je razlika v vlogi sopomenk. Termini so namenjeni le objektivnemu poimenovanju pojmov v pojmovnih sistemih. Po tradicionalnem preskriptivnem terminološkem pristopu enemu pojmu v pojmovnem sistemu z namenom izognitve dvoumnosti pripada le en termin v poimenovalnem sistemu. V preučevanih gradivnih virih je v številnih primerih drugačno stanje, saj so v terminološke slovarje uvrščeni tudi sopomenski termini. Sodobna terminološka teorija jih preučuje z več vidikov (jezikoslovnega, kognitivnega in komunikacijskega). Tipologija sopomenk, predstavljena v jezikoslovni literaturi, se razlikuje. V disertaciji je obravnavana terminološka sopomenskost v genetiki in izbranih sorodnih vedah, ki jo izpričujejo terminološki slovarji in drugi terminološki viri. Analiza je osredinjena na kompleksnost tega jezikovnega pojava, iz katere izhaja tipološka raznovrstnost sopomenk. Razvrščanje v tipe in podtipe temelji na prevzetosti besednih prvin, strukturnih, besedotvornih in pomenotvornih lastnostih ter pravopisnih posebnostih. Med interdisciplinarno zastavljeno raziskavo je bilo ugotovljeno odstopanje od po tradicionalni terminološki teoriji pričakovanega tipa sopomenskosti zgolj na ravni dvojnic ali dublet iz prevzetega in neprevzetega termina, saj sopomensko dvojico lahko tvorita tudi samo prevzeta ali samo neprevzeta termina. Pogosti so tudi sopomenski nizi, ki v celotnem preučevanem vzorcu obsegajo do enajst členov. Več terminov za isti pojem izkazuje še nezaključen proces ustaljevanja terminologije, v katerem je pomemben dogovor področnih strokovnjakov. Terminološkemu obilju kot posledici sopomenskosti nasproten pojav je poimenovalna praznina, ki je v raziskovalnem vzorcu značilna za nekatere citatne termine ali dele terminov. Zanje namreč v poimenovalnih sistemih v vseh primerih še ni podomačenih sopomenskih ustreznikov. Nastali so v tujejezičnem okolju, ker iz njega izvirajo tudi z njimi poimenovani pojmi v pojmovnih sistemih strokovnih področij. V disertaciji predstavljena spoznanja tako o tipološki raznovrstnosti sopomenskih dvojic in nizov kot tudi o poimenovalni praznini so pomembna za uslovarjanje terminov v morebitnem prihodnjem terminološkem slovarju genetike in njej sorodnih ved.
Ključne besede: terminologija, genetika, sopomenskost, sopomenska dvojica, sopomenski niz, ustaljevanje terminologije, terminološka načela, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

9.
Hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost: modeliranje sprememb izbire modalitete kot posledica zunanjih dejavnikov : doktorska disertacija
Simona Šinko, 2024, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi je predstavljen hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost, ki smo ga razvili. Omogoča prostorsko modeliranje najverjetnejše izbire modalitete osebnega prevoza za izbrano zaključeno geografsko področje. Model upošteva kompromis med subjektivnimi dejavniki odločitve in merljivim stroškom med posameznimi modalitetami. Za pridobitev preferenčnih stopenj posameznih modalitet ter njihovo končno razvrstitev glede na tri upoštevane dejavnike odločitve (udobje/ugodje in priročnost uporabe posamezne modalitete, dostopnost modalitete in okoljski vidik uporabe modalitete) je uporabljen analitično hierarhični proces (AHP), objektivni dejavniki pa so izraženi s časom potovanja. Čas potovanja je izračunan od vnaprej definiranih con na izbranem geografskem območju do namembne destinacije glede na razpoložljivo izbiro modalitet. Model je bil testiran na primeru mesta Dunaj v dveh časovnih obdobjih, med katerima se je zgodila ena večjih zdravstvenih kriz – izbruh virusa SARS-CoV-2. Rezultati modela kažejo na to, da javni prevoz na Dunaju v času omejitev, ki so veljale zaradi širjenja virusa, ni bil prevladujoča izbira prevoznega sredstva, kot je bila pred izbruhom virusa. Glavni rezultat modela so geografsko opredeljena območja uporabe posameznih modalitet za obe analizirani obdobji, ki so prikazana na končnem zemljevidu. Na podlagi obeh prikazov je izdelan še prikaz sprememb pri odločitvi za modaliteto zaradi nastale pandemije. Takšen prikaz lahko zagotovi teoretično podporo oblikovalcem prometnih politik in načrtovalcem prometa. Prednost predstavljenega modela je, da jo je mogoče uporabiti tudi za druga mesta po svetu ter za analizo sprememb ob ostalih lokalnih in globalnih dogodkih, ki imajo vpliv na izbiro modalitete.
Ključne besede: analitično hierarhični proces (AHP), merljivi strošek, modeliranje izbire modalitete, osebni prevoz, spremembe zaradi pandemije COVID-19, subjektivni dejavniki odločitve
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

10.
The endocannabinoid system in asthma patients and the effect of cannabinoids in the modulation of inflammatory response
Carina Esteves Pinto Kozmus, 2021, doktorska disertacija

Opis: Asthma is a chronic inflammatory condition characterised by intermittent and reversible airflow obstruction caused by inflammation, bronchospasm, and increased airway secretions. Questions about the endocannabinoid system’s function in asthma pathogenesis have arisen as evidence grows, demonstrating it is a native modulator of immune functions. The main goal of this study was to genetically characterise the endocannabinoid system in naive asthma patients and determine if there is a relationship between endogenous cannabinoids and their inflammatory response. We studied a case-control cohort of 353 patients with mild/moderate persistent asthma and 276controls. The mRNA expression levels of the selected genes were quantified in peripheral blood mononuclear cells (PBMCs) and N-acylethanolamines (NAEs) quantified from plasma samples. Our results revealed that the genes for CB1 (CNR1) andCB2 (CNR2), along with genes for the enzymes NAPE-PLD (NAPEPLD), Abhd4(ABHD4) and MAGL (MGLL) were up-regulated in asthma patients and associated with their clinical and inflammatory condition. In addition, two of the genotyped polymorphisms located in the CNR2 gene were also associated with worse clinical symptoms. Palmitoylethanolamide (PEA) levels were lower and significantly different between allergic asthma patients and the control group and associated with worse clinical symptoms. Furthermore, our findings indicate that asthma patients with highCNR1mRNA expression levels at the time of diagnosis, treated with LTA, have better treatment response, while asthma patients with highCNR1mRNA expression levels, treated with ICS, had worse treatment response. Long-term ICS or LTRA therapy reduced mRNA expression ofCNR1together withIL4andIL5.It is evident from these findings that the endocannabinoid system plays a role in asthma, but it is not possible to determine whether this up-regulation is a cause or a result of the condition. Nonetheless, our findings add to a better understanding of the endocannabinoid system’s significance in asthma pathogenesis.
Ključne besede: Asthma, Endocannabinoid system, Cannabinoids, Inflammation, Molecular genetics
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (10,46 MB)

Iskanje izvedeno v 3.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici