SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ohranjevalci relacij ekvivalentnosti
Gordana Radić, 2019, doktorska disertacija

Opis: V teoriji linearnih ohranjevalcev se srečujemo s problemi karakterizacije linearnih preslikav na vektorskem prostoru/algebri matrik ali operatorjev, ki ohranjajo določene lastnosti elementov. V doktorski disertaciji se bomo omejili na tiste preslikave, ki ohranjajo relacijo ekvivalentnosti, unitarne ekvivalentnosti ali kongruentnosti na B(X) oziroma B(H). V vseh obravnavanih primerih se izkaže, da lahko zastavljen problem zreduciramo na problem ohranjanja množice operatorjev ranga ena. Najprej podrobneje preučimo bijektivne linearne preslikave F iz B(X) vase, algebri omejenih linearnih operatorjev na refleksivnem kompleksnem Banachovem prostoru X, ki ohranjajo relacijo ekvivalentnosti. To pomeni, da sta F(A) in F(B) ekvivalentna, kakor hitro sta A in B iz B(X) ekvivalentna, tj. obstajata taka obrnljiva operatorja S in T iz B(X), da je A = SBT. Če pri tem S in T zapišemo kot končen produkt involucij na X, rečemo, da sta A in B involutivno ekvivalentna. V duhu te na novo definirane relacije preoblikujemo zastavljen problem in opišemo surjektivne linearne preslikave, ki involutivno ekvivalentna operatorja preslikajo v ekvivalentna. Še več, celo brez predpostavke linearnosti klasificiramo surjektivne preslikave, a tokrat z močnejšim privzetkom, da je operator A-B ekvivalenten operatorju C natanko tedaj, ko je operator F(A)-F(B) ekvivalenten operatorju F(C), za vse A,B,C iz B(X). V posebnem primeru, kadar sta S in T iz B(H), kjer je H kompleksen Hilbertov prostor, unitarna, pravimo, da sta A,B iz B(H) unitarno ekvivalentna. Poiskali bomo natančno strukturno obliko bijektivnih linearnih preslikav na B(H), ki unitarno ekvivalentna operatorja preslika v unitarno ekvivalentna. Pokazali bomo, da takšni linearni ohranjevalci pravzaprav ohranjajo množico unitarnih operatorjev, nato pa z uporabo znanega rezultata, ki te preslikave opiše, podali rešitev problema. Če se zgodi, da je A = SBS*, za nek obrnljiv operator S iz B(H), rečemo, da sta A,B iz B(H) kongruenta. Najprej bomo relacijo temeljito raziskali, nato pa predstavili bijektivne linearne preslikave na B(H), ki ohranjajo relacijo kongruentnosti.
Ključne besede: Banachov prostor, Hilbertov prostor, linearen operator, linearni ohranjevalci, ohranjevalci relacij, ekvivalentnost, involutivna ekvivalentnost, unitarna ekvivalentnost, kongruentnost
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (535,43 KB)

2.
MODEL VREDNOTENJA DEJAVNIKOV ZA POVEČANJE INOVACIJSKE UČINKOVITOSTI PROIZVODNIH PODJETIJ
Rolando Koren, 2019, doktorska disertacija

Opis: Inovacije so že od nekdaj gonilna sila napredka gospodarstva in civilizacije. Najpogosteje se inovacije povezujejo z raziskovalno-razvojnimi aktivnostmi pri izdelkih. Konkurenčne prednosti evropskih podjetij pa ne izhajajo zgolj iz inovacij izdelkov, temelječih na R&R delu, ampak tudi iz ne-tehniških oziroma organizacijskih inovacij, s katerimi želimo posodobiti proizvodne procese. Pri tem je zelo pomemben parameter, ki ga v doktorski disertaciji imenujemo inovacijska učinkovitost. Inovacijska učinkovitost proizvodnih podjetij je sposobnost, da z implementacijo večjega števila tehniških ali organizacijskih inovacij, kot posledic izbranih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti, povečujejo svojo sposobnost za razvoj novih izdelkov in s tem tudi svojo donosnost. Namen disertacije je bil raziskati vpliv dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti v proizvodnih podjetjih. V ta namen je bil razvit model vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij. Cilj doktorske disertacije je bil, glede na razviti model, ugotoviti vpliv medsebojnih povezav posameznih sklopov dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij, ugotoviti njihov vpliv na tehniške in organizacijske inovacije ter njihov neposredni vpliv na sposobnost razvoja in uvedbe novih izdelkov na trg in donosnost podjetja. Doktorska disertacija je omejena na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete Raziskava proizvodne dejavnosti v Evropi (EMS). Naše analize so bile opravljene z naprednimi statističnimi metodami. Pregled literature je pokazal, da inovacije niso dovolj raziskane, še posebej to velja za merjenje organizacijskih inovacij. Raziskave so pokazale, da proizvodna podjetja, ki so pogosteje sposobna uporabljati inovacijske koncepte na srednjem ali celo visokem nivoju, praktično ne proizvajajo enostavnih izdelkov. V skupini šestih identificiranih vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti obstajata dva, ki močno vplivata na razvoj novih izdelkov in njihovo lansiranje na trg. To sta subjekt sodelovanja (sodelovanje s kupci) in R&R aktivnosti. Obstajajo trije tehnični in kar sedem organizacijskih konceptov, izmed katerih večina močno vpliva na sposobnost razvoja in lansiranja novih izdelkov na trg.
Ključne besede: inovacije, tehniške inovacije, organizacijske inovacije, inovacijska učinkovitost, vplivni dejavniki, povezanost vplivnih dejavnikov, anketa, opisna statistika, korelacija, regresija
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

3.
Povezava genov odgovornih za delovanje hormonov in hormonskih receptorjev, z odzivom na hormonsko uravnavanje folikulogeneze
Maruška Čuš, 2019, doktorska disertacija

Opis: Cilj študije je bil raziskati, ali so posamezni polimorfizmi (SNP) v izbranih genih, ki so odgovorni za hormonsko uravnavanje folikulogeneze, povezani z odzivom na nadzorovano prekomerno spodbujanje ovulacije in kliničnimi značilnostmi žensk, vključenih v postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). V raziskavo smo vključili šestdeset preiskovank, ki so bile vključene v postopek zdravljenja neplodnosti s postopkoma IVF (zunajtelesna oploditev) ter ICSI (neposredni vnos semenčice v citoplazmo jajčne celice). Pred postopkom OBMP smo preiskovankam določili serumske vrednosti hormonov FSH, LH in AMH. Kri za določitev vrednosti serumskega LH in FSH je bila odvzeta drugi oziroma tretji dan menstruacijskega ciklusa. Vrednosti E2 smo določali na dan aplikacije hCG. Preiskovanke smo razvrstili v tri skupine glede na odziv hormonskega spodbujanja ovulacije; slabo odzivne (glede na bolonjska merila), normalno odzivne (≤ 15 jajčnih celic) in prekomerno odzivne preiskovanke (> 15 jajčnih celic). Gensko izražanje smo izmerili genom FSHR, AMH, LHCGR, AR in BMP6. Genotipizacijo smo izvedli za polimorfizme rs10407022 v genu AMH; rs1394205 in rs6166 v genu FSHR; rs3741664 v genu AMH in rs2234693 v genu ESR1. Bazalni FSH (bFSH), estradiol (E2) in anti-Müllerjev hormon (AMH) so bili izmerjeni z encimsko povezanim imunosorbentnim testom (ELISA). Preiskovanke z genotipom GG polimorfizma rs1394205 so imele značilno nižjo raven AMH (P = 0,016) in so tako zahtevale višji odmerek rFSH v jajčni celici v primerjavi s preiskovankami z AA- ali AG-genotipom (P = 0,036). Ugotovili smo tudi večjo pogostnost genotipa GG rs1394205 pri preiskovankah s slabim odzivom (76,5 %) v primerjavi s tistimi, ki so se odzvale prekomerno (37,5 %; P = 0,002). Preiskovanke z genotipom AA polimorfizma rs6166 so imele višjo raven izmerjenega bFSH v primerjavi s tistimi z genotipi AG ali GG (P = 0,043). Preiskovanke z genotipom GG polimorfizma rs3741664 so potrebovale višji odmerek rFSH v primerjavi s preiskovankami, ki so imele genotip AA ali AG (P = 0,028). Genotip GG polimorfizma rs1394205 je povezan z napovedano vrednostjo za slabo odzivnost jajčnikov na KOH. Pacientke s tem genotipom potrebujejo višje odmerke rFSH za indukcijo ovulacije.
Ključne besede: hormonsko spodbujanje ovulacije, polimorfizem posameznega nukleotida, FSHR, AMHR, genotipizacija
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 86; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
FORMULATION, PREPARATION AND CHARACTERIZATION OF NANOEMULSIONS FOR PARENTERAL NUTRITION
Dušica Mirković, 2019, doktorska disertacija

Opis: The aim of this doctoral research was to develop and optimize parenteral nanoemulsions as well as the total parenteral nutrition (TPN) admixture containing a nanoemulsion obtained in the course of the optimization process (hereinafter referred to as optimal nanoemulsion), and to examine their physicochemical and biological quality as well. In addition, the quality of the prepared nanoemulsions was compared with the quality of the industrial nanoemulsion (Lipofundin® MCT/LCT 20%), and, in the end, the TPN admixture initially prepared was also compared with the admixture into which the industrial emulsion was incorporated. Parenteral nanoemulsions that were considered in this dissertation were prepared by the high-pressure homogenization method. This method is the most widely applied method for the production of nanoemulsions due to the shortest length of homogenization time, the best-obtained homogeneity of the product and the smallest droplet diameter. For the nanoemulsion formulation, preparation and optimization purposes, by using, firstly, the concept of the computer-generated fractional design, and, after that, the full experimental design, the assessment of both direct effects of different formulation and process parameters (the oil phase type, the emulsifier type and concentration, a number of homogenization cycles and the pressure under which homogenization was carried out) as well as the effects of their interactions on the characteristics of prepared nanoemulsions was performed. Monitoring the nanoemulsion physical and chemical stability parameters was carried out immediately after their preparation, and then after 10, 30 and 60 days. It included the visual inspection, the measurement of the droplet diameter (the mean and volume droplet diameter), the polydispersity index, the ζ-potential, the pH value, the electrical conductivity, and the peroxide number. After the preparation and after 60 days, the biological evaluation (the sterility test and the endotoxic test) of the prepared nanoemulsions was carried out. As far as the characterization of the TPN admixture is concerned, it included practically the same parameters. The dynamics of monitoring the characteristics of the TPN admixture was determined on the basis of practical needs of hospitalized patients (0h, 24h and 72h). The scope and comprehensiveness of this issue indicated the need to divide the doctoral dissertation into three basic stages. The first stage was preliminary. Using the 24-1 fractional factorial design, nanoemulsions for the parenteral nutrition were prepared. They contained either a combination of soybean and fish oil, or a combination of medium chain triglycerides and fish oil. In addition, the type and the amount of an emulsifier used, a number of high-pressure homogenization cycles, and the homogenization pressure, were also varied. The measurement of the above-mentioned parameters for the industrial nanoemulsion was parallely carried out (Lipofundin® MCT/LCT 20%). The objective of this part of the research was to identify critical numerical factors having the most significant effect on the characteristics that define the prepared parenteral nanoemulsions. Parameters that were singled out as the result of this stage of the research (the emulsifier concentration and a number of homogenization cycles) were used as independent variables in the second stage of the research.
Ključne besede: nanoemulsions, total parenteral nutrition admixtures, high pressure homogenization, design of experiments, optimization, analysis of variance, artificial neural networks
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 103; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

5.
VEČNIVOJSKI MODEL KADROVSKE REORGANIZACIJE JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Z UVEDBO JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Boštjan Kušar, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov niso nov pojem v slovenskem prostoru. Raziskave kažejo, da v Sloveniji do sedaj še ni bil izdelan predlog modela kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov s pomočjo uvedbe javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Uvedba instituta svobodnega zdravnika specialista bi približala delovanje slovenskega zdravstvenega sistema Evropski skupnosti in svetu. Z njegovo uvedbo bi se znižali stroški dela, povečala bi se učinkovitost zaposlenih ter ustvarilo stimulativno delovno okolje za mlade zdravnike, kar bi posledično prispevalo k zajezitvi odhodov mladih zdravnikov v tujino. Uvedba svobodnega zdravnika specialista v slovenski zdravstveni sistem bi prinesla tudi nove možnosti sodelovanja med izvajalci zdravstvenih storitev in bolnišnicami, prav tako bi pozitivno vplivala na enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bi občutili uporabniki.V doktorski disertaciji je predstavljeno trenutno stanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, ki se sooča z različnimi problemi; dolge čakalne dobe na vseh področjih dela, odhodi zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev v tujino oziroma zasebništvo. Posledično prihaja do pomanjkanja kadra za redno delo, ki povzroča preobremenjenost zaposlenih. Na osnovi poglobljenega vpogleda v zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji je bila izdelana raziskava, katere cilj je bil preveriti stališča nosilcev zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji – zdravnikov do uvedbe instituta svobodnega zdravnika v slovenski zdravstveni sistem ter na drugi strani pridobiti mnenje direktorjev javnih zdravstvenih zavodov o obravnavani temi. Raziskava je bila izvedena na celotni populaciji zdravnikov (N = 5.637) in vodstvenih delavcev (N = 92) v Sloveniji v letu 2014. Vrnjenih smo dobili 318 anketnih vprašalnikov s strani zdravnikov, kar predstavlja 5,6 % celotne populacije. S strani direktorjev je bilo vrnjenih 52 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 56,5 % celotne populacije. Zaradi urejenosti spremenljivk in postavljenih hipotez, so bili uporabljeni neprarametrični pristopi, ki so za razliko od standardnih parametričnih metod primernejši, kadar so spremenljivke urejenostne in predpostavke za uporabo parametričnih metod niso izpolnjene, kot v primeru naših hipotez. V poglobljeni statistični analizi smo za obdelavo podatkov uporabili še naslednje kazalce in metode: povprečno vrednost, standardni odklon, test Kaiser-Mayer-Olkin in Bartlettov test. S faktorsko analizo smo nadalje želeli reducirati spremenljivke, ki smo jih kasneje z multiplo regresijsko analizo primerjali in ugotavljali njihovo medsebojno odvisnost. Analiza demografskih podatkov kaže na enakomerno razporeditev pridobljenih odgovorov, glede na obravnavano populacijo. Drugi del raziskave se je nanašal na delovanje zdravstvenega sistema in možne izboljšave, torej vsebinski del. Rezultate obeh anket (za zdravnike in vodstvene delavce) smo najprej opisno primerjali in jih predstavili s frekvencami (%). Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v organizacijskem smislu. V sistem vodenja javnih zdravstvenih zavodov je potrebno uvesti piramidno hierarhijo, ustrezno stimuliranje in motiviranje zaposlenih ter urejen sistem nagrajevanja zaposlenih. Direktorjem javnih zdravstvenih zavodov je potrebno dodeliti večjo avtonomijo, pooblastila in orodja za izboljšanje nastale situacije. Rezultat poglobljene analize je izdelan večnivojski model kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov z uvedbo javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Model je oblikovan na osnovi trenutnega zdravstvenega sistema, kar v praksi pomeni, da bo z njegovo implementacijo dopolnil obstoječ zdravstveni sistem v Sloveniji, ne bi pa ga v celoti zamenjali. Pripravljen model predvideva novo obliko izvajanja zdravniškega poklica.
Ključne besede: kadrovska reorganizacija, kadrovski management, javno-zasebno partnerstvo, zdravstvo, model, institut svobodnega zdravnika specialista
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 47; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

6.
Mobilni telefoni med varno uporabo in sredstvom nasilja med osnovnošolci
Mihaela Cvek, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali uporabo mobilnih telefonov med osnovnošolci v Sloveniji. V teoretičnem delu smo izpostavili različne vidike mladostnikovega razvoja ter vlogo družine in vrstnikov pri tem. Osvetlili smo mesto in vlogo mobilnih telefonov v sodobni družbi in v življenju mladostnikov ter opozorili na možne nevarnosti in pasti uporabe mobilnih telefonov med mladostniki. Prikazali smo nekaj primerov pozitivne uporabe mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu in opozorili na morebitne pasti uporabe mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu. Posebno pozornost smo namenili različnim vrstam nasilja med mladostniki, zlasti nasilju s sodobno tehnologijo ter strategijam za njihovo preprečevanje in odpravljanje. Empirični del je bil zasnovan na triangulacijskem pristopu in je združeval kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega pedagoškega raziskovanja. Temeljna ugotovitev kvantitativnega dela raziskave, izvedene od marca do junija 2016, v kateri je sodelovalo 843 učencev 6. in 9. razredov in 158 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol vseh statističnih regij Slovenije, je, da so mobilni telefoni močno vpeti v življenje učencev. V značilnostih in obsegu uporabe mobilnih telefonov so se med učenci glede na spol in razred pokazale nekatere razlike. Deklice in devetošolci uporabljajo mobilne telefone pogosteje kot dečki in šestošolci. Deklice pogosteje kot dečki navajajo, da imajo več strahov v povezavi z uporabo mobilnih telefonov. Mobilni telefoni predstavljajo statusni simbol in sredstvo socialnega povezovanja oz. izključevanja in tako jih zaznavajo tudi učenci. Deklice in šestošolci pogosteje kot dečki in devetošolci zaznavajo mobilne telefone kot statusni simbol in kot sredstvo socialnega povezovanja oz. izključevanja,. Deklice in šestošolci se po navedbah bolj kot dečki in devetošolci zavedajo škodljivosti sevanja mobilnih telefonov. Raziskava je pokazala, da so mobilni telefoni sredstvo, zaradi katerega in s katerim se izvaja nasilje. Dečki so pogosteje kot deklice storilci in žrtve posameznih dejanj nasilja zaradi mobilnih telefonov. Deklice in devetošolci so pogosteje kot dečki in šestošolci žrtve nasilja s pomočjo mobilnih telefonov, dečki in devetošolci pa storilci tovrstnega nasilja. Nadalje je raziskava pokazala, da so učenci bolj kot učitelji naklonjeni uporabi mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu, učitelji pa se bolj kot učenci zavedajo možnih posledic tovrstne uporabe. Učitelji so kot najučinkovitejšo strategijo preprečevanja nasilja z mobilnimi telefoni ocenili dosledno ukrepanje v primeru kršitev v skladu z zapisanimi pravili, kot najbolj učinkoviti strategiji odpravljanja nasilja z mobilnimi telefoni pa resno jemanje in takojšnjo obravnavo vsakega znaka nasilja ter pogovor z žrtvijo in nudenje žrtvi podpore in pomoči. Kvalitativni del raziskave temelji na polstrukturiranih intervjujih ravnateljev in analizi dokumentov šol. Temeljna ugotovitev intervjujev ravnateljev iz osmih osnovnih šol, ki so bile zajete v kvantitativni del raziskave, je, da je uporaba mobilnih telefonov med poukom nedovoljena ter da se redko soočajo z nasiljem z mobilnimi telefoni. Ravnatelji so opozorili na slabo ozaveščenost o možnostih ne kritične uporabe mobilnih telefonov med učenci in učitelji. Kot najbolj učinkovito strategijo za preprečevanje nasilja z mobilnimi telefoni vidijo ozaveščanje učencev in kot najbolj učinkovito strategijo za odpravljanje tovrstnega nasilja razgovore z učenci. Ravnatelji imajo različne vizije preprečevanja in ukrepanja ob pojavu nasilja z mobilnimi telefoni. Analiza dokumentov šol je pokazala precej neenotno in pomanjkljivo urejenost pravil uporabe mobilnih telefonov v šolah ter pristopov ukrepanja ob neupoštevanju pravil. Na osnovi pridobljenih spoznanj smo v zaključku doktorske disertacije podali smernice za spodbujanje odgovorne in varne uporabe mobilnih telefonov.
Ključne besede: mobilni telefoni, učenci, statusni simbol, sredstvo povezovanja oz. izključevanja, elektromagnetno sevanje, nasilje z mobilnimi telefoni, preprečevanje in odpravljanje nasilja z mobilnimi telefoni
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 76; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

7.
Vplivni dejavniki stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah in njihova povezanost s kulturo kakovosti in varnosti
Mojca Dobnik, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Stres kot sopotnik sodobnega človeka je neločljivo povezan z delom. Stres je odziv, ki ga lahko imajo ljudje, kadar so izpostavljeni delovnim zahtevam in pritiskom. Posledice pogojev dela lahko imajo pomemben vpliv na zaposlene v zdravstveni negi in njihovo sposobnost za uresničitve nalog, sprejemanje odločitev, zmanjšano motivacijo in posledično lahko pripeljejo tudi do nepopravljivih posledic za kakovost in varnost pacientov. Težave, povezane s stresom, lahko vplivajo na učinkovito delovanje zdravstvenih organizacij. V doktorski disertaciji smo predstavili teoretično ozadje, s teoretičnimi osnovami in raziskovalnimi vrzelmi vpliva in posledic potencialnih dejavnikov stresa na delovnem mestu (medosebni odnosi, pogoji za delo, organizacija dela, obseg dela, kompetentnost za delo, možnosti razvoja idr.) med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Izvedli smo terensko presečno raziskavo z neeksperimentalnim eksplikativnim dizajnom, kjer je največji poudarek bil namenjen potencialnim dejavnikom stresa in interakciji s kulturo kakovosti in varnosti, ki smo jo nadgradili z empirično kvantitativno analizo omenjenih konstruktov. Raziskovalni model je osnovan na osnovi pregleda literature in ugotovljenih raziskovalnih vrzeli. Model je razdeljen na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je njihov vpliv različen. V raziskavo je bilo vključenih 11 % (N = 983) zaposlenih v zdravstveni negi 21 slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah ocenjujejo, da so na delovnem mestu izpostavljeni visoki stopnji stresa. Najpomembnejši dejavniki za pojav stresa so slaba organizacija dela, izmensko delo, težave zaradi delovne opreme, infrastrukture in slabega informacijskega sistema, pomanjkanje podpore vodstva, kritike s strani pacientov in svojcev ter profesionalne in intelektualne zahteve delovnega mesta. Zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, počutja ne navajajo slabše kot običajno, imajo pa občutek nenehnega pritiska. Posledice stresa se kažejo kot nekorekten odnos do drugih, nezdrav življenjski slog, telesni in psihični simptomi, želja po prenehanju opravljanja trenutnega dela in zmanjšana motiviranost za delo. Navedeno ima posledice na kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, saj omenjeni težki delovni pogoji, vplivajo na zaznano kulturo kakovosti in varnosti med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Raziskava pokaže, da je zaposlenim v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje, kot so ustrezno število zaposlenih, razvoj kariere, ustrezne urnike dela in posledično življenjsko ravnovesje, da ne bodo več imeli želje zapustiti delovno mesto. Soočiti se je treba z delovnim okoljem bolnišnic, kjer je potrebno za kulturo kakovosti in varnosti več odprte komunikacije, vključevanje zaposlenih in ustrezni pogoji dela. Samo spremembe na ravni posameznika, tima, organizacije in države bodo pripeljale do pozitivnih sprememb v odnosih, pogojih dela in zaznavanju kakovosti in varnosti zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Ključne besede: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas
Ključne besede: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

8.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Ključne besede: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 86; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

9.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Ključne besede: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 08.05.2019; Ogledov: 84; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

10.
Vplivi izbranih marketinških virov na uspešnost podjetja na medorganizacijskih trgih
Gregor Jagodič, 2018, doktorska disertacija

Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo na osnovi pregleda literature in izkušenj iz prakse pristopili k izvedbi raziskave, kjer smo preverjali, kako izbrani marketinški viri v podjetjih, ki delujejo na medorganizacijskih trgih, vplivajo na uspešnost podjetja. Gre za raziskavo, ki glede na pregled literature še ni bila izvedena. Najprej smo opredelili marketing, marketinške koncepte ter marketinške vire, pri čemer smo se usmerili predvsem na medorganizacijske trge. V nadaljevanju smo v poglavju strategije medorganizacijskega marketinga opredelili procese strateškega načrtovanja marketinških aktivnosti, značilnosti odjemalcev na medorganizacijskih trgih in kakšne so specifičnosti marketinških strategij na medorganizacijskih trgih. V poglavju o IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija) podpori izvajanju marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih smo opredelili IKT in njen pomen za delovanje podjetij, povezanost IKT in marketinškega informacijskega sistema ter kakšno podporo lahko IKT nudi podjetjem za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih. V naslednjem poglavju smo opredelili kakovost storitev na medorganizacijskih trgih, načine zaznavanja kakovosti pri odjemalcih ter pristope k upravljanju in zagotavljanju kakovostne izvedbe storitev. Sledila je opredelitev tržne naravnanosti podjetij na medorganizacijskih trgih, kjer smo v vsebini poglavja pojasnili dejavnike, ki vplivajo na tržno naravnanost in opredelili tudi učinke tržne naravnanosti podjetij, ter pojasnili vlogo in pomen tržne naravnanosti podjetij na medorganizacijskih trgih. Nato smo v poglavju Uspešnost podjetja predstavili še zadnji v disertacijsko raziskavo vključen koncept in podali opredelitev vrst uspešnosti, pomen merjenja uspešnosti, pristope k merjenju uspešnosti in najpogosteje uporabljene kazalnike za merjenje uspešnosti. Po opredelitvi vseh v raziskavo vključenih konceptov smo zastavili konceptualni model. V tem delu vsebine smo sestavili model in opredelili medsebojne povezave med posameznimi koncepti. Skladno s tem smo oblikovali in zapisali tudi raziskovalne hipoteze. Za preveritev modela smo določili kontrolne spremenljivke (velikost podjetja glede na število zaposlenih, delež prometa opravljenega na medorganizacijskem trgu in starost podjetja). V empiričnem delu najprej opisujemo uporabljeno metodologijo (potek raziskave in uporabljene metode), način in pristop zbiranja podatkov, čemur sledi predstavitev značilnosti vzorca (skupaj in za vsako vključeno državo posebej – Slovenija, Avstrija in Srbija). V nadaljevanju podajamo opisno statistiko merjenih spremenljivk, preverjanje veljavnosti in zanesljivosti zastavljenega modela ter predstavitev končne verzije merskega modela. Sledi še preverjanje strukturnega modela z modeliranjem strukturnih enačb, ter preverjanje zastavljenih hipotez. Z raziskavo smo ugotovili naslednje: a) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in IKT podpora za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih so medsebojno povezane; b) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in tržna naravnanost podjetij na medorganizacijske trge sta medsebojno povezani; c) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezani; d) IKT podpora izvajanju marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezana; e) mržna naravnanost podjetij na medorganizacijske trge in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezani; f) IKT podpora za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih vpliva na uspešnost podjetja in g) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih vplivajo na uspešnost podjetja. Hipotezo v zvezi z vplivom tržne naravnanost podjetja na uspešnost podjetja smo le delno potrdili, medtem ko smo hipotezo o vplivu kakovosti storitev na medorganizacijskih trgih na uspešnost podjetja zavrnili.
Ključne besede: marketing, medorganizacijski trg, IKT, uspešnost podjetja, strukturno modeliranje (SEM)
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

Iskanje izvedeno v 1.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici