SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem
Rajmund Lampreht, ANDREJ RAHTEN, 2017, doktorska disertacija

Opis: Avtor v svoji disertaciji obravnava politični Klub ustavovernih veleposestnikov na Kranjskem. V 19. stoletju se je na Kranjskem razplamtel t. i. nacionalni boj, boj med Slovenci in Nemci. Avtor dokazuje, da ne na eni in ne na drugi strani nacionalno niso bili homogeni. Čeprav so ustavoverni veleposestniki bili označeni kot nemška stranka, avtor dokazuje, da so med njimi bili ljudje, ki so bili po narodnosti Slovenci. Ustavovernim veleposestnikom so pogosto očitali pomanjkanje domoljubja in celo izdajstvo v obliki prusofilstva. Avtor ravno nasprotno dokazuje, da ustavoverni veleposestniki niso nikoli poveličevali Prusije in Bismarcka, ampak močno Avstrijo. Zagovarjali so zavezništvo z Nemčijo, ker so bili mnenja, da bi to Avstriji koristilo. Ustavovernim veleposestnikom so pripisali tudi nasprotovanje slovenskemu šolstvu, zaviranje le-tega in poskus uničenja oz. izrinjanja. Avtor dokazuje, da ustavoverni veleposestniki niso nasprotovali slovenskemu šolstvu. Zagovarjali so ohranitev učenja nemščine. Njihovi argumenti so bili zelo praktične narave. Najbolj pogosto so navajali, da je nemščina omogočala nadaljnje šolanje in bila vsesplošno potrebna v državi. Politični zaton ustavovernih veleposestnikov se je pričel z nastopom Taaffejeve vlade in Andreja Winklerja na Kranjskem. Avtor dokazuje, da je slednji zelo hitro in učinkovito obračunal z ustavovernimi veleposestniki. Uničil je njihov časnik Laibacher Tagblatt in jim tako odvzel glasilo, s katerim so dosegali širše množice. Še največji udarec je za ustavoverne veleposestnike predstavljalo umiranje njihovih dolgoletnih glavnih članov zaradi starosti. Tako je v osemdesetih letih 19. stoletja umrlo precej vidnih članov, recimo Karel Deschmann. V novo epoho so ustavoverni veleposestniki stopili šele z Josephom Schweglom. Schwegel, po rodu Slovenec, je bil dolga leta v službi zunanjega ministrstva kot diplomat. Schwegel je postal eden izmed najbolj vplivnih ustavovernih veleposestnikov ne le na Kranjskem, temveč tudi v Avstriji. Razkol in razcepitev Narodnega kluba na Slovensko ljudsko stranko in Narodno napredno stranko je izkoristil ter se povezal s slednjim. Tako mu je uspelo ponovno oživiti klub na Kranjskem in ga politično reaktivirati. Tega ni izkoristil za sejanje nemira, ampak za konstruktivno sodelovanje. Ivan Hribar je ta uspeh Schwegla v svojih spominih najbolj slikovito opisal: ustavoverni veleposestniki so postali »jeziček na tehtnici« pri glasovanjih.
Ključne besede: Ustavoverni veleposestniki, Kranjska
Objavljeno: 23.01.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

2.
Analiza genskih regij povezanih z astmo ter napoved tveganja in odziva na terapijo pri otroški astmi
Petra Ovniček, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Astma je kompleksna poligenska bolezen dihal. Številne študije so v povezavi z astmo, njenimi značilnostmi ali odzivom na terapijo analizirale že mnogo genov, a se rezultati raziskav med sabo močno razlikujejo, prav tako pa mnogi kandidatni geni identificirani v nedavnih študijah na celotnem genomu (GWA študije) še niso bili potrjeni v neodvisnih replikacijih študijah. Večina GWA študij pri astmi ni analiziralo morebitnih povezav med genotipi in kliničnimi podatki ter odzivom na zdravljenje. Le malo je znanega o funkciji z astmo ali njenimi značilnostmi povezanih polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki se nahajajo v nekodirajočih področjih genoma. Namen naše raziskave je bil identificirati nove genetske markerje, ki opredeljujejo resnost astme oz. katerega od njenih podtipov ter vplivajo na odziv na terapije. Nadalje smo v raziskavi želeli ugotoviti, kakšen je vpliv kandidatnih SNP-jev povezanih z astmo in njenimi značilnostmi na ekspresijo bližnjih genov. Prav tako je bil namen študije tudi napoved tveganja za razvoj astme in odziva na terapijo. V študijo smo zajeli 340 otrok z astmo in 276 zdravih posameznikov. Genotipizacijo smo izvedli z verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki ji je sledil polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov ali analiza talilne krivulje visoke ločljivosti. Rezultate smo statistično analizirali z uporabo programskega paketa SPSS. Z izdelavo profilov tveganja, izračuna tveganja iz razmerja obetov ter logistično regresijo smo skušali napovedati tveganje za razvoj bolezni ali odziva na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Izbranim genom, ki se nahajajo v bližini nekodirajočih SNP-jev, ki kažejo na pomembno vlogo pri astmi, smo z uporabo kvantitativnega PCR izmerili gensko ekspresijo in analizirali morebitne razlike v ekspresiji med posameznimi fenotipskimi in genotipskimi skupinami. Identificirali smo nove genetske markerje ki imajo pomemben doprinos k dovzetnosti za razvoj astme, vplivajo na njeno težo in fenotip oz. pogojujejo odgovor na različne proti-astmatične terapije. Najpomembnejša odkritja so nove povezave med SNP-ji na oz. v bližini genov SFXN1, SLC22A4 in SLC22A5 ter odgovorom na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Kot prvi smo ugotovili, da delecija na genu CCR5 ter SNP-ja na genih IL4 in GLCCI1 pogojujejo odziv na proti-astmatično terapijo z anti-levkotrieni pri posameznih pod-tipih astme. Identificirali smo nove povezave med SNP-ji na genih CA10, CTNNA3 in SFXN1 in njenimi fenotipskimi značilnostmi. Prav tako je naša raziskava prva neodvisna replikacijska študija nekaterih v nedavnih GWA študijah identificiranih astma SNP-jev; potrdili smo povezavo med SNP-jema na genih CA10 in SGK493 in tveganjem za astmo. Kot prvi smo s povečanim tveganjem za astmo povezali alel C za SNP rs10496195 v intronu gena HK2. Nadaljnja ekspresijska študija je pokazala povečano izražanje izoforme tega gena pri bolnikih z astmo oz. pri osebah z rizičnim alelom C za omenjen SNP. Ugotovili smo da alel C vpliva na spremenjeno razmerje med izoformama transkripta gena HK2 v limfocitih periferne krvi. Nadalje, naši rezultati potrjujejo hipotezo, da gre pri astmi za heterogeno bolezen pri kateri se genetski markerji lahko razlikujejo glede na podtip bolezni, saj mnoge povezave v skupini ne-atopijskih astmatikov niso bile potrjene v skupini atopikov in obratno. Na podlagi rezultatov izračunov napovedi tveganja lahko zaključimo, da zaenkrat genetski testi pri astmi žal še niso dovolj zanesljivi za prenos v klinično prakso. Najvišjo specifičnost (77,7 %) in občutljivost (63,0 %) smo dosegli pri genetskem profilu za napoved tveganja za ne-atopijsko obliko astme, ki vključuje 9 SNP-jev. Vsekakor bo v prihodnje potrebnih še mnogo nadaljnjih raziskav, funkcijskih študij in meta-statističnih analiz, kakorkoli pa lahko rečemo, da pomemben delček pri razumevanju genetskih mehanizmov pri astmi in korak k individualizirani obravnavi bolnikov predstavlja tudi naša študija.
Ključne besede: astma, polimorfizem enega nukleotida, asociacijska študija, genska ekspresija, napoved tveganja
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

3.
Strukturne lastnosti resonančnih grafov tubulenov in fulerenov
Niko Tratnik, 2017, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava predvsem resonančne grafe tubulenov in fulerenov. V prvem poglavju so predstavljeni nekateri že znani rezultati o resonančnih grafih, prav tako pa je podana struktura doktorske disertacije. V naslednjem poglavju so definirani nekateri osnovni pojmi teorije grafov, ki jih potrebujemo v preostalih poglavjih. V tretjem poglavju so predstavljene tri pomembne družine kemijskih struktur, to so benzenoidni sistemi, tubuleni in fulereni. Omenjene družine predstavljajo molekule, ki jih imenujemo benzenoidni ogljikovodiki, ogljikove nanocevke in fulereni. V četrtem poglavju je najprej pokazana povezava med Kekuléjevimi strukturami določene molekule ter popolnimi prirejanji ustreznega kemijskega grafa. V nadaljevanju poglavja je definiran resonančni graf benzenoidnega sistema, tubulena in fulerena. Glavni namen tega koncepta je modeliranje interakcij med posameznimi Kekuléjevimi strukturami molekule. Nato se lotimo raziskovanja osnovnih lastnosti resonančnih grafov. Pokazano je, da je resonančni graf tubulena ali fulerena dvodelni graf, vsaka njegova povezana komponenta pa je bodisi pot bodisi graf z ožino štiri. Prav tako dokažemo, da je 2-jedro vsake povezane komponente resonančnega grafa širokega tubulena ali fulerena, ki ni pot, vedno 2-povezan graf. Nato podamo primer neskončne družine tubulenov, katerih resonančni grafi niso povezani. Na koncu poglavja definiramo resonančni graf za katerikoli graf, ki je vložen na zaprto ploskev. Dokažemo tudi, da so taki resonančni grafi inducirani podgrafi hiperkock. V petem poglavju definiramo Zhang-Zhangov polinom, ki je namenjen štetju posebnih struktur, imenovanih Clarova pokritja. Dokazano je, da je Zhang-Zhangov polinom grafa, vloženega na zaprto ploskev, enak polinomu kock ustreznega resonančnega grafa. Ta rezultat posplošuje podobne rezultate za benzenoidne sisteme, tubulene in fulerene. Na koncu se ukvarjamo s strukturo distributivne mreže resonančnih grafov. Dokazano je, da je vsaka povezana komponenta resonančnega grafa tubulena graf pokritja neke distributivne mreže. Prav tako pokažemo, da je vsaka povezana komponenta resonančnega grafa tubulena medianski graf, njen graf blokov pa je pot. Nazadnje podamo primer fulerena, katerega resonančni graf ni graf pokritja nobene distributivne mreže.
Ključne besede: benzenoidni sistem, ogljikova nanocevka, tubulen, fuleren, resonančni graf, Z-transformirani graf, Clarovo pokritje, Zhang-Zhangov polinom, polinom kock, distributivna mreža, medianski graf, graf blokov, grafi na ploskvah
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Optičnovlakenski senzorji za točkovne in kvaziporazdeljene meritve rotacij in kotov zasuka z enojnim dovodnim vlaknom
Vedran Budinski, 2017, doktorska disertacija

Opis: Uporaba optičnih vlakenskih senzorjev rotacij/zasukov se je pokazala kot robustna in učinkovita tehnologija na področju nadzora v panogah, kjer je pomembno aktivno spremljanje rotacij/zasukov (geofizika, navigacija, letalska industrija, vojaška industrija ipd.). Močnejši preboj na druga področja pa največkrat omejuje konfiguracija senzorja, kjer so dosedanje rešitve zgrajene z uporabo posebnih vlaken v linijski konfiguraciji, pri kateri je potreben dostop do senzorja tako s strani svetlobnega vira, tj. vhodnega dela optičnega vlakna, kot s strani detektorskega dela. Takšna konfiguracija lahko omeji področja uporabe senzorja v aplikacijah, kjer so zahteve po kompaktnosti in majhnih dimenzijah bistvenega pomena. Sicer obstajajo rešitve, ki ne zahtevajo linijske postavitve, kot so sistemi na osnovi Braggovih sit, pa vendar, tako kot pri sistemih v linijski konfiguraciji, temeljijo takšne rešitve na kompleksnih metodah za signalno razločanje z visoko ločljivostjo, kar jih naredi neprivlačne za praktično uporabo. Veliko takšnih sistemov izkazuje tudi temperaturno odvisnost. V doktorski disertaciji smo se posvetili raziskavam optičnih vlakenskih senzorjev za meritve na področju rotacij/zasukov, s pomočjo katerih bi snovali sisteme v konfiguraciji z enojnim dovodnim vlaknom, ki so grajeni iz majhnega števila optičnih komponent, imajo preprosto konfiguracijo, omogočajo enostavno signalno razločanje merilnih vrednosti in so cenovno ugodni.
Ključne besede: optična vlakna, senzorji, polarizacijski senzorji, kvaziporazdeljeni senzorji, porazdeljene meritve, temperaturna kompenzacija, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (11,51 MB)

5.
Večjezičnost in medkulturnost kot profesionalni kapital: izdelava hipotetičnega modela izobraževanja učiteljev na obmejnih osnovnih šolah
Katica Pevec Semec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Obmejno sodelovanje med šolami in vrtci ima v Sloveniji dolgo tradicijo. V zadnjem obdobju se uveljavlja nova oblika sodelovanja, tako imenovana čezmejna mobilnost, ki presega občasna srečanja kulturne ali športne narave. Učitelji, ki poučujejo v obmejnih šolah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, izvajajo strokovno pripravljene učne mobilnosti na sosednjih šolah in se občasno vključujejo v redni izobraževalni program. Te mobilnosti imajo za učence dodaten pomen, saj si razvijajo večjezične in medkulturne zmožnosti, se seznanjajo z vrstniki in učitelji iz sosednjih držav ter z novimi učnimi strategijami, hkrati si tudi izboljšujejo kasnejše zaposlitvene možnosti. Mobilni učitelji z izvajanjem večjezične in medkulturne vzgojno-izobraževalne prakse na sosednji šoli razvijajo profesionalni kapital, ki se kaže v medkulturni in večjezikovni ozaveščenosti, osebni rasti, nadgradnji metodično-didaktičnega znanja, znanju sosedskega jezika ter v spoznavanju vzgojno-izobraževalnega sistema in kurikula sosednje države. Problem, ki ga v doktorski disertaciji preučujemo v teoretičnih izhodiščih, je pojmovanje večjezičnosti in medkulturnosti v povezavi s profesionalnim razvojem učiteljev. Predstavljamo pojme, vezane na večjezičnost in medkulturnost. Slednjo opredelimo kot sociološka, pedagoška in psihološka pojma, pojasnimo, kateri modeli večjezičnega in medkulturnega izobraževanja so prisotni v teoriji ter katere so prednosti in pasti večjezičnega in medkulturnega izobraževanja. Dotaknemo se tudi ključnih teorij učenja in poučevanja, ki podpirajo večjezično in medkulturno vzgojo in izobraževanje. Predstavimo pomen profesionalnega kapitala in značilnosti učiteljevega profesionalnega razvoja. Opozorimo na ključne modele za spodbujanje profesionalnega razvoja. Izpostavimo model »spremembe, usmerjene v učitelje«, ki temelji na izkušenjskem učenju, pri katerem so učni dosežki, vedenja in odnosi učencev pomembna motivacija učiteljem. Končamo s poglavjem o analizi regionalnih večjezičnih projektnih praks na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. V drugem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se osredotočili na :  Analizo okoliščin sodelovanja med obmejnimi osnovnimi šolami v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Zanimala sta nas učenje tujih in sosedskih jezikov na šolah ter obstoječa praksa obmejnega sodelovanja.  Nabor zmožnosti, predvidenih za mobilne učitelje.  Stališča ravnateljev do večjezičnosti in medkulturnosti.  Oblikovanje modela izobraževalnega modula za mobilne učitelje. Raziskovanja smo se metodološko lotili s kombiniranjem empirično-analitičnega in kvalitativnega raziskovanja. Menimo, da se oba raziskovalna načina dobro prepletata in dopolnjujeta. Glavna ugotovitev raziskave je, da obmejno sodelovanje med šolami najpogosteje poteka enkrat na leto, da so druge oblike redkejše in da si ne glede na to večina šol tudi v prihodnje želi tovrstnega sodelovanja, predvsem aktivnega, v katero bi bili vključeni tudi učenci. Ugotavljamo tudi, da ravnatelji šol bolje poznajo konkretno sosednjo šolo in njenega ravnatelja kot pa kurikul sosednje države. Med šolami ni razlik v pogostosti sodelovanja glede na to, koliko so oddaljene med seboj. Na šolah imajo razvito tujejezikovno učno prakso, saj se učijo različnih tujih jezikov, tudi jezik sosednje države. Obmejne šole so v širšem mednarodnem prostoru dejavnejše kot v maloobmejnem. Po vsebinah sodelovanja se države razlikujejo med seboj, prevladujejo pa vsebine, ki se nanašajo na spoznavanje šolskega sistema, jezikov sosednjih držav in kulturne posebnosti sosednje države. Izstopata kulturno-umetniško ter športno rekreativno predmetno področje. Ravnatelji od tega pripisujejo največji pomen zmožnostim, ki naj bi jih imel mobilni učitelj, poznavanju jezika soseda. Izstopa tudi element sposobnosti učinkovitega in ustreznega komuniciranja v medkulturnih situacijah in različnih kulturnih okoljih.
Ključne besede: večjezičnost, medkulturnost, obmejne šole, mobilni učitelji, profesionalni razvoj
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

6.
Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini
Marjan Kulčar, 2017, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini je raziskati glagolski vid v slovenščini in z njim povezano glagolsko vezljivost. Doktorska disertacija ima šest delov, tj. uvod, teoretični del, empirični del, sklepni del, preglednice ter seznam virov in literature. Vsebinsko najpomembnejši od teh so drugi, tretji in četrti del. Teoretični del doktorske disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko-skladenjsko podstavo, prikazane bodo vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih tvorjenkah. Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti, ki vezljivosti bodisi ne spreminjajo, jo zožijo ali razširijo; ugotavljalo se bo, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni glagol. Na podlagi primerov bomo celostno in vzajemno sopostavili oblikoslovno (glagolski vid) in skladenjsko (glagolska vezljivost) kategorijo. Glagolski vid se bo tako potrjeval kot hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. Pri tem bomo opazovali (navadne) netvorjene glagole, predponskoobrazilno tvorjene glagole tako s prostimi predložnimi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter skladenjskopodstavne glagole. V sklepnem delu smo ugotovili, da je popolna vezljivostna prekrivnost med netvorjenimi glagoli, predponskoobrazilno tvorjenimi in (skladenjsko)podstavnimi glagoli možna le takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost, npr. zasijati, ali perdurativnost, npr. pomisliti, saj samo levovezljivi netvorjeni glagoli po dodajanju takšnega predponskega obrazila ne doživijo dodatne desne vezave, kar je razvidno tudi iz (skladenjsko)podstavnega glagola.
Ključne besede: netvorjeni glagol, tvorjeni glagol, skladenjskopodstavni glagol, leksikalizirani in neleksikalizirani zaimkovni prosti glagolski morfemi, leksikalizirani in neleksikalizirani predložni prosti glagolski morfemi, blizu zgoljvidska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 27; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
ANALIZA DEJAVNIKOV USPEŠNO IZVEDENE PRISILNE PORAVNAVE
Marjeta Zorin Bukovšek, 2017, doktorska disertacija

Opis: Aktualna finančna problematika je bila povod, da je osrednja tema doktorske disertacije analiza ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedeno prisilno poravnavo. Dejavnikov, ki vplivajo na reševanje podjetja iz krize, je mnogo, zato smo v doktorski disertaciji poskušali opredeliti dejavnike, ki so ključni. Slednje smo razdelili v dve skupini, na notranje in zunanje dejavnike. Zunanji dejavniki so neodvisni od podjetja, medtem ko so notranji dejavniki tisti, ki nastanejo v podjetju. V doktorski disertaciji smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na potrditev prisilne poravnave in pa tudi na dejavnike, ki vplivajo na dokončno poplačilo upnikov in s tem trajno odpravo vzrokov insolventnosti. V okviru zunanjih dejavnikov smo analizirali ključne makroekonomske dejavnike, to so gibanje BDP, inflacije in obrestnih mer. Analizirali smo tudi vpliv kreditnega krča in bančnega sistema na gibanje števila prisilnih poravnav. Zakonodaja je prav tako izredno pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na uspešnost postopkov zaradi insolventnosti, zaradi česar smo v doktorski disertaciji naredili tudi primerjavo insolvenčne zakonodaje med Slovenijo, Nemčijo in ZDA. Med notranjimi dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvedbo prisilne poravnave, so rok za poplačilo upnikov in višina poplačila, ki ga dolžnik predlaga z načrtom finančnega prestrukturiranja. V sklopu notranjih dejavnikov smo analizirali še velikost podjetja, finančni položaj podjetja pred začetkom prisilne poravnave, dogovor med dolžnikom in ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev, čas odreagiranja na krizo, poslovno prestrukturiranje v okviru izvajanja ukrepov tekom prisilne poravnave in konverzijo terjatev v lastniške deleže. Pomemben notranji dejavnik pri reševanju krize v podjetju pa je tudi psihološki vidik, ki vključuje komunikacijo med deležniki družbe, sposobnost medsebojnega sodelovanja in čustvene inteligence poslovodstva dolžnika. V empiričnem delu doktorske disertacije smo s kvantitativnimi metodami raziskovanja preverili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na obdobje od uvedbe prisilne poravnave pa do njene potrditve ali zavrnitve. Na podlagi vzorca 82 podjetij smo analizirali vpliv določenih zunanjih in notranjih dejavnikov na potrditev prisilne poravnave za obdobje 2008-2013. Pri tem smo ugotovili negativno korelacijo med gibanjem BDP in številom potrjenih prisilnih poravnav, pozitivno korelacijo med gibanjem inflacije in potrjenimi prisilnimi poravnavami ter pozitivno korelacijo med gibanjem obrestne mere in potrjenimi prisilnimi poravnavami. Pri notranjih dejavnikih smo potrdili, da krajši kot je rok za poplačilo upnikov in višje kot je predlagano poplačilo upnikov, večja je verjetnost, da bo prisilna poravnava potrjena. Večja podjetja imajo tudi večje možnosti za preživetje krize, saj imajo boljšo pogajalsko pozicijo. Drugi sklop hipotez, ki so se nanašale na celotno obdobje trajanja prisilne poravnave, kar pomeni tudi do dokončnega zaključka prisilne poravnave in s tem dokončnega poplačila upnikov, pa smo preverili s kvalitativno metodo raziskovanja, natančneje s študijo primera. Analiza fokusne skupine 6 slovenskih podjetij je pokazala, da so za uspešno izvedeno prisilno poravnavo ključni dejavniki dogovor med dolžnikom in navadnimi ter ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev (finančno prestrukturiranje), konverzija terjatev v lastniške deleže podjetja oziroma prevzem upravljanja s strani upnikov (lastniško prestrukturiranje) in izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja. V celotnem poteku reševanja krize v podjetju ima psihologija izredno pomembno vlogo.
Ključne besede: prisilna poravnava, insolventnost, načrt finančnega prestrukturiranja, poslovno prestrukturiranje, lastniško prestrukturiranje
Objavljeno: 04.12.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

8.
Nove metode za ocenjevanje tveganja za razvoj metaboličnega sindroma pri otrocih
Bernarda Vogrin, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod. Zaradi epidemije otroške debelosti in metaboličnega sindroma lahko v prihodnosti pri otrocih pričakujemo še večje obremenitve srca in žil, čemur smo priča danes. Zgodnje odkrivanje oseb, ki so nagnjene k metaboličnim motnjam in boleznim srca in žil, lahko bistveno pripomore k načrtovanju preventive in zdravljenju bolezni. Hipoteza. Z merjenjem žilne funkcije, telesne sestave in natančno analizo serumskih lipidov lahko odkrijemo nagnjenost k metaboličnemu sindromu in boleznim srca in žil že v otroštvu, še pred pojavom kliničnih znakov. Metode. V študiji je sodelovalo 81 šolarjev starih 11–16 let. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili podatke o njihovem socialnem okolju, prehranskih navadah in učnem uspehu. Z analizo športno vzgojnih kartonov smo ocenili njihovo telesno zmogljivost. Opravili smo meritve telesne konstitucije: telesno višino (TV), telesno težo (TT), obseg pasu (OP) in bokov (OB), kožno gubo na nadlahti (KGN) ter izračunali indeks telesne mase (BMI) in standardni odklon glede na spol in starost (SDS BMI). Telesno sestavo (odstotek maščobe (FAT %)) smo ocenjevali z bioimpedanco. Lastnosti arterijskega sistema smo merili z Arteriografom, z določanjem augmentacijskega indeksa (AIx), hitrosti pulznih valov (PWV) in centralnega sistoličnega arterijskega tlaka (SBPao). V vzorcu venozne krvi smo analizirali glukozo (GLU) in serumske lipide vključno s prostimi maščobnimi kislinami (PMK). Rezultati. AIx je značilno koreliral s TV, učnim uspehom, nekaterimi motoričnimi testi in serumskimi lipidi. PWV je značilno koreliral s TT, TV, BMI, SDS BMI, OP, OB, nekaterimi motoričnimi testi in PMK. SBPao je negativno koreliral z učnim uspehom. FAT % je kazal značilne povezave z GLU, PMK in drugimi lipidi. Pri 5 % oziroma 6 % učencev smo ugotovili zelo visoke vrednosti AIx, SBPao in PWV. Zaključki. AIx, PWV, PMK in FAT % so dobri pokazatelji začetnih žilnih in metaboličnih nepravilnosti pri otrocih in mladostnikih. Zvečana AIx in SBPao sta povezana s slabšimi učnimi in motoričnimi sposobnostmi. PWV je pri otrocih in mladostnikih zelo odvisen od telesne konstitucije.
Ključne besede: Metabolični sindrom, augmentacijski indeks, hitrost pulznih valov, otroci, bioimpedanca
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

9.
Vpliv zaostalih napetosti na rast utrujenostne razpoke v upognjenem delu podnice tlačne posode
Darko Jagarinec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Postopek izdelave podnice ustvarja kompleksno deformacijsko-napetostno stanje, ki ga ni možno enostavno prenesti v laboratorijske pogoje testiranja. V nalogi smo pokazali, da s predhodnim upogibanjem in nato nateznim obremenjevanjem ustvarimo sestavljeno napetostno stanje, ki ga je možno analizirati le v eni kritični točki na notranji strani upognjenca. Z numeričnim modeliranjem napetostnega stanja smo se približali eksperimentalno določenim razmeram med utrujanjem s kombiniranim obremenjevanjem pred-deformiranih vzorcev. Na osnovi opravljenih numeričnih analiz, ki so bile podprte z eksperimentalnim testiranjem, kako v procesu upogibanja s tremi različnimi stopnjami pred deformacije tako tudi v procesu cikličnega natezno-upogibnega obremenjevanja z različnimi amplitudami sil in ob upoštevanju spremembe amplitude in napetostnega razmerja, smo dobili vrednosti dinamične trdnosti skladne s S-N Wohlerjevim diagramom. S tem smo potrdili, da je v doktorski disertaciji predstavljen postopek in model pravilen za določitev dejanskih napetostnih razmer v pred-deformiranih upognjenih vzorcih. V doktorski nalogi je pokazano, da zaostale napetosti v metastabilnem avstenitu AISI 316L, ki so posledice deformacije in fazne transformacije v martenzitno mikrostrukturo, vplivajo na iniciacijo in širjenje utrujenostnih razpok, pri čemer se napetostno razmerje v materialu razlikuje od razmerja sil R utrujanja zaradi teh zaostalih napetosti Rs. To smo pokazali na osnovi določitve napetostnega stanja z numeričnim modeliranjem in z eksperimentalno dobljenimi vrednostmi na S-N Wöhlerjevi krivulji, ki se ujemajo z rezultati upogibnega utrujanja ploščatih preizkušancev s polkrožnim utorom.
Ključne besede: metastabilni avstenit, podnica, S-N krivulja, utrujanje, zaostale napetosti, upogibanje, lomna žilavost
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (10,69 MB)

10.
Analiza vpliva tehnoloških dejavnikov na delovanje sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«
Igor Karnjuš, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod: Pri uporabi sistema za inhalacijsko sedacijo AnaConDaTM (ACD, Sedana Medical, Uppsala, Švedska) lahko tehnološki dejavniki vplivajo na njegovo delovanje. Med sedacijo bolnika z uporabo tekočega hlapnega anestetika lahko v brizgalki nastane plinski mehurček in zaradi njega pojav autopumpinga. Namen raziskave je bil preučiti, kako izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote, način shranjevanja hlapnega anestetika, prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki in gravitacija vplivajo na pojav autopumpinga. Dodatno smo želeli ugotoviti, kako dihalni minutni volumni (MV), predvsem enkratni dihalni volumen (Vt), in hitrost pretoka tekočega anestetika vplivajo na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema pri uporabi ACD. Metode: Pojav autopumpinga z uporabo ACD-sistema smo testirali in vitro na štirih različnih skupinah brizgalk z dvema hlapnima anestetikoma (izofluran in sevofluran): hlapni anestetik, shranjen na sobni temperaturi ali temperaturi hladilnika, z ali brez prisotnosti plinskega mehurčka v brizgalki. Tekoči hlapni anestetik smo v ACD-sistem dovajali s pomočjo infuzijske črpalke s konstantno hitrostjo pretoka in ga ogrevali postopoma, dokler na površini brizgalke nismo dosegli temperature 50 °C. Vpliv gravitacije smo testirali ločeno, pri višinah infuzijske črpalke ± 30 cm in ± 60 cm glede na višino ACD-sistema. Med eksperimentom smo opazovali spremembe v koncentracijah hlapnega anestetika v izdihanem zraku (Fet, v vol %). Za ugotavljanje izgub hlapnega anestetika skozi filter ACD-sistema smo dodatni analizator dihalne zmesi umestili na ekspiratorno cev dihalnega sistema takoj za Y-konektom. Rezultati: Do autopumpinga je prišlo le v skupinah z začetnim plinskim mehurčkom, pri obeh hlapnih anestetikih. V teh primerih so se vrednosti Fet povečevale z naraščanjem velikosti plinskega mehurčka (ΔFet pri izofluranu = +2,5–4,2 vol %; pri sevofluranu = +0,9–2,3 vol %). V skupinah brez začetnega plinskega mehurčka so pri obeh hlapnih anestetikih vrednosti Fet ostale stabilne med celotnim eksperimentom (ΔFet = +0,1–0,3 vol %). S spremembo višine infuzijske črpalke so se vrednosti Fet le prehodno spreminjale za ± 0,1 vol %. Izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema so bile pri vrednostih Fet 0,9 vol % minimalne (< 0,1 vol %), pri vrednostih Fet > 0,9 vol %, pa so izgube naraščale v odvisnosti od hitrosti pretoka tekočega anestetika in Vt. Zaključki: Na pojav autopumpinga vplivata predvsem izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote in prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki. Zatorej je potrebno pred pričetkom sedacije z ACD-sistemom iz brizgalke odstraniti vse vidne plinske mehurčke in odstraniti vire toplote. Na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema vplivajo zlasti vrednosti Fet in MV oz. Vt.
Ključne besede: AnaConDa, hlapni anestetiki, inhalacijska sedacija, varnost pacienta, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)

Iskanje izvedeno v 1.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici