SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Multi-objective synthesis of company’s supply-networks based on integration of renewable resources
Annamaria Vujanović, 2017, doktorska disertacija

Opis: The aim of this doctoral dissertation was to develop a general methodology for sustainable integration of company's supply networks into nearby regional networks by i) integrating renewables, thereby increasing company's energy self-sufficiency, ii) by performing multi-objective synthesis in order to obtain economically efficient and yet environmentally benign or even unburdening solutions, and iii) to perform dynamic and stochastic synthesis under uncertainties in dynamically changing market conditions in order to obtain more reliable and realistic solutions. The research work is directly interlinked with a large-scale European meat producing company Perutnina Ptuj d.d., which is located in the heart of Slovenia. The aim of the first part was to integrate renewables into companies’ supply-networks at regional level in order to maximize the self-sufficiencies of their energy supplies. This concerns companies’ activities from the use of natural resources to supplying their final products to the customers being interlinked with their regional networks. A Mixed-Integer Linear Programming (MILP) model has been developed for the integration of both the companies’ and surrounding regional supply-networks and the utilization of different types of renewables as sources for the companies’ energy supplies. The potential renewable energy sources, which are located within companies surrounding region are solar, biomass, organic and animal wastes. The result indicates that by sufficient integration of renewables into companies’ supply networks, profitable and yet energy self-sufficient solutions can be obtained. The second part presents the multi-objective synthesis of a company’s supply-network by integrating renewables and accounting for several environmental footprints. A previously developed model for achieving energy self-sufficiency by integrating renewables into companies’ supply-networks has been extended for the evaluation of environmental impacts, such as energy, carbon, nitrogen, and water footprints. The achievement of an energy self-sufficient supply-network has been considered whilst significantly reducing environmental impacts. Direct (burdening) and indirect (unburdening) effects that form total effects on the environment are considered for the evaluation of environmental footprints. This approach identifies those alternative energy production technologies that are more profitable and environmentally more benign with significant unburdening capabilities. The results showed significant unburdening of the environment in terms of carbon and nitrogen footprints; however, higher burdening in terms of the water footprint. The third part presents a multi-objective MILP synthesis of a dynamic supply-network under uncertainty applied to the company. The previously-developed multi-objective model for achieving energy self-sufficiency by integrating renewables into companies’ supply-networks has now been extended to account for the dynamic consideration of variable supply and demand over the year, for uncertainties related to products’ demand and sun radiation, and for multi-objective optimisation, in order to obtain the most sustainable company’s supply-network. The sustainable synthesis of a company’s network is performed regarding the integration of the renewables such as biomass and other wastes, and solar energy. The obtained solutions are those reflecting maximal profit, reflecting constantly-changing dynamic market conditions, accounting for several uncertain parameters, and protecting the environment.
Ključne besede: Company's supply network, Renewables, Environmental Impacts, Dynamic synthesis, Flexibility, Multi-objective optimisation, Uncertainty
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 38; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,89 MB)

2.
Modeliranje večetažnih montažnih okvirnih lesenih konstrukcij
Katja Vogrinec, 2017, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji je obravnavan problem modeliranja večetažnih montažnih lesenih okvirno panelnih konstrukcij, ki so zaradi specifične sestave stenskih elementov izredno zahtevne za natančno modeliranje. Pri modeliranju predstavljajo veliko težavo vezna sredstva med obložno ploščo in lesenim okvirjem, ki ne zagotavljajo popolnoma togega stika. V disertaciji je tako razvit enostaven računski model s fiktivno diagonalo za horizontalno analizo večetažnih lesenih montažnih okvirnih konstrukcij, ki ga uporabimo za modeliranje stenskih elementov. Računski model lahko uporabimo v cenejšem in enostavnejšem računalniškem programu za analizo konstrukcij; pri tem ni treba uporabiti kompleksnejših elementov, ki jih uporabljamo pri modeliranju po metodi končnih elementov. Model za izračun zahteva uporabo analitične formule, s pomočjo katere določimo podajnost stene ter podajnost tlačnih in nateznih podpor. Na podlagi analitične formule je nato določen ustrezen premer fiktivne diagonale. Pomemben vpliv na podajnost sten imajo tudi natezna sidra. Za določitev podajnosti nateznih sider med etažama so bile izvedene eksperimentalne preiskave dveh različnih načinov povezave med etažami. Na podlagi eksperimentalnih rezultatov so bile izpeljane ustrezne analitične formule. Računski model in izsledke raziskav smo nato uporabili v izračunu na primeru trietažne konstrukcije, pri kateri smo z uporabo različnih računskih pristopov raziskali vpliv odprtin, leseno-steklenih elementov, vertikalne obtežbe in lokacije nateznih sider na obnašanje celotne konstrukcije.
Ključne besede: večetažna montažna okvirno-panelna lesena gradnja, montažni okvirno-panelni stenski elementi, modeliranje, računski model s fiktivno diagonalo, natezna in tlačna podpora, odprtine, računski pristop
Objavljeno: 14.07.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (7,01 MB)

3.
Ekstrakcija in separacija aktivnih spojin z nadkritično ekstrakcijo in preparativno nadkritično kromatografijo
Alejandro Bartolome Ortega, 2017, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije smo predstavili koristi tehnologij s superkritičnimi fluidi v različnih industrijskih procesih. Čeprav je superkritični CO2 trenutno eden najpogosteje zastopanih superkritičnih fluidov v laboratorijskem merilu, pa je njegova prisotnost na področju industrije še vedno omejena, saj takšna vrsta tehnologije zahteva potrebe po zelo visokih investicijskih stroških. Kljub temu so procesi, kjer se uporablja superkritični CO2 preprosti, okolju prijazni, cena CO2 pa relativno nizka. Takšni procesi predstavljajo odlično alternativo organskim topilom. Postopki ekstrakcije in ločevanja zelo čistih aktivnih substanc, kot sta ksantohumol in beta-sitosterol za zahteve bodisi farmacevtske bodisi prehrambne industrije, kažejo odlično priložnost uporabe procesov s superkritičnim CO2 brez uporabe organskih topil. Doktorska disertacija je razdeljena na tri različne dele. V prvem delu smo raziskovali konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s superkritičnimi fluidi iz jagod žago-listne palme. V nadaljevanju smo predstavili ter med seboj primerjali konvencionalne kromatografske tehnike s superkritično kromatografijo. Uspešno smo s pomočjo superkritične kromatografije ločili ksantohumol iz hmeljskega ekstrakta. V zadnjem delu doktorske disertacije smo predstavili različne tehnike emulgiranja in enkapsulacije. Ti procesi so zelo pomembni v prehrambni in farmacevtski indistriji, saj je večina aktivnih komponent netopna v vodi. Takšni procesi omogočajo proizvodnjo takšnih formulacij, ki se nato topijo v ustreznih medijih. Eksperimentalni del doktorske disertacije obsega ekstrakcije iz jagod žago-listne palme pri višjih obratopvnih pogojih kot so bili uporabljeni v predhodnih študijah. Ločevanje ksantohumola smo izvedli na pilotni napravi za superkritično kromatografijo, kjer smo spreminjali temperaturo, tlak, masni pretok, mobilno in stacionarno fazo. Rezultate smo nato primerjali s tistimi pridobljenimi s konvencionalnimi tehnikami. Skušali smo dokazati prednosti uporabe superkritične kromatografije pred drugimi tehnikami.
Ključne besede: superkritični CO2, superkritična ekstrakcija, superkritična kromatografija, ksantohumol, jagode žago-listne palme, beta-sitosterol, enkapsulacija
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (3,20 MB)

4.
Optimalno načrtovanje dinamike nelinearnega sistema z robustnim adaptivnim sestopnim regulatorjem
Uroš Sadek, 2017, doktorska disertacija

Opis: Disertacija predstavlja novo metodo optimalnega načrtovanja dinamike nelinearnega sistema na osnovi nelinearnega robustnega adaptivnega sestopnega regulatorja (backstepping regulatorja). Metoda temelji na obstoječi sestopni metodi vodenja (backstepping control) z uvedbo vrednotenja dinamičnega obnašanja zaprto-zančnega sistema. Takšno vrednotenje temelji na povezavi med prostimi parametri sestopnega regulatorja in parametri referenčne linearne prenosne funkcije. Z vrednotenjem dinamičnega obnašanja v kombinaciji s pristopi linearne teorije, sta predstavljena dva pristopa načrtovanja prostih parametrov regulatorja. Prvi pristop zajema načrtovanje prostih parametrov sestopnega regulatorja na osnovi želenih položajev zaprto-zančnih polov in drugi pristop na osnovi želenega dušenja ter lastne frekvence sistema. V primeru parametričnih odstopanj in motenj nelinearnega sistema je predlagana uporaba adaptivnega sestopnega regulatorja. Adaptacija takšnega regulatorja ohranja navzven linearen značaj zaprto-zančnega sistema. Parametrična odstopanja nelinearnega sistema se odražajo tudi v odstopanju parametrov linearne zaprto-zančne prenosne funkcije. V ta namen predlagana metoda vključuje postopke vrednotenja robustnosti iz linearne robustne teorije. Na osnovi kriterijev robustne stabilnosti in robustnega učinka je definirana cenilna funkcija, pri čemer je celoten problem sinteze prostih parametrov regulatorja predstavljen kot optimizacijski problem. Takšen pristop omogoča načrtovanje optimalnega dinamičnega obnašanja nelinearnega sistema.
Ključne besede: sestopni regulator, načrtovanje dinamike, adaptivno vodenje, robustno vodenje, optimalno vodenje, Ljapunova stabilnost
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 62; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (12,35 MB)

5.
Zasnova inteligentnega sistema celovite obdelave podpornih informacij za razvoj novih aparatov
Boštjan Ogrizek, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: V industrijski praksi je vedno večja težnja po izboljšanju razvojnega procesa. Eden izmed razlogov je želja po končnem dobičku na izdelani aparat. Drug razlog je porast količine različnih razvojnih podjetij ter posledično tudi konkurence na globalnem trgu. Sam razvoj traja od prve ideje za nov izdelek pa vse do njegove ukinitve. V tem času poteka veliko aktivnosti, ki se izvajajo z željo po končnem uspehu izdelka na trgu. Vendar pa se, tako kot je to znano iz drugih panog, v obilici konkurence pogoji za uspeh zaostrijo. To pomeni, da v primeru podobnega napredka ter delovanja podjetij le ta celovito gledano ne morejo ustvariti večje konkurenčne prednosti na trgu. Če je v razvoj vloženih preveč resursov to pomeni, presežek investicije ter vpliv na končno ceno izdelka. V koliko je vloženih resursov premalo je lahko končni rezultat nepopoln izdelek, ki ga trg na dolgi rok zavrne. Tako je za optimalen razvoj izdelka potrebna optimalna pot, ki sočasno zmanjša resurse na optimalno raven prav tako pa zagotovi prepotrebno končno kvaliteto. V doktorski disertaciji smo zbrali podatke o različnih aparatih za pripravo napitkov za namene raziskovanja v področju snovanja inteligentnega podpornega sistema za razvoj aparatov. Iz zbranih podatkov smo nato izluščili predvidene pomembne karakteristike, ki smo jih nato zapisali v različne table za kasnejše delo. Zaradi samega tipa delovanja smo za kreiranje podpornega sistema uporabili metodologijo nevronskih mrež. S pomočjo le teh smo na podlagi podatkov iz obstoječe baze znanja kreirali podporne mehanizme, ki smo jih kasneje umestili v naš podporni sistem. Podporni sistem smo zastavili modulno, saj je bil že začetni namen možnost kasnejših enostavnih nadgradenj v primeru novih dognanj ter učenja iz lastnih primerov. Kreirane nevronske mreže so bile tekom razvoja sistema tudi testirane ter kvalitativno ovrednotene. Podporni sistem je bil kreiran s pomočjo implementacije šestih podpornih področij. Ta področja so bila izbrana iz različnih vej razvoja aparatov. Končni sistem je bil zasnovan z miselnostjo hitre pomoči ter enostavnostjo uporabe končnega odjemalca. Rezultati testiranja podpornega sistema so pokazali ustreznost metodologije za namen razvoja aparatov. Dokazali smo, da je mogoče razviti podporni sistem s pomočjo nevronskih mrež, ki pomaga pri obdelavi podpornih informacij. Prav tako pa smo s pomočjo rezultatov ponudili možnosti za dodatne raziskave ter razvoj v smeri inteligentnih sistemov za podporo tekom razvoja različnih izdelkov.
Ključne besede: razvoj izdelka, nevronske mreže, inteligentni sistem, podporne informacije
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (6,24 MB)

6.
Vplivi različnih načinov vodenja sistema za uporovno točkovno varjenje na njegove izgube
Jernej Černelič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen srednje-frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje (UTV) s katerim se v industriji varijo pločevine. Tak sistem je sestavljen iz frekvenčnega pretvornika, transformatorja, diodnega usmernika in varilnih klešč ter varjenih pločevin. S frekvenčnim pretvornikom lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napetosti, s katero nato napajamo transformator. Posledično pa lahko uporabimo različne metode generiranja pulzov napajalne napetosti. V industriji se v ta namen najpogosteje uporablja pulzno-širinska modulacija, ki ji moramo definirati modulacijsko frekvenco, ki je pogosto konstantna. Ker lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napajalne napetosti, pa lahko te prožimo tudi glede na potrebe procesa UTV. V disertaciji je tako predstavljen algoritem histereznega vodenja sistema za UTV, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti, ki jo sistem potrebuje, da lahko zagotovi želen bremenski tok. Pri tem pa se lahko frekvenca napajalne napetosti med obratovanjem tudi spremeni, kar ni značilno za pulzno-širinsko modulacijo. Zaradi spreminjanja frekvence napajalne napetosti v disertaciji obravnavamo število pulzov napajalne napetosti v enako dolgih varilnih ciklih. Spreminjanje frekvence pa vpliva na tako imenovane dinamične izgube sistema za UTV, ki so odvisne od frekvence napajalne napetosti. Med te izgube uvrščamo stikalne izgube frekvenčnega pretvornika, izgube povezane s kožnim pojavom v navitjih transformatorja in histerezne izgube železnega jedra transformatorja za UTV. Z zmanjšanjem frekvence se te običajno zmanjšajo, kar smo potrdili tudi v primeru sistema za UTV. Pri uporabi algoritma histereznega vodenja, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti pa naraste valovitost bremenskega toka. Ta je lahko še posebej velika pri varjenju pločevin z nizko vrednostjo nadomestne varilne upornosti. Za tak primer smo pripravili tudi algoritem vodenja, ki zmanjša valovitost bremenskega toka na polovico tako, da maksimalno dolžino pulza napajalne napetosti prepolovi. Pri tem algoritem vodenja samodejno določi dolžino pulza napajalne napetosti na podlagi prvega pulza napajalne napetosti, ki vrednost gostote magnetnega pretoka spremeni od ene točke nasičenja do druge. Oba razvita algoritma pa lahko uporabljamo tudi pri DC-DC pretvornikih, ki vsebujejo transformator. V disertaciji pa smo analizirali tudi vplive bremenskega toka, nadomestne upornosti bremena in napetosti enosmernega vodila na obremenitev sistema. Od obremenitve je namreč odvisno koliko bo lahko algoritem vodenja znižal frekvenco oziroma zmanjšal število pulzov napajalne napetosti. Na podlagi te analize lahko izberemo tak nabor varilnih parametrov, pri katerih bo izkoristek sistema za UTV največji. Vrednosti varilnih parametrov lahko namreč tudi nekoliko spremenimo, pri tem pa se kvaliteta nastalega spoja ne spremeni.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, regulacija, histerezna regulacija, nasičenje, algoritem vodenja, minimalna frekvenca, izgube, izkoristek, valovitost bremenskega toka, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 1

7.
Hibridna metoda gradnje sistemov za upravljanje z znanjem s področja procesa varjenja
Ambrož Stropnik, 2017, doktorska disertacija

Opis: Globalne spremembe na trgih in hiter tehnološki razvoj sta dva pomembna dejavnika, ki generalno vplivata na uspešnost podjetij. Uspešna podjetja so spoznala, da je za ustrezen odziv na spremembe trga ali tehnološki razvoj ključno znanje zaposlenih v podjetju in uvedba procesa upravljanja z znanjem v poslovne procese podjetja. Še več, najbolj uspešna in prilagodljiva podjetja gredo še korak dlje in se povezujejo z drugimi podjetji ter si med seboj izmenjujejo znanje in izkušnje. Ustrezna informacijska podpora in uporaba sistema za upravljanje z znanjem je v takšnih podjetjih ključnega pomena. Implementacija sistema za upravljanje z znanjem v podjetju je vse prej kot lahka naloga, saj se od takšnega sistema pričakuje ne le, da je sposoben podpreti osnovne procese upravljanja z znanjem, ampak tudi, da je sposoben povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami zaposlenih. Zapisano znanje pa je sposoben deliti s sistemi za upravljanje z znanjem z drugimi podjetji. V disertaciji predstavljamo hibridni pristop gradnje sistema za upravljanje z znanjem iz področja varjenja. Področje varjenja predstavlja eno izmed področij, ki je s strani standardov zelo dobro pokrito in posledično primerno za ponazoritev uporabe takšnega sistema upravljanja z znanjem. Razvili smo sistem upravljanja z znanjem za področje varjenja, ki temelji na sodobnih IT tehnologijah za upravljanjem z znanjem – semantičnem spletu. Bistveni del razvitega sistema pa predstavlja način zajemanja znanja s pomočjo principa strojnega učenja, ki je sposoben povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami. V okviru disertacije skozi preizkuse pokažemo in potrdimo, da je za uspešnost sistema za upravljanje z znanjem ključnega pomena uporaba tehnologij semantičnega spleta, kar dodatno nadgradi uporaba pristopa strojnega učenja v segmentu iskanja novega znanja.
Ključne besede: upravljanje z znanjem, spletna ontologija, varjenje, optimizacija varjenja
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (4,24 MB)

8.
KOMPARATIVNI VIDIKI UČINKOVITOSTI POLITIK RAZVOJNE POMOČI V KONTEKSTU ODNOSOV SEVER-JUG NA PRIMERU SKUPINE DRŽAV AFRIKE, KARIBOV IN PACIFIKA
Marko Gregl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija preučuje specifično usmeritev mednarodne ekonomije, in sicer področje politik razvojne pomoči. Znotraj tega vsebinskega okvirja smo se osredotočili na njeno učinkovitost predvsem zaradi aktualnosti problematike kot številnih s tem povezanih globalnih izzivov. Razvojna pomoč, kot osrednja tematika disertacije, predstavlja temeljni koncept, s katerim države poskušajo razreševati razvojne razlike v svetu. Preučevanje učinkovitosti razvojne pomoči je v okviru ekonomskih znanosti zelo perspektiven koncept, predvsem zaradi dejstva, da je prepad med razvitimi državami globalnega severa in globalnega juga večji kot kadarkoli, dosedanje študije, kot tudi modeli razreševanja pa niso ponudili učinkovitih rešitev za spremembe oz. izboljšanje trenutnega stanja. Vse omenjeno smo preučevali na skupini držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) iz dveh glavnih razlogov. Prvič, ker je velika večina držav v skupini dolgoletnih prejemnic razvojne pomoči, in drugič, ker omogoča dobro podlago za preučevanje, saj v njo spadajo tako najrevnejše podsaharske države, kot tudi otoške države, ki so v zadnjih letih doživele hiter gospodarski napredek. Struktura disertacije temelji tako na teoretičnem kot tudi aplikativnem delu. V prvem delu, tako predstavimo temeljne teoretične pojme iz razvojne ekonomije odnosov sever-jug, zgodovino sodelovanja držav AKP-ja z različnimi mednarodnimi akterji in teoretične opredelitve razvojne pomoči in njene učinkovitosti. Drugi del je namenjen aplikativni raziskavi učinkovitosti politik razvojne pomoči. Države skupine AKP smo tako razdelili v dve skupini. V skupino A, kjer so tiste, ki so prejele več razvojne pomoči, in skupino B, kjer so tiste, ki so prejele manj. Predpostavljali smo, da so države, ki so prejele več razvojne pomoči, naredile večji razvojni napredek. Njihov napredek smo preučevali na petih ekonomskih in socialnih razvojnih indikatorjih: BDP na prebivalca, obseg izvoza blaga in storitev, smrtnosti otrok do petega leta starosti, rast pričakovane življenjske dobe in število migracij. Na podlagi pridobljenih rezultatov za posamezno področje smo nato generalno sklepali ali so politike razvojne pomoči dosegle svoj namen, torej ali so bile učinkovite. Iz vsebinskega vidika je disertacija izvirni doprinos k ekonomski znanosti pri preučevanju problematike sedanjega sistema podeljevanja razvojne pomoči in posledično njene učinkovitosti, raziskovanja razvojne problematike v državah skupine AKP ter predlogom razreševanja sodobnih izzivov mednarodnega razvoja. Prav tako zapolnjuje vrzel pri preučevanju koncepta mednarodnega razvoja s kvalitativnimi metodami raziskovanja, saj so obstoječe raziskave izrazito kvantificirane. Ker je disertacija napisana v slovenskem jeziku je tudi prispevek k maloštevilni literaturi na tem področju in k nadaljnjem raziskovanju mednarodne razvojne problematike in s tem povezanih globalnih izzivov.
Ključne besede: učinkovitost razvojne pomoči, mednarodni razvoj, države Afrike, Karibov in Pacifika, odnosi sever-jug in mednarodna ekonomija.
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (3,04 MB)

9.
Genski polimorfizem rastnih faktorjev in citokinov pri proliferativni vitreoretinopatiji
Xhevat Lumi, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Proliferativna vitreoretinopatija (PVR) predstavlja rast membran na površini mrežnice ter med mrežnico in steklovino pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice. Je najbolj pogost razlog za neuspeh pri zdravljenju bolnikov z odstopom mrežnice. Zaradi PVR imajo ti bolniki tudi slabši funkcionalni izid zdravljenja. Klinične raziskave kažejo, da kljub uspešnemu anatomskem zdravljenju bolniki nepojasnjeno izgubljajo tako centralni kot tudi periferni vid. Zaradi prizadetosti centralnega dela mrežnice, rumene pege, se poslabšata tako vidna ostrina kot tudi barvni vid. Zaradi okvare ostalih delov mrežnice imajo ti bolniki začasne ali trajne izpade vidnega polja. Številni dejavniki na celični in molekularni ravni so odgovorni za poslabšanje vida pri teh bolnikih. Morfološke analize rumene pege, narejene s pomočjo optične koherenčne tomografije (OCT), so pokazale, da je osip notranjih in zunanjih segmentov fovealnih fotoreceptorjev značilen pojav pri bolnikih s slabo vidno funkcijo po odstopu mrežnice. Zadnja desetletja so bile objavljene številne raziskave, ki nakazujejo na vpletenost rastnih dejavnikov in citokinov v patogenezi PVR. Skupaj s hipotezo rastnih dejavnikov se je porodilo vprašanje o vplivu genetskih dejavnikov na proces celjenja ran in na pojav PVR. Določanje genetskih determinant v povezavi s PVR se je pričelo v zadnjih desetih letih. V do sedaj objavljenih raziskavah je že bila dokazana povezava med posameznimi polimorfizmi enega nukleotida v genih TGFB1, SMAD7, p53, MDM2 in TNF in PVR, ki pa je ozko omejena samo na nekaj evropskih populacij. V naši raziskavi smo se osredotočili na klinične in genetske dejavnike PVR. Vrednotili smo funkcionalne plati rehabilitacije vidne funkcije bolnikov kot tudi morfološke spremembe, ki vplivajo na končni izid kirurškega zdravljenja. Poleg funkcionalnih preiskav, kot so vidna ostrina, barvni vid in vidno polje, smo v naši raziskavi analizirali tudi s pomočjo OCT pridobljene morfološke parametre: centralno debelino mrežnice (CRT) in skupno prostornino rumene pege (TMV). Analizirali smo vidno ostrino, barvni vid, vidno polje, stopnjo PVR, število operacij, očesni tlak, CRT in TMV za vse bolnike skupaj in za vsako skupino posebej. Pri vseh bolnikih, vključenih v raziskavo, smo ugotavljali, ali stopnja PVR vpliva na končno vidno ostrino. Analizirali smo, ali je barvni vid povezan s končno vidno ostrino. Prav tako smo pod drobnogled vzeli vprašanje o morebitni povezavi CRT in TMV z vidno ostrino in barvnim vidom, saj številna poročila kažejo, da so subklinične morfološke spremembe v rumeni pegi pomemben dejavnik za funkcionalno rehabilitacijo bolnikov po odstopu mrežnice. V raziskavo smo vključili 191 bolnikov z odstopom mrežnice, ki smo jih razdelili v 2 skupini: 113 bolnikov, pri katerih se je pojavila PVR (PVR skupina), in 78 bolnikov brez PVR (kontrolna skupina). Bolniki iz PVR skupine so imeli slabšo povprečno preoperativno vidno ostrino (0,13) v primerjavi s kontrolno skupino (0,28). Statistično pomembna razlika med skupinami je bila tudi glede postoperativne vidne ostrine. Povprečna postoperativna vidna ostrina bolnikov s PVR je bila slabša kot pri ostalih bolnikih z odstopom mrežnice. Zaradi relativno omejenega števila preiskovancev smo za genetsko analizo in v namen doseganja praga za ugotavljanje statistično značilnih povezav raziskavo za posamezne gene razširili na 261 primerov. Naša raziskava je pokazala statistično pomembne razlike v porazdelitvi genotipov med bolniki s PVR in kontrolnimi bolniki pri SNP-jih znotraj ali v bližini genov IL6, TGFB1 in IL10. V tej raziskavi nismo ugotovili povezanosti med SNP-ji znotraj ali v bližini genov za CCL2, FGF2, IL1A, IL2, JAK3, LTA, p53, PDGFRA, SMAD7, in TNF ter PVR, s čimer nismo potrdili do sedaj dognanih povezav med SNP-ji in PVR. Primerjali smo tudi razporeditev genotipov med kontrolno skupino 96 slovenskih krvodajalcev in bolnikov iz PVR skupine pri 4 SNP-jih v genih IL1A, IL2, LTA ter TNF.
Ključne besede: proliferativna vitreoretinopatija, odstop mrežnice, genski polimorfizem, rastni dejavniki, citokini, vidna ostrina
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (7,91 MB)

10.
Neinvazivno merjenje akceleracije kontrakcije levega prekata z doplersko ehokardiografijo
Igor Krajnc, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Ehokardiografska meritev iztisnega deleža (EF) levega prekata predstavlja večinoma dober in uporaben označevalec sistolične funkcije levega prekata (LP), vendar s pomembnimi omejitvami. Uporaba doplerskih tehnik nam omogoča natančno merjenje hitrosti krvi v srčnih votlinah in hitrosti miokarda, vključno z meritvami trajanja posameznih časovnih intervalov. Cilji Cilj naše raziskave je bil, da s pomočjo doplerske ehokardiografije, natančneje s sintezo pulznega in tkivnega doplerja, izmerimo pospešek krčenja LP pri zdravih preiskovancih in pri simptomatičnih bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem (SP). Upoštevaje pospešek krčenja LP in dimenzije LP smo izračunali indeks akceleracije levega prekata 1 (AccLV1) in indeks akceleracije levega prekata 2 (AccLV2). Indeks AccLV1 je premosorazmeren z doseženo maksimalno hitrostjo v času iztisa v iztočnem delu LP (Vmax LVOT) v cm/s in obratno sorazmeren s časovnim intervalom (dt) od začetka izovolumetrične kontrakcije LP do dosežene maksimalne hitrosti v LVOT, merjenim v sekundah in s končnim diastoličnim volumnom LP (EDV) v mililitrih. Indeks AccLV2 pa je premosorazmeren z V max LVOT in obratno sorazmeren s dt in s končnim diastoličnim premerom LP (LVEDD), merjenim v cm. Oba indeksa imata potencial doplerskih pokazateljev globalne sistolične disfunkcije, oziroma okvare LP. V nadaljevanju raziskave smo oba indeksa primerjali s standardno oceno sistolične funkcije LP z merjenjem EF. Bolniki in metode V prospektivno, opazovalno raziskavo smo vključili 121 preiskovancev, 76 (62,8 %) zdravih preiskovancev in 45 (37,2 %) bolnikov z znanim kroničnim SP. Pri vseh smo opravili standardne ehokardiografske meritve in izračunali AccLV1 po formuli: AccLV1=Vmax LVOT / dt x EDV [cm/s2 ml] in AccLV2 po formuli: AccLV2=Vmax LVOT / dt x LVEDD [1/s2]. Preiskovance smo nato opazovali dve leti in spremljali pojav končnih opazovanih dogodkov, ki kažejo na poslabšanje SP. Rezultati Celotni vzorec preiskovancev je zajemal 65 (53,7 %) moških in 56 (46,3 %) žensk, od teh je bilo v skupino zdravih uvrščenih 76 preiskovancev (46,1 % moških), v skupino bolnikov pa 45 preiskovancev (66,7 % moških). Med zdravimi in bolniki smo ugotovili statistično pomembno razliko v povprečnih vrednostih EF (65,4 ± 6,7 % vs 38,6 ± 18,0 %; p < 0,001), AccLV1 (12,1 ± 2,8 cm/s2 ml vs 4,4 ± 2,1 cm/s2 ml; p < 0,001) in AccLV2 (217,8 ± 43,8 1/s2 vs 110,5 ± 43,7 1/s2; p < 0,001). ROC krivulja, ki ločuje zdrave preiskovance od bolnikov s kroničnim SP, ne glede na pridruženo MR, je pokazala višje vrednosti AUC za AccLV1 in AccLV2 v primerjavi z EF (0,996 vs 0,897 in 0,969 vs 0,897). V skupini bolnikov smo prav tako potrdili nekoliko močnejšo korelacijo indeksov AccLV1 in AccLV2 s funkcijskim razredom po NYHA (r = - 0,657; p < 0,001 in r = - 0,569; p < 0,001), glede na korelacijo EF z NYHA (r = - 0,539 p < 0,001). V toku dve-letnega opazovanja smo pri 16 preiskovancih ugotovili končne opazovane dogodke. Vseh zabeleženih dogodkov je bilo 31 in vsi v skupini bolnikov. Določeni preiskovanci so doživeli končni opazovani dogodek, čeprav so imeli EF nad povprečjem EF preiskovancev brez zapleta (nad 58,1 %). Noben preiskovanec ni doživel končni opazovani dogodek, če je njegov indeks AccLV1 presegel povprečje indeksa AccLV1 preiskovancev brez zapleta (nad 10,1 cm/s2 ml ) ali če je njegov indeks AccLV2 znašal nad povprečjem indeksa AccLV2 preiskovancev brez zapleta (nad 190,1 /s2). Zaključek Z izračunom indeksov AccLV1 in AccLV2 lahko v primerjavi z meritvami EF z večjo natančnostjo razlikujemo med zdravimi in bolniki s simptomatičnim SP, prav tako vrednosti AccLV1 in AccLV2 dobro, oziroma bolje kot EF, korelirajo s funkcijskim razredom NYHA v skupini bolnikov. Oba indeksa nakazujeta prav tako boljšo napovedno vrednost za klinično poslabšanje SP v primerjavi z EF.
Ključne besede: levi prekat, funkcija, dopler, kontrakcija, akceleracija
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (2,42 MB)

Iskanje izvedeno v 1.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici