| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj didaktičnega modela za neformalno in formalno izobraževanje, temelječega na sodobnih tehnologijah in mobilnih aplikacijah
Tine Pajk, 2022, doktorska disertacija

Opis: Zavedati se moramo, da imamo samo eno naravno okolje, ki ga ne moremo brezmejno in brezobzirno izkoriščati. Zato potrebujemo trajnostne in okolju prijazne rešitve na vseh področjih, še posebej na področju pridelave hrane in varovanju okolja. Ključni pomen pri tem je ozaveščanje in izobraževanje na področju pridelave hrane. V doktorski disertaciji je bil razvit in preizkušen inovativni interdisciplinarni didaktični model predvsem za neformalno, lahko pa tudi formalno izobraževanje, ki temelji na interdisciplinarnem pristopu in na sodobnih tehnologijah ter mobilnih aplikacijah. Razviti didaktičen model in spletno okolje sta namenjena razvijanju novih kariernih in zaposlitvenih možnosti na trgu dela, predvsem na področju ekološkega kmetovanja. Pri tem smo dali poseben poudarek socialnemu podjetništvu, trajnostnemu razvoju in sonaravnim oblikam proizvodnje s poudarkom na ekologiji in varovanju okolja. Razviti didaktični model na osnovi sodobnih in mobilnih tehnologij bo zagotovo vplival na doseganje višjih kompetenc učečih, kot bi uporaba tako imenovanih klasičnih metod poučevanja. S sodobnim pristopom poučevanja bomo v koraku s časom tudi na področju digitalne pismenosti, digitalnih kompetenc in s potrebami gospodarstva.
Ključne besede: didaktični model, socialno podjetništvo, ekokmetijstvo, neformalno izobraževanje, sistem za upravljanje učenja, Moodle
Objavljeno v DKUM: 17.05.2022; Ogledov: 30; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (6,61 MB)

2.
Vpliv čustveno-motivacijskih, družbeno-ekonomskih in spoznavnih dejavnikov na ohranjanje ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 v severovzhodni Sloveniji
Natalija Špur, 2021, doktorska disertacija

Opis: Srednjeevropski ekstenzivni travniki so habitati z visoko biodiverziteto. Njihove površine upadajo predvsem zaradi intenzifikacije kmetijske rabe, spremembe njihove namembnosti ali opuščanja. S temi procesi so ob biodiverziteti ogrožene tudi ekosistemske storitve (ES) teh habitatov. Njihovo ohranjanje je odvisno od upravljalcev, na katere vplivajo čustveno-motivacijski, družbeno-ekonomski in spoznavni dejavniki. V disertaciji smo dejavnike in njihov vpliv na namero in aktualno gospodarjenje s travniki analizirali s teorijo načrtovanega vedenja. V raziskavo so bile vključene tri ciljne skupine: osnovnošolci, lastniki in nelastniki travnikov. Dejavnike smo merili s 612 vprašalniki v letih 2019 in 2020 v SV Sloveniji in jih analizirali z opisno statistiko, neparametričnimi testi, analizo glavnih komponent in konfirmatorno faktorsko analizo s strukturnim modeliranjem enačb. Ugotovili smo, da moramo za namero osnovnošolcev ohranjati ekstenzivne travnike in krepiti pozitivna stališča do ohranjanja in nadgraditi njihovo poznavanje travnikov. Za namero lastnikov moramo krepiti zaznani nadzor nad gospodarjenjem s travniki, pozitivna stališča do ohranjanja in uravnalnih ES travnikov, okoljsko motivacijo in sprejemljivost nekaterih zahtev kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil. Za namero nelastnikov moramo krepiti zanimanje za travnike in gospodarjenje z njimi, pozitivna stališča do kulturnih ES, zaznani nadzor nad gospodarjenjem in poznavanje gospodarjenja z njimi.
Ključne besede: biodiverziteta, dejavniki, ekstenzivni travniki, ohranjanje, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 17.05.2022; Ogledov: 30; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (14,75 MB)

3.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 61; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

4.
The Impact of Macroprudential Policy Instruments on Financial Stability
Eva Lorenčič, 2021, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation represents a comprehensive treatment of the many facets of macroprudential policy. We start by delving into the notions of macroprudential policy, systemic risk and financial stability, describe the macroprudential policy transmission mechanism, systemic financial crises and contagion channels, as well as the Modigliani-Miller theorem and its violations. We proceed by illustrating a multitude of available macroprudential policy instruments, attempt to clarify whether capital controls can be considered a macroprudential policy instrument, describe the use and calibration of macroprudential policy instruments, and elaborate on the changes to the EU macroprudential policy framework after the enactment of the Capital Requirements Regulation II and Capital Requirements Directive V. Next, we describe interactions between macroprudential policy and other policies, in particular microprudential, monetary, fiscal and structural policies. We attempt to answer the question of whether macroprudential policy should be entrusted to a central bank, a financial supervisory authority, or the government. Furthermore, we investigate whether countries should reciprocate each other’s macroprudential policy stance. Moreover, we review the existing research regarding the impact of macroprudential policy instruments on financial stability. We attempt to answer the question of whether the existence of a macroprudential policy framework could have prevented the Global Financial Crisis of 2007. Last but not least, we conduct our own empirical assessment of the impact of macroprudential policy instruments on financial stability in six euro area countries (Belgium, Cyprus, Germany, Spain, Ireland and Netherlands) over sixteen quarters (from 2015 Q1 (inclusive) to 2018 Q4 (inclusive)) by using the quantitative research method of panel econometrics. We tested three hypotheses: H1: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) enhance financial stability, as measured by credit growth. H2: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) enhance financial stability, as measured by house price growth. H3: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) reduce cyclical fluctuations of the economy, as measured by the amplitude of the deviations of the actual economic growth rate from its long-run trend, thereby contributing to financial stability. Our empirical results suggest that, of the investigated macroprudential policy instruments, common equity tier one ratio, coverage ratio, and interconnectedness ratio exhibit the predicted impact on credit growth rate and on the deviation of the actual economic growth rate from its long-run trend. Furthermore, common equity tier one ratio, loans to deposits ratio, and leverage ratio exhibit the predicted impact on house price growth rate. The non-deposit funding ratio does not exhibit the expected impact on any of the response variables. Hence, we can only partly confirm hypotheses 1, 2 and 3. Our conclusions are in line with contemporary research on macroprudential policy. Taking into account the existing empirical research, combined with our findings as presented in this dissertation, a case can be made for the usage of carefully crafted macroprudential policy instruments which target selected financial and macroeconomic variables with the ultimate goal of attaining financial stability of the financial system as a whole.
Ključne besede: Macroprudential policy, macroprudential instruments, systemic risk, financial stability
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

5.
Ocena scenarijev razvoja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah s simulacijskim modelom sistemske dinamike : doktorska disertacija
Maja Žibert, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je bila izvedena analiza pomembnosti diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji – dinamike prehodov potencialnih kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije, in sicer s pomočjo razvitega matematičnega simulacijskega modela. Izvedeni sta bili validacija in verifikacija modela. Opredeljene so bile ključne spremenljivke modela, tj. diverzificirane kmetije, izbris iz registra in prehodi. Ob spremembi vrednosti nabora ključnih parametrov je bilo izvedenih več simulacijskih tekov in obravnavanih več različnih scenarijev razvoja. Rezultati simulacije potrjujejo, da lahko s pomočjo modela sistemske dinamike ocenimo vplive ključnih spremenljivk na proces prehoda kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije. Z modelom je bila ugotovljena pomembnost vloge subvencij in promocije. Opredeljena sta bila vpliv pojava bolezni covid-19 na celotni sistem obravnavane kmetijske problematike, ki pomembno vpliva na proces prehoda kmetijskih gospodarstev, in odziv sistema na omenjeno bolezen.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje, diverzifikacija, turizem na kmetijah, kmetijska politika, simulacija scenarijev
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 74; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
Model kompetenc managementa v letalskih mikro podjetjih
Sandi Knez, 2022, doktorska disertacija

Opis: Na področju letalstva in praktično v vseh organizacijah, je za ustrezno delovanje, učinkovito in uspešno doseganje ciljev, potrebno ustrezno znanje zaposlenih. Ob znanjih, ki se predvidevajo v naboru potrebnih in izhajajo iz formalnega izobraževanja, je vedno bolj v ospredju nabor znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti, ki jih je moč združiti v okviru kompetenčnega modela. Še posebej na področju letalstva, ki predstavlja zahtevno obvladovanje kompetenc zaposlenih, je pomembno izpostaviti pomen vključevanja zaposlenih z ustreznim naborom znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti.
Ključne besede: model kompetenc, management, letalska industrija, integrirani sistem managementa, letalska mikro podjetja
Objavljeno v DKUM: 12.04.2022; Ogledov: 128; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

7.
Pakirna barvanja nekaterih razredov grafov z rekurzivno strukturo : doktorska disertacija
Jasmina Ferme, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo pakirna barvanja grafov. Ta predstavljajo eno izmed zelo raziskovanih variacij barvanj grafov. Doktorska disertacija je sestavljena iz treh delov, v sklopu katerih predstavimo rešitve različnih problemov v zvezi s pakirnimi barvanji. Omenjene probleme povezuje dejstvo, da pri njihovi obravnavi nastopajo grafi z rekurzivno strukturo. Ti predstavljajo temelj danega odprtega vprašanja, rešitev slednjega ali pa je njihova rekurzivna zgradba pomembno sredstvo pri dokazovanju spoznanj. V prvem delu disertacije predstavimo neskončno družino podkubičnih grafov z neomejenim pakirnim kromatičnim številom. Dodatna lastnost omenjene družine grafov je njena rekurzivna zgradba. S predstavitvijo omenjene družine grafov dopolnimo rešitev več let odprtega vprašanja glede omejenosti pakirnega kromatičnega števila v družini podkubičnih grafov. V drugem delu disertacije določamo pakirna kromatična števila (oziroma meje zanje) grafov tipa Sierpińskega, ki sodijo med najbolj znane razrede grafov z rekurzivno oziroma fraktalno strukturo. Omejimo se na obravnavo grafov Sierpińskega, posplošenih grafov Sierpińskega ter trikotnikov Sierpińskega. Zadnji del doktorske disertacije namenjamo obravnavi grafov, ki so kritični za pakirno kromatično število. Med drugim podamo karakterizacije pakirno kromatično kritičnih grafov z majhnimi pakirnimi kromatičnimi števili ter obravnavamo pakirno kromatično kritične bločne grafe.
Ključne besede: Barvanje, pakirno barvanje, pakirno kromatično število, kubični graf, graf Sierpińskega, trikotnik Sierpińskega, kritičen graf, pakirno kromatično-vozliščno kritičen graf, pakirno kromatično kritičen graf
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 112; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (694,86 KB)

8.
Eksperimentalna in numerična analiza leseno-steklenih I - nosilcev : doktorska disertacija
Mateja Držečnik, 2022, doktorska disertacija

Opis: Povezava zunanjega okolja z notranjim bivalnim okoljem je ena izmed pomembnih prednosti v sodobni gradnji objektov. Znano je, da ima naravna svetloba pozitiven učinek na zdravje in kvaliteto življenja, zato je potreba po transparentnosti, orientiranosti stavb in zmanjšanju energijskih izgub izjemnega pomena v današnjem času. Les, kot naraven material, katerega materialne karakteristike in lastnosti so kompleksnejše od betona ali jekla, se je v preteklosti kot gradbeni material uporabljal predvsem za prevzem upogibnih obremenitev, danes pa ga najdemo v konstrukcijskih elementih, ki prevzemajo tako tlačne kot tudi natezne obremenitve. Kombinacija lesa in stekla je zahtevna tako iz vidika energijske učinkovitosti kot tudi s konstrukcijskega vidika, ki je predstavljen v tem delu. Doktorska disertacija predstavlja aktualno tematiko v kontekstu najsodobnejših trendov trajnostne lesene gradnje, saj obravnava raziskavo sovprežnih leseno-steklenih stropnih nosilcev, ki lahko nadomestijo standardne lesene ali jeklene nosilce, ki se danes navadno uporabljajo. Sovprežne leseno-steklene nosilce so začeli razvijati na pragu novega tisočletja, torej v začetku leta 2000. Takrat so bile narejene prve raziskave. V sklopu disertacije smo želeli preučiti konstrukcijski odziv leseno-steklenega I-nosilca in s pomočjo enostavne metode določiti nosilnost in togost le-tega. V ta namen je bil razvit napram že poznanim tovrstnim študijam takšnih leseno-steklenih stropnih nosilcev nov način stikovanja preko priključne ravnine, kjer so bočnice pritrjene samo v vertikalnih strižnih ravninah. S tem želimo doseči v primerjavi s podobnimi študijami, kjer je lesena pasnica po vsem obodu povezana na stekleno stojino, večjo možnost relativnih deformacij med obema sestavnima elementoma, predvsem zaradi zelo različnih materialnih lastnosti obeh materialov pri eventuelnih temperaturnih obremenitvah in spremembah vlažnosti. S takšnim načinom pritrjevanja smo dosegli večjo stopnjo duktilnosti. Doktorsko delo o sovprežnih nosilcih iz lesa in stekla temelji na predpostavki, da les in steklo skupaj prenašata zunanje obremenitve. Steklo pri tem ne deluje več kot polnilo, kot pri tradicionalnih rešitvah, temveč aktivno sodeluje pri prenosu obremenitev. Dobro poznavanje prednosti in slabosti obeh ključnih materialov je prvenstvenega pomena. Analizirane so tudi alternativne možnosti z različnimi adhezivi (silikon, akrilat, epoksi), kakor tudi dve različni trdnosti stekla (navadno plosko in kaljeno steklo). Inovativnost razvitega novega modela se sistemsko dopolnjuje in nadgrajuje z eksperimentalnimi študijami kakor tudi z matematičnim modeliranjem s pomočjo semi-analitične z γ-metodo in metode končnih elementov, s ciljem validacije eksperimentalnih študij, kakor tudi parametrične študij glede vpliva različnih parametrov. Rezultati, tako eksperimentalnih preiskav, kakor tudi semi-analitičnih in numeričnih izračunov, predstavljajo izviren znanstveni prispevek na področju aplikacije leseno-steklenih nosilcev.
Ključne besede: les, lesene konstrukcije, steklo, adhezivi, lepljeni spoji, leseno-stekleni kompozitni elementi, leseno stekleni I nosilci, eksperimenti
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 192; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (8,18 MB)

9.
Metodologija inženirskega oblikovanja električne kitare na podlagi akustičnega odziva materiala : doktorska disertacija
Tony Ray, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo v prvem delu opravili raziskave akustičnega odziva in modalne analize pri prostem upogibnem nihanju preizkušanca za izdelavo električne kitare. S takšno raziskavo, vzporedno s poznavanjem elastomehanskih materialnih lastnosti preizkušanca smo določili njegovo akustično kakovost ter možnosti uporabe v glasbenem inštrumentu. Za raziskavo smo uporabili dva različna materiala. Po teh meritvah, ki jih lahko imenujemo tudi bazne, smo imeli opravljeno osnovno izhodišče, za nadaljnje delo, ki smo ga definirali s hipotezami. Nadaljevali smo z istimi vzorci, na katere smo pritrdili enak vrat kitare, enake odjemnike, enak mostiček in enako kvalitetne strune. Sledil je preizkus merjenja kompletne zvočne slike glasbenega inštrumenta. Na osnovi primarnega materiala (vzorec telesa kitare) smo merili frekvenčni odziv pri posamezni varianti. Dobljeni rezultati, so pokazali odvisnost zvoka od vpliva osnovnega materiala (telesa kitare). Do sedaj je bila znana praksa, da so praktično vsi negirali vpliv telesa električne kitare (solid body) na končno podobo zvočne slike. Mi pa v tej doktorski disertaciji želimo pokazati prav nasprotno od tega. V drugem delu je sledila izdelava numeričnega modela, kjer smo dobili podobne rezultate kot rezultate na realnem modelu v laboratoriju. Glede na to, da smo se z numeričnim modelom zadostno približali rezultatom realnega modela, smo razvili metodologijo oblikovanja, kjer s spreminjanjem oblike telesa kitare vplivamo na zvočno podobo inštrumenta, še preden je inštrument fizično izdelan. V zadnjem delu disertacije na osnovi primerjave rezultatov tudi verificiramo metodologijo razvoja glasbenega inštrumenta (električne kitare) s pripadajočimi konstrukcijskimi in oblikovalskimi priporočili.
Ključne besede: električna kitara, mehanika, akustične lastnosti, les, jesen, oreh, inženirsko oblikovanje, metodologija oblikovanja, akustični odziv
Objavljeno v DKUM: 24.03.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (9,68 MB)

10.
Katalitska aktivacija metana za pretvorbo v višje ogljikovodike z mikrokinetičnim opisom : doktorska disertacija
David Bajec, 2022, doktorska disertacija

Opis: Ob vse večji količini načrpanega zemeljskega plina večina metana ostaja še vedno neizkoriščenega predvsem na oddaljenih nedostopnih črpališčih. Zaradi njegove nizke cene in ob končnih zalogah nafte obstaja težnja k boljšem izkoristku metana. Za valorizacijo metana, to je njegovo pretvorbo v bolj uporabne spojine je zaželen čim bolj direkten način njegove pretvorbe. Osredotočili smo se na dva načina. Prvi je najbolj direkten, saj gre za neoksidativno pretvorbo metana v ogljikovodike z dvema C atomoma, pri čemer je za pretvorbo poleg metana potreben le ustrezen katalizator. Drugi način je bolj indirekten. Gre za brominacijo metana, pri kateri se lahko pridobi metil bromid, ki ga je možno pretvoriti v etilen. Mikrokinetični modeli lahko pripomorejo k razumevanju reakcij, ki se dogajajo na katalizatorjih in v tekočini (plinu ali kapljevini). Mehanizem sestavljajo elementarne reakciji in če sta mikrokinetični model in mehanizem pravilna model velja tudi za poljubno območje obratovalnih pogojev. Pri prvem načinu valorizacije metana je problem predvsem v stabilnosti in selektivnosti katalizatorjev, saj imajo katalizatorji največkrat nizko selektivnost za želene produkte in se hitro deaktivirajo. Poskusili smo pripraviti stabilne katalizatorje z zeolitnimi nosilci. Vsi pripravljeni katalizatorji so se deaktivirali zaradi nalaganja koksa. Bolj stabilni so bili železovi katalizatorji vendar ne dovolj, da bi bili primerni za postavitev mikrokinetičnega modela. Pripravili smo še poznan katalizator s posameznimi atomi platine z nosilcem iz cerijevega oksida, ki je bil stabilen, čeprav se je tudi pri njem nastajal koks. Za ta katalizator in reaktor s strnjenim slojem smo postavili mikrokinetični model in naredili analizo občutljivosti. Tako smo lahko prepoznali najbolj pomembne reakcije. V drugem delu smo se ukvarjali z brominacijo metana. Zanimala nas je predvsem selektivnost za metil bromid. Komercialen zeolit SAPO-34 naj bi bil glede na literaturo selektiven katalizator za metil bromid. Izkazalo se je, da temu ni tako in da se selektivnost ne razlikuje od selektivnosti, ki jo je mogoče doseči brez katalizatorja. Material se je med reakcijo spreminjal in njegova kristaliničnost se je zaradi reakcije z vodikovim bromidom in dealuminacije zmanjševala. Dibromometan, ki med brominacijo metana nastaja lahko razpada na SAPO-34, kar lahko zviša selektivnost za metil bromid ampak to ni bistveno vplivalo na selektivnost za metil bromid. Izdelali smo mikrokinetični model brominacije metana v pretočnem reaktorju z laminarnim tokom, ki je pokazal katere so najbolj pomembne reakcije za selektivnost za metil bromid in za konverzijo metana.
Ključne besede: metan, aktivacija, kataliza, mikrokinetika, reaktor s strnjenim slojem
Objavljeno v DKUM: 10.03.2022; Ogledov: 187; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (29,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici