SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen izbranih genskih polimorfizmov pri nastanku diabetične ledvične bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2
Maja Šeruga, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Diabetična nefropatija (DN – izraz, ki ga bolj uporabljamo za biopsijsko dokazano prizadetost ledvic zaradi SB) ali diabetična ledvična bolezen je kronični zaplet pri SB. Proteinurija, povišan krvni tlak in postopen upad ledvične funkcije ob visoki srčno-žilni obolevnosti in umrljivosti so glavne značilnosti razvite diabetične nefropatije pri SB. Okoli 30 do 50% bolnikov razvije klinično očitno DN, vendar ne vemo, kateri bolniki jo bodo razvili in kateri ne. Pravimo, da je DLB večvzročna bolezen in do zdaj so ugotovili, da je v patogenezo okvare ledvice vključenih več genov. Študije o genskem polimorfizmu pri DLB izvajamo z namenom, da bi odkrili gene, ki bi služili kot biomarkerji, in bi na podlagi teh odkritij lahko razvijali terapevtske smernice, s katerimi bi lahko zavrli ali preprečili komplikacije sladkorne bolezni, kot je DLB. Namen naše retrospektivne asociacijske raziskave je bil poiskati povezavo med izbranimi kandidatnimi geni in DLB pri Slovencih s SB2, ki so del kavkaške populacije. V raziskavo smo vključili 651 bolnikov s SB2, ki so imeli bolezen že najmanj 10 let. Za ocenitev ledvične funkcije smo uporabili MDRD enačbo in s-cistatin. Na ta način smo dobili dve skupini bolnikov, in sicer 276 bolnikov z DLB in 375 bolnikov brez DLB, ki so služili kot kontrola. Testirali smo naslednje polimorfizme: polimorfizma rs4340 in rs4341 v genu za angiotenzinsko konvertazo (AK), polimorfizma rs699 in rs4762 v genu za angiotenzinogen (AGT), polimorfizme rs275651, rs931490, rs5182 in rs5186 v genu za receptor tipa 1 za angiotenzin II (AGTR1), polimorfizme rs3087459, rs5370, rs1476046 v genu za endotelin 1 (EDN1), polimorfizem rs3802278 v genu za 5-lipoksigenazo-aktivirajoči proteini (ALOX5AP) in polimorfizem rs12762303 v genu za arahidonat 5-lipoksigenazo (ALOX5). Rezultati niso pokazali statistično pomembne povezave med polimorfizmi rs4340 in rs4341 v genu za angiotenzinsko konvertazo (AK), polimorfizmi rs699 in rs4762 v genu za angiotenzinogen (AGT), polimorfizmi rs275651, rs931490, rs5182 in rs5186 v genu za receptor tipa 1 za angiotenzin II (AGTR1), polimorfizmi rs3087459, rs5370, rs1476046 v genu za endotelin 1 (EDN1) in polimorfizmu rs12762303 v genu za arahidonat 5-lipoksigenazo (ALOX5) in DLB. Nasprotno pa smo ugotovili statistično pomembno povezavo med polimorfizmom rs3802278 v genu za 5-lipoksigenazo-aktivirajoči proteini (ALOX5AP) in DLB. Rezultati logistične regresije so pokazali, da imajo posamezniki z genotipom CC 3,14-krat večjo verjetnost za pojav DLB, v primerjavi s posamezniki z genotipom TT. Torej je genotip CC polimorfizma rs3803278 v genu za ALOX5AP možni dejavnik tveganja za pojav DLB.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetična ledvična bolezen, genski polimorfizmi
Objavljeno: 09.08.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
DOLOČANJE ODMERKA FITOFARMACEVTSKEGA SREDSTVA Z UPORABO MEHKEGA ODLOČITVENEGA MODELA
Peter Berk, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Pri procesu nanašanja fitofarmacevtskega sredstva, pomešanega z vodo (škropilna brozga) v predpisani koncentraciji, s klasičnimi pršilniki za kemično varstvo krošenj dreves v sadovnjaku se uporabljajo standardni modeli za izražanje odmerkov fitofarmacevtskega sredstva in se pri tem ne upoštevajo karakteristične lastnosti krošenj dreves v sadovnjaku. Rezultat takšnih modelov je nekontrolirano krmiljenje količine škropilne brozge skozi posamezne šobe na krošnjo drevesa. V doktorski disertaciji predstavljamo avtonomni sistem, ki omogoča nadzorovano krmiljenje količin brozge skozi šobe na različnih segmentih krošnje drevesa. Avtonomni sistem temelji na mehkem odločitvenem modelu, v katerega smo, zaradi preciznejšega krmiljenja količin brozge, vključili informacijo o ocenjeni vrednosti listne površine. Ocenjeno vrednost listne površine na segmentih krošnje drevesa smo ovrednotili na osnovi ročnih meritev, laserskega merilnega sistema in programskega algoritma, s katerim smo omogočili tridimenzionalno rekonstrukcijo krošnje drevesa. V eksperimentu v sadovnjaku smo za ovrednotenje listne površine zajeli različne starosti in sorte jablan ('zlati delišes', 'jonagold' in 'gala'). Z uporabo regresijske metode smo ocenili zvezo med dvema odvisnima spremenljivkama (digitalno število zadetkov odbitih laserskih žarkov in digitalna prostornina krošnje drevesa) in eno neodvisno spremenljivko (listna površina, ročno izmerjena). Glede na razmerje med številom oblakov točk in listne površine smo ugotovili, da znaša maksimalna vrednost korelacijskega koeficienta 0,878. Sestavni del mehkega odločitvenega modela je predstavljal mehki logični algoritem za krmiljenje tripoložajnih elektromagnetnih ventilov v pulznoširinskem načinu, ki smo jih namestili na prototip aksialnega pršilnika. Rezultati so pokazali, da lahko z mehkim odločitvenim modelom omogočimo krmiljenje količin škropilne brozge v točno določenem območju glede na ocenjeno vrednost listne površine, zato bo ta model v bližnji prihodnosti predstavljal močno orodje pri zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin.
Ključne besede: fitofarmacevtsko sredstvo, merjenje, krmiljenje, algoritem, krošnja drevesa
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 126; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (12,84 MB)

3.
Biomimetic membranes for forward osmosis application in industrial wastewater treatment
Jasmina Korenak, 2018, doktorska disertacija

Opis: The problem of wastewater is increasing as we face tighter regulations in limiting parameters for discharge into sewers or surface waters. At the same time, the challenge is also how to upgrade existing technology and identify new appropriate technologies for purification of industrial wastewater for re-use. The optimal solution, which can give the appropriate quality of purified water at acceptable operating costs also is not straightforward. However, increasing environmental legislative demands combined with increased fresh water consumption can facilitate implementation of emerging technologies which at the current state are not fully mature. Forward Osmosis (FO) is one such recent achievement which is considered as a promising membrane process and potentially a sustainable alternative to reverse osmosis (RO) process for wastewater reclamation and sea/brackish water desalination. However, there are many limiting parameters (e.g. membrane fouling, draw solutions) in FO process that needs to be studied and improved. To reduce the membrane fouling in FO, many improvements were attempted, e.g. synthesis of different membrane materials, fabrication of membrane modules, membrane coating etc. One of the novelties in membrane development research field is biomimetic membranes incorporate in separation processes. They employ natural proteins known as AQPs (aqpourins) to regulate the flow of water, providing increased permeability and near-perfect solute rejection. Membrane surface characteristics were measured on virgin, used and cleane membrane in order to confirm the resistance to different types of industrial wastewater and sewage.
Ključne besede: biomimetic membrane, forward osmosis, industrial wastewater, reverse osmosis, textile wastewater, ultrafiltration, wastewater reuse
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 159; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

4.
Strukturna analiza samomorov v slovenski policiji
Bruno Blažina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Ključne besede: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 71; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

5.
Povezave med kakovostjo storitev, zadovoljstvom in zvestobo strank ter poslovno uspešnostjo v avtomobilski panogi
Slavko Ažman, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Koncepti, kot so kakovost storitev, zadovoljstvo strank in zvestoba strank so zaradi njihove vloge pri zagotavljanju uspešnosti poslovanja podjetij v središču zanimanja tako raziskovalcev kot managementa. Na teoretični ravni povezave med omenjenimi koncepti obravnava storitvena veriga dobička, ki temelji na teoriji načrtovanega vedenja. Storitvena veriga dobička predvideva, da povišana kakovost storitve vodi do višje ravni zadovoljstva strank, le-ta pa se preko višje zvestobe strank pozitivno odraža v uspešnosti poslovanja podjetij. Povezave med posameznimi elementi storitvene verige dobička so tradicionalno obravnavane kot linearne, posamezne raziskave pa kažejo na možnost, da omenjene funkcijske povezave niso nujno linearne in da bi bila za njihov opis morda ustreznejša uporaba nelinearnih funkcij. Pregled literature je pokazal, da natančna oblika funkcijskih povezav med posameznimi elementi storitvene verige dobička ostaja raziskovalna vrzel. Dosedanje raziskave oblike posameznih funkcijskih povezav so namreč pokazale nasprotujoče si rezultate, nobena raziskava pa še ni proučila oblike povezav za celotno storitveno verigo dobička od zaznane kakovosti storitev do poslovne uspešnosti podjetij, pač pa so se osredotočale zgolj na posamezne povezave. Za popolnoma neraziskano se je izkazalo tudi vprašanje časovne stabilnosti ugotovljenih oblik povezav med elementi storitvene verige dobička, kakor tudi vprašanje oblike navzkrižnih funkcijskih povezav med zadovoljstvom strank in zvestobo strank pri povezanih storitvah. Kot raziskovalno vrzel smo identificirali še vpliv lastnosti kupca in proizvoda ter izbranega merila za zvestobo na obliko funkcijskih povezav kakor tudi vpliv dejanj kontaktnega osebja na zaznano kakovost storitev, zadovoljstvo strank in zvestobo strank. Neraziskano je tudi področje vpliva zadovoljstva s servisno storitvijo na cenovno občutljivost strank ter vprašanje, v kolikšni meri je faktorska struktura zaznane kakovosti storitev odvisna od demografskih in drugih dejavnikov. Na osnovi teh raziskovalnih vrzeli smo oblikovali raziskovalna vprašanja, le-ta pa so predstavljala osnovo za oblikovanje teoretičnega modela, ki je novost na področju kakovosti storitev, saj povezuje dve storitveni verigi dobička in tako raziskuje ne le obliko povezav za celotno storitveno verigo dobička, pač pa preverja tudi navzkrižne povezave med zadovoljstvom strank in zvestobo strank med povezanimi storitvami. V naši nalogi smo raziskali povezave med kakovostjo storitev, zadovoljstvom strank, zvestobo strank in poslovno uspešnostjo podjetij na primeru avtomobilske dejavnosti. Osnovo raziskave predstavljajo rezultati rednega merjenja zadovoljstva strank s prodajnimi in servisnimi storitvami enega od evropskih proizvajalcev osebnih vozil. V analizi je zajeto 11.470 intervjujev za področje prodaje novih vozil in 34.421 intervjujev za področje servisnih storitev, opravljenih v obdobju od leta 2005 do leta 2011. Obliko funkcijskih povezav smo preverjali s pomočjo linearnega in večjega števila nelinearnih regresijskih modelov. Strukturo dimenzij zaznane kakovosti storitev in morebitne vplive nanjo smo preverjali z metodo glavnih komponent, vpliv ravnanj prodajnega in servisnega osebja ter vpliv zadovoljstva na cenovno občutljivost servisnih strank pa smo preverili s T-testom razlike srednjih vrednosti oziroma z analizo variance. Rezultati kažejo, da je prevladujoča konkavna oblika funkcijske povezave, ki jo predvidevata teorija dostopnost – diagnostičnost in teorija zadovoljevanja potreb za cilje nižjega ranga. V tem pogledu so rezultati v nasprotju s predvidevanji koncepta navdušenja strank, ki predpostavlja naraščajoč vpliv zadovoljstva strank na zvestobo strank. Ugotovili smo, da demografski in drugi dejavniki ne vplivajo na obliko povezav, deloma pa vplivajo na moč povezav. V časovnem smislu so se oblike funkcijskih povezav izkazale za izredno stabilne.
Ključne besede: management kakovosti, kakovost storitev, zadovoljstvo strank, zvestoba strank, poslovna uspešnost, avtomobilska panoga, nelinearnost, funkcijska oblika
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)

6.
Social CRM adoption and its influence on customer relationship performance -SMEs perspective
Marjeta Marolt, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Social media (SM) is challenging the traditional relationship between enterprises and customers. The flow of information has become multidirectional, interconnected and difficult to predict. In order to create superior customer experiences, enterprises need to systematically use SM together with other customer relationship management (CRM) technologies. Customer loyalty and satisfaction can only be achieved through effective use of social media. Despite a rich body of literature on CRM innovation adoption, there is lack of research on social CRM adoption and its use, especially with regard to micro, small and medium-sized enterprises (SMEs). Specifically, studies focus either on the of social CRM adoption factors or on the impact of social CRM use on customer relationship performance. Therefore, there is a need for comprehensive representation of the entire chain of social CRM adoption constituted by the adoption factors, the extent of social CRM adoption and its influence on customer relationship performance. The aim of this research is to provide a conceptual clarity of the extent of social CRM adoption and develop a research model for exploring the effect of different factors on the extent of social CRM adoption and the impact of the extent of social CRM adoption on customer relationship performance in the context of B2C SMEs. In order to achieve a more comprehensive overview of the phenomenon under investigation, this study employed an exploratory, sequential mixed method approach. Based on the literature review, semi-structured interviews were conducted with six purposefully selected B2C SMEs. The findings from the qualitative phase of the study were used to develop a research model that guided the quantitative phase of the study. The empirical data were collected using self-administrated questionnaires. The data analysis was based on 119 B2C SMEs in Slovenia. The findings confirmed that social CRM is a complex phenomenon even for SMEs and suggest two-dimensional conceptualization of the extent of social CRM use: customer-facing processes and relational information processes. Regarding the factors of the extent of social CRM use our findings revealed that they are diverse, ranging from technological, organizational, to environmental. Furthermore, empirical evidence from this research also suggests that extensive use of social CRM positively affects customer relationship performance. All in all, through the theoretical discussion and empirical assessment, the thesis provides more detailed insights into the B2C SMEs social CRM adoption situation and provides a basis for further research.
Ključne besede: social CRM, extent of social CRM adoption, adoption factors, customer relationship performance
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

7.
Stalno izboljševanje modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo sistema e-pritožb
Anka Mohorič Kenda, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: V raziskavi so obravnavani koncepti in izvedba stalnega izboljševanja modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo sistema elektronskih pritožb. Podana sta pregled in primerjava pravnih ureditev obravnavanja pritožb pacientov v več evropskih državah. Podrobno je analizirana slovenska zakonodaja, ki je bila osnova za izdelavo modela procesa obravnavanja pritožb pacientov. Predstavljen je agregiran model kazalnikov kakovosti zdravstva. V raziskavi je zasnovan hierarhični model kazalnikov kakovosti zdravstva, ki ima štiri glavne agregatne kazalnike (kriterije): medicinski kazalniki, kazalniki zdravstvene nege, finančni kazalniki in kazalniki pritožb pacientov. Agregat, povezan s pritožbami pacientov, temelji na seznamu petnajstih pacientovih pravic, ki jih ureja Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17). Vsak kazalnik pritožb pacientov je sestavljen iz treh do dvanajstih elementarnih kazalnikov (kriterijev). Empirična raziskava z naključno izbranimi anketiranci (N = 1195) je pokazala pogostost skupin kršitev pacientovih pravic. Zajeli smo tudi mnenja anketirancev, ki se nanašajo na razloge, ki so jih kot paciente ali njihove svojce odvrnili od pritožbe. Obstaja pomembna statistična povezava med pogostostjo uporabe zdravstvenih storitev in uveljavljanjem pritožb. Pacienti, ki se pogosto pritožujejo, pogosteje zaznavajo kršitev. Ta skupina izraža nižjo stopnjo varnosti in večje nezadovoljstvo z odnosom in ravnanjem osebja v zdravstvenih ustanovah. Razvit je bil dogodkovno orientiran simulacijski model v jeziku GPSS, ki je strukturno zelo podoben dejanskemu obravnavanju pritožb pacientov. V simulacijskem modelu smo nastavili take vrednosti parametrov, da je število simuliranih obravnav zanemarljivo malo odstopalo od realnih, uradno objavljenih podatkov za leto 2016. Eksperimentiranje na simulacijskem modelu je bilo osredotočeno na spreminjanje trajanja časov izbranih aktivnosti, ki bi jih lahko zmanjšali z uvedbo informacijskega sistema. V okviru raziskave je bil razvit popolnoma nov informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic. Vgrajene funkcije omogočajo podporo celotnega procesa obravnavanja pritožb, ki se zaključi z enim izmed zakonsko predpisanih stanj. Poročila, ki jih omogoča informacijski sistem, se lahko uporabijo za sprejemanje ukrepov za zmanjševanje odstopanj od želenega stanja. Povratna informacija o novem stanju (število pritožb po kategorijah, čas obravnavanja v različnih fazah pritožbenega postopka) predstavlja mehanizem za izboljšan nadzor in upravljanje kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev. Informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic smo testirali v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultati testiranja potrjujejo, da je razviti informacijski sistem usmerjen v izboljševanje kazalnikov kakovosti, povezanih s pritožbami pacientov. Model podatkov in programska rešitev omogočata spreminjanje strukture kazalnikov v primeru, da se pojavijo nove pravice pacientov ali se te ukinejo. Programska rešitev omogoča vzpostavitev novih kazalnikov oziroma opustitev pomanjkljivo definiranih obstoječih kazalnikov. Testni uporabniki so s svojimi predlogi vplivali na razvoj dodatnih funkcij. Informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic je eden izmed najpomembnejših elementov za stalno izboljševanje modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo. Njegova sprejetost v splošno uporabo je predpogoj, da v tem specifičnem delu modela kakovosti zdravstva vpeljemo merljive kriterije in racionalno strateško odločanje na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: Elektronske pritožbe pacientov, pravice pacientov, povratne informacije, izboljševanje kazalnikov kakovosti, simulacija sistema.
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 35; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

8.
Potencial širjenja tigrastega komarja, Aedes albopictus (Diptera: Culicidae), invazivne vrste v Sloveniji
Katja Kalan, 2018, doktorska disertacija

Opis: Tigrasti komar, Aedes albopictus (Skuse, 1895), je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki je v Sloveniji prisotna že 16 let. Zaradi svojega hitrega širjenja, sposobnosti izkoraiščanja umetnih vodnih habitatov za svoj razvoj, nadležnosti za prebivalstvo ter predvsem nevarnosti prenosa različnih zoonoz ima izjemen pomen za javno zdravje. Namen doktorske disertacije je bil določiti razširjenost tigrastega komarja v celotni državi ter preučiti njegovo potencialno razširjenost v bližnji prihodnosti. Popisi komarjev so temeljili na iskanju ličink v različnih vodnih habitatih. Komarje smo do vrste določili na podlagi morfoloških znakov ter s pomočjo DNA (deoksiribonukleinska kislina) črtnih kod. V dveh letih vzorčenja smo ugotovili stabilno populacijo tigrastega komarja na Primorskem, v Ljubljani in širši okolici ter na Dolenjskem. Ob popisu tigrastega komarja smo naleteli še na dve invazivni vrsti, japonskega komarja, Ae. japonicus japonicus, ter korejskega komarja, Ae. koreicus. Zaradi hitro rastoče populacije, pomena za javno zdravje ter nejasnih ekspanzijskih mehanizmov japonskega komarja v Evropi smo dodatno opravili populacijsko študijo te vrste na osnovi genetskih markerjev. Genotipizirali smo sedem mikrosatelitnih lokusov na reprezentativnem številu vzorcev in obenem sekvenirali del njihovega mitohondrijskega gena za nikotin-dehidrogenazo; NAD4. Rezultati so pokazali, da so populacije v Sloveniji najbolj podobne populacijam, ki naseljujo območje Nemčije. S to raziskavo smo dokazali, da sta populaciji tigrastega in japonskega komarja simpatrični na velikem delu Slovenije. Na podlagi zbranih podatkov o njuni razširjenosti, različnih kombinacij bioklimatskih spremenljivk iz dveh baz, WorldClim in CHELSA, in nadmorske višine smo v računalniškem programu MaxEnt izdelali različne modele potencialne razširjenosti za obe vrsti. Najboljši modeli so bili izbrani na podlagi AIC in AUC vrednosti. Kot primernejši za napovedi razširjenost obeh vrst se izkazali modeli s spremenljivkami iz baze CHELSA, kar smo potrdili tudi s terenskimi podatki. Tigrati komar lahko po napovedih modelov potencialno naseli še območje v severovzhodni Sloveniji, zato bi morali v prihodnosti temu nameniti pozornost, da bi preprečili naselitev in ustalitev vrste. Populacija japonskega komarja se je v primerjavi s tigrastim komarjem v času vzorčenja razširila na večino države, kar so predvedili tudi izdelani modeli. S študijo smo potrdili, da so modeli uporabno orodje za predvidevanje razširjenosti invazivnih vrst komarjev in bi jih lahko uporabili za preprečevanje širjenja invazivnih komarjev v prihodnosti v drugih državah s podobnimi bioklimatskimi pogoji.
Ključne besede: tigrasti komar, japonski komar, korejski komar, Slovenija, modeliranje razširjenosti, MaxEnt, CHELSA, WorldClim, sistem črtnih kod DNA, genetska diverziteta
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (11,70 MB)

9.
Rekurzivna delitev modelov linearne regresije za oceno zanimivosti asociativnih pravil v različnih časovnih obdobjih
Goran Hrovat, 2018, doktorska disertacija

Opis: Zanimivosti asociativnih pravil ali pogostih množic postavk se lahko skozi čas spreminjajo. Prav tako je lahko njihova zanimivost različna za različne skupine (npr. skupine ljudi). V doktorski disertaciji je predstavljen nov algoritem za določanje zanimivosti asociativnih pravil in množic postavk v različnih časov¬nih obdobjih. Algoritem odkriva skupine pacientov, ki se glede na trend zanimivosti asociativnega pravila statistično značilno razlikujejo. Rezultat algoritma je odločitveno regresijsko drevo, katerega povezave predstavljajo različne skupine pacientov, listi pa prikazujejo grafe z zanimivostmi asociativnega pravila ali množice postavk v različnih časovnih obdobjih. Pokazali smo tudi, da podpora pogoste množice postavk vpliva na kompleksnost zgrajenega regresijskega drevesa. Za demonstracijo smo uporabili elektronske zdravstvene zapise, zbrane v obdobju 15 let, ki predstavljajo odpuste pacientov iz različnih bolnišnic v Združenih državah Amerike. Predstavljeni algoritem predstavlja v tem primeru uporabno vrednost za bolnišnice, zavarovalnice, raziskovalne in ostale institucije, saj jih lahko odkrito znanje vodi do novih spoznanj in optimizacije poslovanja.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, mere zanimivosti, asociativna pravila, podpora odločanju, regresijsko dre-vo, linearna regresija, elektronski zdravstveni zapis
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 51; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (17,46 MB)

10.
Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krize
Matej Tomec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom. S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost. Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Ključne besede: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Objavljeno: 28.06.2018; Ogledov: 95; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 1.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici