SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli
Laura Rožman, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli raziskujemo povezanost med vodenjem za učenje in uveljavljanjem sodobnih značilnosti pouka. V teoretičnem delu predstavljamo dosedanja znanstvena spoznanja o vodenju za učenje in značilnosti sodobnega pouka. Teoretični prispevek disertacije predstavlja sinteza znanstvenih spoznanj, katerih končni rezultat je za potrebe naše raziskave izpeljava značilnosti vodenja za učenje in značilnosti sodobnega pouka. V empirični raziskavi proučujemo, kako ravnatelji udejanjajo vodenje za učenje, mnenja in stališča učiteljev do vodenja za učenje, uveljavljanje značilnosti sodobnega pouka v šolski praksi ter zvezo med vodenjem za učenje in didaktičnimi značilnostmi pouka. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da se z višjo stopnjo vodenja za učenje dviga raven značilnosti sodobnega pouka. V ta namen smo uporabili kompleksni metodološki pristop, in sicer kvantitativne (anketiranje, sistematično opazovanje) in kvalitativne (intervjuvanje) raziskovalne tehnike in njim prilegajoče metode obdelave. Raziskovalni vzorec zajema učitelje in ravnatelje slučajnostno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati raziskave kažejo visoko stopnjo uveljavljenosti vodenja za učenje pri vodenju šol. Večina učiteljev zaznava ravnateljevo vodenje za učenje. Večina učiteljev soglaša s pomembnostjo vodenja za učenje. Raziskava kaže visoko uveljavljenost značilnosti sodobnega pouka v učni praksi. V našem primeru visoka stopnja soglašanja učiteljev s pomembnostjo vodenja za učenje in njihovo zaznavanje ravnateljevega vodenja za učenje ne kaže pomembne povezave z obstoječo prakso posodabljanja pouka. V ozadju teh ugotovitev so vsebinsko-metodološke omejitve naše empirične raziskave, na katere v zaključku opozarjamo.
Ključne besede: Vodenje za učenje, didaktične značilnosti pouka, sodobni pouk, učitelji, ravnatelji, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

2.
Večslojne medicinske matrice z modificiranim sproščanjem pentoksifilina za zdravljenje kronične venozne razjede
Jan Stana, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Kronične rane predstavljajo velik socialno-ekonomski problem v zahodnem svetu. Eno najpomembnejših vrst kroničnih ran predstavlja kronična venozna razjeda, ki je odgovorna za okoli 80% vseh kroničnih razjed. Nova histo-patološka spoznanja so pokazala, de je lokalno, kronično vnetje v veliki meri odgovorno za patološke procese, ki vodijo do nastanka razjede kot tudi do upočasnjenega procesa celjenja. V tej študiji je predstavljen nov možen pristop k terapiji kronične venozne razjede, ki temelji na lokalnem dajanju potentne protivnetne zdravilne učinkovine, pentoksifilin (PTX). V ta namen so bile razvite ne-toksične polisaharidne večslojne medicinske obloge iz hitozana in alginata, ki zraven nadzorovanega sproščanja zdravilne učinkovine, že same pozitivno vplivajo na potek celjenja kroničnih ran. V okviru razvoja in optimizacije postopkov priprave omenjenih medicinskih oblog so bili pripravljeni in okarakterizirani najprej 2D modelni večslojni nosilni materiali, ter nato še obložena 3D alginatna koprena. S pomočjo različnih analiznih metod, smo dokazali uspešno pripravo večslojnih medicinskih oblog z dodanim PTX. Z analizo in vitro sproščanja je bilo pokazano, da tako pripravljene medicinske obloge omogočajo nadzorovano, dvo-stopenjsko sproščanje vodotopnega PTX. S pomočjo študij na humanih kožnih celicah smo pokazali biokompatibilnost večslojnih matric z dodatkom PTX. Za konec smo na osnovi eksperimenta na humanih monocitih potrdili tudi, da so pripravljene večslojne medicinske obloge preko delovanja PTX, uspešno zavrle sproščanje TNF-alfa, ki je ključen vnetni mediator pri kroničnih venoznih razjedah.
Ključne besede: Kronična venozna rana, vnetje, pentoksifilin, hitozan, alginat
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

3.
Model tržno naravnanega in družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol tranzicijskih držav v procesu globalizacije poslovnega izobraževanja
Maja Rosi, 2018, doktorska disertacija

Opis: V sodobni globalni ekonomiji, postajata znanje in izobrazba vse pomembnejša vira konkurenčnosti gospodarstva in posameznikov na trgu dela, ki pa hkrati dobivata tudi vse bolj značaj tržnega blaga. Na drugi strani pa predstavljajo aktualni problemi družb zaradi vplivov gospodarskih, političnih, družbenih, socialnih in ostalih spremembe, nove izzive za razvoj znanj, ki morajo nuditi odgovore na razvojna vprašanja sodobne družbe v kontekstu okrepljene globalizacije, nujnosti trajnostnega razvoja in večje družbene odgovornosti gospodarskih subjektov, pospeševanja tehnološkega razvoja, razvoja inovativnih izdelkov idr. Skladno s temi spremembami, se spreminjajo tudi zahteve in pričakovanja študentov ter drugih ključnih deležnikov v procesih poslovnega izobraževanja zlasti delodajalcev, ki pričakujejo ažurna znanja in pridobivanje ustreznih kompetenc, hkrati pa se veča povpraševanje tudi po dodatnem izobraževanju, nadgrajevanju znanja in strokovnem izpopolnjevanju – vseživljenjsko učenje postaja tako stalnica v procesu krepitve strokovnih sposobnosti posameznika v družbi. Izzivi globalizacije, internacionalizacije, ustreznega pozicioniranja, tržne naravnanosti, družbene odgovornosti itd. pomembno vplivajo na krepitev konkurenčne sposobnosti poslovnih šol in razvoj njihovih ključnih dejavnikov konkurenčnega uspeha na globalnem trgu znanja in akademskega izobraževanja. Poleg tega pa se je s procesom privatizacije in stalnim povečevanjem števila zasebnih ponudnikov visokošolskega izobraževanja, ki na trgu znanja vidijo možnost za uspeh in zaslužek ter svojo ponudbo prilagajajo potrebam trga, konkurenčno okolje še bolj zaostrilo. Najbolj so te posledice občutne v tranzicijskih državah, kjer institucije visokošolskega izobraževanja, kakor tudi podjetja pestijo problemi s prehodom na tržno gospodarstvo, pomanjkanjem finančnih sredstev za financiranje svojih temeljnih dejavnosti, socialne napetosti, politične nestabilnosti idr. – šole v javnem sektorju pa še dodatno bremenijo posledice krčenja javnih virov financiranja. Dejavniki in procesi iz globalnega okolja poslovnega izobraževanja vplivajo na krepitev kompleksnosti odzivanja univerzitetnih poslovnih šol, zlasti tistih iz tranzicijskih držav, na te spremembe, zato je njihovo prilagajanje vse bolj zapleten proces. Zaradi vpetosti v univerzitetno akademsko okolje je v veliki meri uokvirjen v univerzitetna načela in pravila delovanja in vodenja procesov na ravni članic univerze, tako da je njihova stopnja avtonomije v odločanju in delovanju v primerjavi z zasebnimi poslovnimi šolami običajno precej bolj omejena. Odvisen je tudi od države oziroma njenega institucionalnega okvira oziroma regulacije delovanja, njenega vpliva na delovanje visokošolskih institucij, obsega in kriterijev za financiranje razvoja njihove dejavnosti iz javnih virov (proračun) ter ustrezne (nerigidne) zakonodaje. Za uspešnost prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol iz tranzicijskih držav je ključno njihovo preoblikovanje v bolj tržno naravnano in družbeno odzivno izobraževalno institucijo z ustreznim – dinamičnim tržno usmerjenim in družbeno odgovornim prilagajanjem ter ustreznim strateškim vodenjem ter menedžiranjem teh šol. V doktorski disertaciji smo kompleksnost globalnega okolja poslovnega izobraževanja za univerzitetne poslovne šole iz tranzicijskih držav predstavili s pomočjo konceptualnega modela, v katerem smo skušali na dovolj celovit način prikazati to kompleksnost skozi sinergijo povezovanja akademskega in tržno naravnanega ter družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah in konceptualnim orisom prepletenosti osrednjega zunanjega (nadnacionalnega) konteksta vplivov in tradicionalnega (lokalnega) konteksta vplivov ter razsežnosti prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, globalizacija trga visokošolskega izobraževanja, poslovno izobraževanje, tržna naravnanost poslovnih šol, družbena odgovornost poslovnih šol, trg poslovnega izobraževanja v tranzicijskih državah
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

4.
Šahovski sistem rangiranja za primerjavo evolucijskih algoritmov večkriterijske optimizacije
Miha Ravber, 2018, doktorska disertacija

Opis: Evolucijski algoritmi večkriterijske optimizacije so bili uspešno uporabljeni za reševanje realnih večkriterijskih problemov, kar pojasnjuje tudi njihovo popularnost. Ocenjevanje in primerjava evolucijski algoritmi večkriterijske optimizacije je pomembno vprašanje. Vendar izvajanje primerjav evolucijskih algoritmov ni trivialna naloga. Algoritmi imajo številne kontrolne parametre, ki jih je potrebno konfigurirati. Izbrati je treba primerne testne probleme in rezultate analizirati z uporabo statistične metode. Poleg tega lahko rezultate evolucijskih algoritmov večkriterijske optimizacije ocenimo z različnimi indikatorji kakovosti, kar še dodatno otežuje primerjavo. Da bi olajšali proces primerjave smo, v doktorski disertaciji predstavili metodo za primerjavo in uglaševanje evolucijskih algoritmov večkriterijske optimizacije. Najprej je bila opravljena analiza indikatorjev kakovosti, ki je pokazala, da lahko z indikatorji, ki merijo enake aspekte kakovosti, dobimo statistično značilne razlike. Dobili smo tudi nabor robustnih in konsistentnih indikatorjev. Za primerjavo algoritmov smo uporabili šahovski sistem rangiranja, ki je bil prilagojen za algoritme večkriterijske optimizacije z ansamblom indikatorjev kakovosti. V ansambel smo vključili najprimernejše indikatorje iz predhodne analize. Rezultati so pokazali, da je predlagana metoda dosegla primerljive rezultate s primerljivimi metodami z manjšim številom zagonov posameznega algoritma. Ker je uspešnost evolucijskih algoritmov lahko zelo odvisna od konfiguracije kontrolnih parametrov, smo predlagano metodo nadgradili tako, da omogoča uglaševanje. Rezultati eksperimenta so pokazali veliko izboljšanje algoritmov po izvedenem uglaševanju s predlagano metodo. Z uporabo uglaševanja zagotovimo, da imajo algoritmi primernejše kontrolne parametre in posledično je tudi primerjava bolj poštena.
Ključne besede: evolucijski algoritmi, večkriterijska optimizacija, sistem rangiranja, indikatorji kakovosti, uglaševanje parametrov.
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Celovit pristop k ščitenju elektronskih sistemov nanosatelita pred napakami v delovanju kot posledicami ionizirajočega sevanja
David Selčan, 2018, doktorska disertacija

Opis: Ta doktorska disertacija predstavlja celovit pristop k ščitenju elektronskih sistemov pred posledicami ionizirajočega sevanja, ki omogoča ščitenje elektronskih sistemov nanosatelita pred napakami v delovanju kot posledicami ionizirajočega sevanja. Predstavljena je analiza vplivov ionizirajočega sevanja na elektronske komponente in sisteme s poudarkom na posameznih sevalnih dogodkih v različnih satelitskih orbitah. Prav tako so predstavljene posebnosti snovanja elektronskih sistemov za nanosatelite. V nadaljevanju so predstavljene tehnike za snovanje na napake strpnih elektronskih sistemov. Le-te vključujejo: uporabo diskretnih analognih komponent za snovanje sistemov za nanosatelite (vključno s primerom analognega vezja za sledenje maksimalne točke moči), uporabo treh različnih tipov pretokovnih zaščit v kombinaciji s stražnimi časovniki in vključitev vezja FPGA v sisteme nanosatelitov vključno s tehnikami za zaščito logične implementacije v vezju FPGA. Predstavljena je tudi uporaba teh tehnik v kontekstu hierarhičnega pristopa k blaženju napak. Predstavljena vezja so bila preizkušena v laboratorijskih pogojih. Prav tako je bilo na vseh vezjih za pretokovno zaščito opravljeno testiranje na izvorih ionizirajočega sevanja. Na koncu pa so predstavljeni rezultati analize zanesljivosti na podlagi statističnega modela. Rezultati nakazujejo, da je na podlagi uporabe predstavljenega pristopa ščitenja elektronskih sistemov možno izboljšati zanesljivost elektronskih sistemov nanosatelita.
Ključne besede: nanosatelit, posamezni sevalni dogodki, pretokovna zaščita, stražni časovnik, strpnost na napake, zaščita pred ionizirajočim sevanjem
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 78; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

6.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru: morfološki, funkcijski in socialno-geografski oris
Gregor Škratek, 2018, doktorska disertacija

Opis: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov. Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta. Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Ključne besede: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (29,18 MB)

7.
Vpliv davčne kompleksnosti na davčno skladnost in merjenje makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti
Vesna Štager, 2018, doktorska disertacija

Opis: V uvodnem delu doktorske disertacije smo opredelili raziskovalni problem doktorske disertacije, in sicer proučevanje vpliva davčne kompleksnosti na davčno skladnost. Zapisali smo cilj, to je proučitev področja davčne skladnosti s posebnim poudarkom na stroških davčne skladnosti ter empirična preveritev lastnega modela merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Zastavili smo osnovno tezo doktorske disertacije, in sicer, ali zmanjšanje stroškov davčne skladnosti povzroča makroekonomske učinke; v povezavi s tem smo zastavili deset hipotez. Uvodoma so predstavljeni še pričakovani izvirni znanstveni prispevki, uporabljene predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja, uporabljene tako v teoretičnem kot empiričnem delu doktorske disertacije. V drugem poglavju smo zapisali teoretična izhodišča s področja davčne kompleksnosti v povezavi z davčno agresivnostjo in podali lastno opredelitev davčne kompleksnosti in davčne agresivnosti, pri čemer smo se oprli na znanstveno literaturo s tega področja. Predstavili smo vzroke in kazalnike davčne kompleksnosti ter podali izčrpen kvalitativni pregled dosedanjih raziskav o davčni kompleksnosti in davčni agresivnosti. V drugo poglavje doktorske disertacije smo vključili dve lastni empirični raziskavi, in sicer: raziskavo o spreminjanju davčnih predpisov primerjalno za Slovenijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko, Češko, Romunijo in Poljsko; raziskavo cen revizijskih storitev za Slovenijo. Pomembna nova znanstvenoraziskovalna dognanja predstavljajo tudi nove spremenljivke davčne kompleksnosti, ki smo jih prepoznali za subjekte javnega interesa, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu. Tretje poglavje predstavljajo teoretična izhodišča s področja davčne skladnosti, kjer smo z uporabo znanstvene literature predstavili dosedanje teorije davčne skladnosti in vrste stroškov davčne skladnosti. Dodali smo lastno opredelitev davčne skladnosti. Podali smo izčrpen kvalitativen pregled raziskav davčne skladnosti ter raziskav o merjenju stroškov davčne skladnosti, ki so osnova za izvedbo naše glavne empirične raziskave. Pregled dosedanjih znanstvenih raziskav smo razdelili v tri skupine: raziskave o merjenju stroškov davčne skladnosti; raziskave psiholoških stroškov, ki so posledica stresa in drugih dejavnikov pri doseganju davčne skladnosti; raziskave stresa v računovodstvu. V tretje poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o organizacijskih in osebnostnih dejavnikih stresa ter zdravstvenih težavah v povezavi s stresom, ki jih imajo davčni zavezanci pri doseganju davčne skladnosti. V okviru istega poglavja smo predstavili makroekonomske učinke davčne (ne)skladnosti. V četrtem poglavju smo predstavili obstoječe modele merjenja stroškov davčne skladnosti in njihovo uporabno vrednost ter predstavili lasten predlog merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Peto poglavje predstavlja predstavitev inštrumentov za povečanje davčne skladnosti, kjer navajamo: predpise in orodja Evropske komisije za povečanje davčne skladnosti; druge mednarodne predpise in orodja za povečanje davčne skladnosti; sistem ocenjevanja davčnega sistema, kaznovanje davčnih prekrškov kot inštrument za povečanje davčne skladnosti, upravljanje s tveganji davčne skladnosti in ostale inštrumente za povečanje davčne skladnosti. V peto poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o vrednotenju zakonodaje. V okviru istega poglavja smo predstavili še značilnosti Indeksa spoštovanja pravne države, ki se v Svetu že uporablja, ter lasten koeficient spreminjanja davčnih predpisov kot novo znanstvenoraziskovalno dognanje. Teoretičnemu delu sledi v šestem poglavju empirični del, v katerem smo predstavili raziskovalno delo. Uvodoma smo v šestem poglavju predstavili cilje raziskave, hipoteze doktorske disertacije, potek raziskave in uporabljene raziskovalne metode ter opredelili temeljne konstrukte znanstvene raziskave.
Ključne besede: davčna skladnost, davčna agresivnost, stroški davčne skladnosti, kazalniki davčne skladnosti, merjenje stroškov davčne skladnosti, gospodarska rast
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (6,93 MB)

8.
Razvoj sodobnih didaktičnih modelov v tehniškem izobraževanju, njihova evelvacija ter verifikacija
Majda Fiksl, 2018, doktorska disertacija

Opis: Za uspešno delo je pomembno v razredu z učenci vzpostaviti primerno vzdušje, jih aktivno vključiti v proces učenja in jim približati učne vsebine in cilje pouka. Pedagogika in didaktika morata izpolnjevati dve nalogi: ugotoviti, kakšen je pouk, in ponuditi predlog za izboljšavo poučevanja in učenja. Prav ta predlog je temeljni del diseratcije. V nalogi smo razvili sodobni didaktični model S-FBL_TIT (Strukturno - funkcionalno poučevanje Tehnike in tehnologije), ki temelji na didaktiki učne teorije. V okviru izvedene raziskave ob uporabi razvitega modela poučevanja S-FBL_TIT v primerjavi s tradicionalnim poukom, nas je zanimalo, kako učenci zaznavajo razredno vzdušje in kakšen je njihov interes do vsebin predmeta Tehnika in tehnologija ob uporabi različnih didaktičnih modelov poučevanja. Raziskavo smo izvedli na dveh oddelkih, oddelku s tradicionalnimi, pretežno frontalnimi metodami poučevanja (kontrolna skupina) in na oddelku, kjer smo pouk izvajali ob uporabi sodobnega didaktičnega modela pouka (eksperimentalna skupina). V raziskavo smo vključili 92 osnovnošolcev šestega in sedmega razreda. Za merjenje vzdušja v razredu in interesa učencev smo uporabili vprašalnik s 54 trditvami. Iz rezultatov so vidne spremembe v zaznavanju razrednega vzdušja in priljubljenosti vsebin predmeta Tehnike in tehnologije glede na metode dela pri pouku. Ugotovljeno je bilo, da s sodobnim didaktičnim modelom pouka izboljšamo vzdušje v razredu in s tem povečamo interes do teh vsebin. Poudariti je potrebno, da se mora učitelj prilagajati in vzpostavljati takšno vzdušje v razredu, ki bo spodbujalo učenčevo aktivnost in razvijalo boljše odnose, razvoj, spretnosti in organizacijo dela v razredu. Živimo v svetu, kjer so stalnica le stalne spremembe in zato se moramo spreminjati tako učitelji, kot tudi naše metode dela.
Ključne besede: inovativni didaktični pristop, struktura pouka, razredno vzdušje, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

9.
Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku
Žiga Oman, 2018, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku s primerjalno analizo sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij, zlasti pravno antropoloških in pravno zgodovinskih, obravnava pravni običaj (krvnega) maščevanja na naših tleh. Te študije so maščevanje, imenovano tudi fajda, v predmodernih evropskih ter drugih družbah opredelile kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora, ki teži k ohranjanju družbenega reda ter miru. Običaj maščevanja je v družbi narekoval obstoječi kulturi časti primerno povračilo za prizadeto krivico, tudi z ritualno omejenim nasiljem, s čimer je običaj imel funkcijo reševanja sporov. Po običaju je morala biti krivica nujno obelodanjena, kar je skupnosti omogočilo posredovanje v sporu. Pri tem je skupnost oziroma njena oblast, tako politična kot sodna, težila k pomiritvi oziroma spravi med sprtima stranema in s tem k obnovi družbenega ravnotežja, tj. reda in miru, s čimer je običaj opravljal funkcijo družbenega nadzora. Raziskave običaja maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku temeljijo na arhivskem gradivu, objavljenih virih in literaturi. Vendar razumevanje družbenih odnosov, ki jih izpričujejo, omogoča šele aplikacija primerjalne analize sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij maščevanja. Analiza je potrebna tudi zato, ker za slovenske dežele še ni bila opravljena nobena sistematična raziskava običaja maščevanja. V redkih in delnih obravnavah običaja se je slovensko zgodovinopisje do nedavno močno naslanjalo zlasti na že presežene starejše raziskave nemškega zgodovinopisja. Slednje je narekovalo, da se s primerjalno analizo sodobnih študij posebno pozornost v disertaciji posveti sodobnim raziskavam maščevanja ter preuči zgodovino običaja maščevanja v Svetem rimskem cesarstvu do 18. stoletja. Potreben je bil tudi pregled procesa uzakonitve običaja ter značilnosti njegove regulacije v postavljenem pravu v srednjem veku, še posebej pa analiza odnosa družbe in oblasti, tako političnih kot sodnih, do maščevanja po njegovi prepovedi v zgodnjem novem veku ter posledični delegitimaciji v družbi. Primerjalna analiza relevantnih sodobnih študij o običaju maščevanja v novem veku in zgodnjenovoveških virov iz slovenskih zgodovinskih dežel, je pokazala, da je maščevanje kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora na Slovenskem obstajalo tudi v zgodnjem novem veku pri vseh stanovih, od podložnikov do plemstva. Običaj je izpričan v virih gospoščine Bled in mesta Ptuj iz 17. stoletja ter v drugih virih iz Kranjske in Štajerske v 16. in 17. stoletju, deloma pa tudi v literaturi, čeprav primerov maščevanja ni primerno analizirala. Tudi obstoj maščevanja pri vseh stanovih v zgodnjem novem veku slovenske zgodovinske dežele umešča v širši evropski ter svetovni družbeni in pravni kontekst. Ker študije kažejo, da je običaj občečloveški, so ugotovitve glede maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku uporabne tudi za raziskave v družbah drugod po svetu in v različnih zgodovinskih obdobjih.
Ključne besede: maščevanje, fajda, pravni običaj, reševanje sporov, Kranjska, Štajerska, 16. stoletje, 17. stoletje
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (34,60 MB)

10.
Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991
Martina Potisk, 2018, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj disertacije z naslovom Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je sistematično zaobjeti izvirno avtorsko konkretizacijo (inscenacijo) medkulturne pojavnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Zanima nas torej, katere so osrednje značilnosti (pokazatelji, nosilci) pripovednega insceniranja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Kot je znano, medkulturnost sodi med bolj izmuzljive humanistične (teoretske) ideje; v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo prisostvovali naglemu razraščanju znanstvenih panog, kar je raziskovalcem med drugim omogočilo, da svoja razpravljanja o medkulturnosti generirajo v luči različnih (tudi medsebojno neskladnih) teoretskih postavk in metodoloških pristopov. Izrazi, kot so medkulturnost, medkulturni dialog, medkulturni stik ali medkulturni konflikt, so zadnje čase prisotni na mnogih področjih človekovega delovanja, zatorej ni nenavadno, da jih najdemo tudi v literarnovednih študijah. Toda ker je obča (humanistična) ideja medkulturnosti nekoliko preširoka za razmišljanje o izključno književnih (recimo romanesknih) konkretizacijah medkulturne pojavnosti, je v zadnjih štirih desetletjih svoj razvoj in razmah doživela medkulturna literarna veda. Ta je sicer opremljena z manj enoplastnim teoretskim zaledjem, kar pa ji omogoča, da se loteva (predvsem) kulturološko pogojenega prepoznavanja in opomenjanja medkulturne znotrajbesedilne resničnosti. Tudi iz tega razloga pričujoča disertacija teži k neizključujoči obravnavi izvirnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu ne samo z vidika strogo pripovednega poustvarjanja medkulturne pojavnosti, temveč še posebej v luči romanesknega dogajanja, romanesknega subjekta, jezikovnostilne ustrojenosti in medbesedilnega romanesknega naboja. Z letom 1991 opažamo izrazitejši porast sodobnega slovenskega romana. Za nadaljnjo analizo izvirnih konkretizacij (inscenacij) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je bilo nujno zamejiti izbor slovenskih romanesknih besedil z ozirom na naslednje kriterije: čas prve knjižne izdaje od (vključno) leta 1991 dalje; uveljavljenost avtorja glede na morebitne nagrade in/ali kritiško (meta)literaturo; enakost med spoloma; (med)generacijsko pestrost. Zlasti zadnji kriterij omogoča zastopanost vseh treh generacij sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic: starejše (rojena do leta 1950); srednje (rojena med letoma 1950 in 1970) in mlajše generacije (rojena po letu 1970). Kaže, da se ideja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 uresničuje na temeljih medkulturnega dogajališča (prostor-časa), medkulturne identitete (subjekta), medkulturnega jezikovnega preskakovanja in medbesedilnih konotacij. Končni izsledki pričujoče disertacije torej ustrezajo pričakovanjem, zaradi česar je jasno, da izvirno inscenacijo medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 v večji meri generirajo in usmerjajo eksistencialno ustrojena zgodbena jedra s poudarkom na medkulturni bivanjskosti, intimnih (identitetnih) stiskah in ambivalentni jezikovni zavesti. Tako so uvodoma zastavljeni cilji povsem izpolnjeni, s čimer se ne nazadnje naznanja nujna potreba po raziskavah, ki slovenistično stroko opremljajo ne samo s pluralističnimi teoretskimi modeli, temveč tudi s širšo medkulturno »vizijo« nacionalne književnosti.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski roman, leto 1991, medkulturnost, medkulturno dogajanje, generacijske skupine, analitična perspektiva, pripovedne prvine, romaneskni prostor-čas, medkulturno dogajališče, medkulturno vmesje, romaneskni subjekt, subjektivna resničnost, hibridna identiteta, romaneskno besedišče, jezikovni ustroj, jezikovni preklop, romaneskni slog, medbesedilnost, medbesedilne navezave
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 25; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

Iskanje izvedeno v 1.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici