1. Dialog med literaturo in videoigrami na primeru slovenske književnosti : doktorska disertacijaAleš Čeh, 2025, doktorska disertacija Opis: Videoigre so finančno in po dosegu najbolj prodoren medij 21. stoletja, kar med drugim dokazujejo tudi številne medmedialne povezave z drugimi mediji, predvsem s književnostjo in filmom. Obenem drži, da videoigre kot digitalne naslednice fizičnih iger obstajajo tudi izven polja »umetnosti«, a hkrati znotraj kulturnega ustroja človeštva, kar disertacija opiše skozi kratko analizo kulturne in estetske vrednosti igre skozi zgodovino. Pokaže se, da je pripoved v igri obstajala v vseh civilizacijah in kulturah človeške zgodovine, segajoče vse do antike in tudi predzgodovinskega človeka.
Kljub temu pa so se ob analizah kulturne in estetske vrednosti videoiger odprli številni epistemološki konflikti, ki so pri interpretaciji videoiger botrovali dejstvu, da sta se pri študijah videoiger in povezanosti z drugimi mediji oblikovala dva znanstvena aparata – naratološki in ludološki. Določeni raziskovalci so videoigre analizirali predvsem kot pripovedi, drugi pa so v ospredje postavili igralni del, torej so analizirali zlasti mehanike, pravila in ostala nepripovedna stanja in elemente igre.
Disertacija Dialog med literaturo in videoigrami na primeru slovenske književnosti izvirno prinaša kombinirani aparat, saj so naratološko prvič obravnavane tudi igralne mehanike, interpretacijo katerih si je prisvajala ludologija. Izvirna klasifikacija videoiger glede na vsebnost pripovedi predvideva štiri nivoje, med katerimi najbolj izstopajo interakcijsko odprte pripovedne igre, kar dokazuje tudi analitični del, kjer se je pokazalo, da številni avtorji pripovedne prvine, ki jih razvijalci vnašajo v interakcijsko odprte pripovedne igre, preslikajo tudi v literarna dela. Tipologijo medmedialnih priredb na premici literatura-videoigre disertacija uvaja s štirimi izvirnimi definicijami oziroma postopki, ki so dokumentacija, prenos, izposojanje in imitacija. Izvirna klasifikacija v disertaciji med drugim zajema tudi analizo igre Assassin's Creed (2007) in njene povezanosti z Bartolovim romanom Alamut (1938).
Gledališke igre, poezija in pripovedništvo slovenske književnosti, ki kažejo povezanost z videoigrami, so analizirane skozi optiko, ki jo razvija teoretični del disertacije, zlasti v pregledu pripovednih prvin in pripovednih tehnik med književnostjo in videoigrami, kjer je analizirana tudi medmedialna povezanost. Nekatera dela so izkazala povezanost samo na ravni vsebine (Novak, Crčinović Krofič in drugi), pri drugih delih se je pokazala ožja povezanost z videoigrami na nivoju pripovednih prvin (že omenjeni Bartol, Kleč in drugi), pri nekaterih pa povezanost na nivoju pripovednih tehnik (Gracar, Tomažin in drugi). Slednji primeri so bili najzanimivejši, saj so razkrili inovativno plast pripovedovanja, za katero lahko upravičeno sklepamo, da se bo v prihodnosti pri literatih še razvijala, kar bo pozitivno vplivalo tako na izvirnost književnosti kot pripovedni in umetniški razvoj medija videoiger.
Ključne besede: medmedialnost, naratologija, pripovedne prvine, pripovedne tehnike, videoigre
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (9,94 MB) |
2. Parodontalna bolezen in mitohondrijska disfunkcijaRomana Mance Kristan, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Parodontalna bolezen (PB) kot posledica porušenega ravnotežja med bakterijami in gostiteljem vodi v vnetno-imunski odgovor gostitelja ter vpliva na splošno zdravstveno stanje posameznika. Oceno napredovalosti PB merimo s parodontalnimi parametri, iz katerih lahko izračunamo površino parodontalnega vnetja (PISA). Naša hipoteza je, da večje število globokih obzobnih žepov in večja PISA pomenijo višjo vrednost vnetnih biomarkerjev, kot so C-reaktivni protein (CRP), število levkocitov, predvsem nevtrofilcev, nižje razmerje med magnezijem in kalcijem, manjšo količino antioksidantov ter nižje število kopij mitohondrijske deoksiribonukleinske kisline (mtDNAcn).
Materiali in metode: S pomočjo parodontalnih parametrov smo izračunali vrednost PISA. V serumu smo izmerili nivo vnetnih biomarkerjev in antioksidantov ter iz brisa lične sluznice izolirali mitohondrijsko (mtDNA) in jedrno DNA (nDNA) ter izračunali mtDNAcn.
Rezultati: Večje število globokih obzobnih žepov in višjo vrednost PISA smo povezali z višjim CRP, večjim številom levkocitov, nevtrofilcev in eritrocitov, nižjim razmerjem magnezija in kalcija ter višjim nivojem sečne kisline v serumu, ne pa z nižjim mtNDAcn v brisu lične sluznice.
Zaključki: Med številom globokih obzobnih žepov in vrednostjo PISA obstaja pozitivna korelacija. Vrednost PISA je ustrezen parameter za določanje vnetnega bremena PB, ni pa nujno ustrezen parameter za določanje mitohondrijske disfunkcije po izolaciji mtDNA iz brisa lične sluznice.
Ključne besede: velikost vnetnega področja v obzobnem žepu (PISA), biomarkerji mitohondrijske disfunkcije, število kopij mitohondrijske DNA (mtDNAcn)
Objavljeno v DKUM: 05.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,05 MB) |
3. Izolacija in priprava celičnih linij ledvic z namenom razvoja novih in vitro modelov nefrotoksičnostiTadej Petreski, 2025, doktorska disertacija Opis: Ledvice so ključne za številne homeostatske mehanizme in so odgovorne za velik delež izločanja snovi iz telesa, zaradi česar so posebej dovzetne za delovanje nefrotoksičnih spojin. Med različnimi vrstami ledvičnih celic so proksimalne tubulne epitelijske celice (PTEC), ki sodelujejo pri tubularni sekreciji snovi, najbolj izpostavljene in zato ključnega pomena za razumevanje nefrotoksičnosti ter interakcij med zdravili v predkliničnih raziskavah. Omejena razpoložljivost in funkcionalna variabilnost komercialno dostopnih PTEC predstavlja ozko grlo pri teh raziskavah, zato je razvoj zanesljivih protokolov za njihovo izolacijo ključna za nadaljnji razvoj področja.
V tej disertaciji sta predstavljena dva optimizirana protokola za izolacijo primarnih PTEC iz rutinskih biopsij ledvičnega tkiva, pridobljenih od 13 bolnikov. Rezultat tega sta dve celični liniji, poimenovani MFUM-RPTEC-1 in MFUM-RPTEC-2. Obe celični liniji izražata za PTEC celice ključne označevalce, vključno s SGLT2, MRP4, OAT1, OAT3, OCT2, P-gp, MATE1, N-kadherinom, ZO-1 in CK-18. Ob gojenju na Transwell ploščah so celice pokazale ustrezno polarizacijo, saj so bili transportni proteini lokalizirani na predvideni (apikalni ali bazolateralni) strani, kar je bilo potrjeno tudi s konfokalno mikroskopijo.
Potencial ustvarjenih celičnih linij za uporabo v predkliničnih raziskavah smo preverjali s pripravo enostavnega in vitro modela za raziskovanje nefrotoksičnosti in interakcij med izbranimi zdravili. Celice so ohranile svojo viabilnost tudi po izpostavitvi nefrotoksičnim spojinam, kot so ciklosporin, omeprazol in njuni kombinaciji, kar dokazuje potencial celičnih linij za nadaljnji razvoj orodij in vzpostavitev raziskav na področju farmakologije ledvic.
Ključne besede: proksimalne tubulne epitelijske celice, ledvična biopsija, izolacija celic, nefrotoksičnost, in vitro model
Objavljeno v DKUM: 05.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,96 MB) |
4. Multivariatni razlagalni model družbenih dejavnikov integracije priseljenih mladostnikov v Evropi : doktorska disertacijaLucija Dežan, 2025, doktorska disertacija Opis: Razumevanje integracije priseljenih učenk in učencev je pomembno v luči naraščajoče etnične, jezikovne ter kulturne heterogenosti evropskih izobraževalnih ustanov in držav. Šole predstavljajo za večino priseljenih učenk in učencev prvi ter glavni prostor, kjer spoznavajo značilnosti države sprejema, s svojim delovanjem pa pospešujejo ali otežujejo integracijski proces. Uspešno integracijo priseljenih učenk in učencev razumemo kot dvosmeren ter večdimenzionalen proces, ki na dolgi rok omogoča njihovo družbeno, ekonomsko in politično sodelovanje ter preprečuje negativne vidike družbene izključenosti (npr. revščino, izkoriščanje, etnično segregacijo ali getoizacijo). Že obstoječa literatura je sicer ločeno naslovila posamezne dejavnike integracije, povezane z makro, mezo ali mikro ravnjo, vendar ostaja razmeroma neraziskano, kako se ti dejavniki prepletajo ter v kolikšni meri določajo integracijske izide priseljenih učenk in učencev. To je še posebej problematično v luči širših družbenih trendov, povezanih z vzponom skrajno desnih strank ter populističnega protiudara, ki krepijo protipriseljenski sentiment. Le s poglobljenim razumevanjem integracijskega procesa, utemeljenim na empiričnih podatkih, lahko namreč oblikujemo politike in ukrepe, ki bodo prispevali k zniževanju ksenofobnih stališč. Ta disertacija zapolnjuje omejeno vrzel s proučevanjem strukturnih značilnosti držav ter izobraževalnih sistemov v povezavi z individualnimi dejavniki priseljenih učenk in učencev v kontekstu šolskega okolja. Pri tem smo bili posebej pozorni na šest kazalnikov integracije: integracijo v šolsko okolje, obšolske dejavnosti in medvrstniško skupino ter psihološko dobrobit, znanje jezika države sprejema ter učni uspeh priseljenih učenk in učencev. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učenk in učencev (N = 3244) iz šestih evropskih držav in 40 izobraževalnih ustanov. Rezultati poudarjajo izrazit pomen inkluzivnega delovanja pedagoškega osebja, ki se je izkazal kot najmočnejši napovednik integracije priseljenih učenk in učencev. Dodatno se je izkazalo, da predstavljajo osnovne šole pomembno podporno okolje za integracijo, kar pripisujemo bolj individualiziranim ukrepom, širšemu naboru obšolskih dejavnosti ter tesnejšemu sodelovanju s priseljenimi družinami v primerjavi s srednjimi šolami. Ugotovili pa smo tudi, da odraščanje v bolj urbanem okolju prispeva k boljšemu znanju jezika države sprejema ter višjim stopnjam psihološke dobrobiti priseljenih učenk in učencev. Urbana okolja s svojo infrastrukturo (npr. ljudske univerze, knjižnice, jezikovne šole, kulturna društva) in etnično heterogenim prebivalstvom omogočajo lažje usvajanje jezika države sprejema, ohranjanje lastnih kulturnih značilnosti ter spoznavanje nove družbe, kar prispeva k hitrejši integraciji. Na podlagi ugotovitev ob koncu podamo tudi priporočila za oblikovanje političnih ukrepov na področju integracije priseljenih učenk in učencev.
Ključne besede: integracija, priseljeni učenci in učenke, kazalnik integracije, šola, migracije, upravljanje z večkulturnostjo
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,78 MB) |
5. Counting Hamiltonian cycles in 2-tiled graphs and dense challenge domain : doktorska disertacijaAlen Vegi Kalamar, 2025, doktorska disertacija Opis: In this doctoral dissertation, we address the counting of Hamiltonian cycles in 2-tiled graphs. These graphs are a generalization of the construction of large 2-crossing-critical graphs. We also address the study of the learning process involved in solving unsolved mathematical problems, integrating psychological theories of optimal experience (flow) and deliberate practice into a mathematical framework called the dense challenge domain.
The introduction presents fundamental graph theory concepts and an overview of ordinal numbers essential for understanding the core of the dissertation.
In the second chapter, known results from relevant related fields are introduced, along with the contributions of the doctoral dissertation.
In the third chapter, we address the problem of counting Hamiltonian cycles in 2-tiled graphs. First, we introduce basic concepts such as tile, 2-tile, tiled graphs, and 2-tiled graphs. This is followed by results leading to the characterization of Hamiltonian cycle types in 2-tiled graphs and then the introduction of algorithms that count each type of Hamiltonian cycles. We also demonstrate that if the family of 2-tiles used to construct 2-tiled graphs is finite, the algorithms are efficient. Further, we place large 2-crossing-critical graphs in the context of 2-tiled graphs and adapt the previously introduced algorithms to efficiently count all types of Hamiltonian cycles. To describe 2-crossing-critical graphs, we introduce an alphabet and show that 2-traversing and flanking Hamiltonian cycles can be counted by simply counting the occurrences of certain letters from the introduced alphabet. At the end of the chapter, we extend the counting of traversing Hamiltonian cycles to tiled graphs.
We attempt to formally capture the experience of this research work in the fourth chapter. We propose a formal mathematical framework for solving a common challenge in mathematical education: how to effectively use limited time to motivate students for research work. We formalize a theoretical mathematical structure called the dense challenge domain and introduce a structured decision process based on Csikszentmihalyi’s theory of flow, Duckworth’s concept of grit, Snowden’s Cynefin framework from decision theory, and Bokal-Steinbacher’s time usage optimization model. Unlike traditional educational research, which focuses on primary and secondary education, our approach emphasizes fostering mathematical thinking at the research level through optimal psychological experience. We formalize an algorithm for evolving the dense challenge domain, ensuring a balance between perceived skill and levels of challenge. We further prove that large 2-crossing-critical graphs satisfy the conditions of the dense challenge domain, providing a solid mathematical foundation for this methodology. Through three pilot studies, we demonstrate that this approach not only maintains student engagement but also leads to publishable research outcomes.
Ključne besede: Hamiltonian cycle, 2-crossing-critical graph, 2-tiled graph, research realm, dense challenge domain, psychologically optimal experience, Cynefin framework
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,76 MB) |
6. Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja : doktorska disertacijaMateja Sabo, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija z naslovom „Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja“ je obravnavala teoretične in praktične vidike uvajanja učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk matematike na razredni stopnji. Glavni cilj raziskave je bil raziskati vlogo matematičnega modeliranja kot orodja za razvijanje matematičnih kompetenc, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena analizi trenutnega stanja ter razvoju programa profesionalnega usposabljanja za učitelje v Sloveniji in na Hrvaškem.
Matematično modeliranje je bilo opredeljeno kot proces, ki je vključeval prepoznavanje problemov iz realnega sveta, oblikovanje matematičnih predstavitev, reševanje z uporabo matematičnih orodij ter interpretacijo rezultatov v realnem kontekstu. Raziskava je poudarila, da je bilo matematično modeliranje ključno za povezovanje abstraktnih matematičnih konceptov z realnimi situacijami, kar je spodbujalo ustvarjalnost in reševanje kompleksnih problemov. Kljub njegovi pomembnosti se učenje in poučevanje matematičnega modeliranja v praksi še vedno redko uporablja, zlasti na zgodnji stopnji izobraževanja.
V empiričnem delu disertacije se je analiziralo znanje, stališča in pripravljenost učiteljev razrednega pouka za vključevanje učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk. Raziskava je bila dvofazna. V prvi fazi je bila izvedena kvantitativna analiza stanja kompetenc za poučevanje matematičnega modeliranja pri učiteljih razrednega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem. Druga faza je obsegala evalvacijo programa profesionalnega usposabljanja učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji pogosto niso dovolj razumeli konceptov matematičnega modeliranja, kar je omejevalo njihovo uporabo v razredu. Raziskava je izpostavila tudi ovire, kot so pomanjkanje časa, ustreznih virov in strokovnega usposabljanja. Posebna pozornost je bila namenjena razlikam med slovenskimi in hrvaškimi učitelji, pri čemer so bile ugotovljene določene razlike v ravni znanja in pripravljenosti za uporabo modeliranja.
Ključen prispevek disertacije je razvoj in evalvacija programa profesionalnega usposabljanja za učitelje. Program je vključeval prilagojene delavnice, ki so spodbujaleii uporabo nalog matematičnega modeliranja v učilnici, in se temeljil na kombinaciji teoretičnih razlag in praktičnih vaj. Evalvacija programa je pokazala pozitivne učinke na kompetence učiteljev in motivacijo za uvajanje modeliranja v pouk. Raziskali smo tudi učinke na učence, kjer smo merili vpliv na reševanje besedilnih nalog in sposobnost matematičnega modeliranja, pri čemer so rezultati pokazali pozitivne učinke.
Disertacija zaključuje, da je za učinkovito vključevanje matematičnega modeliranja v pouk potrebna sistemska podpora, vključno z dodatnim strokovnim usposabljanjem učiteljev, razvojem učnih gradiv ter spremembami v kurikulumu. Poudarja tudi potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi omogočile globlji vpogled v vplive matematičnega modeliranja na učenje in poučevanje.
Ključne besede: Hrvaška, matematično modeliranje, poučevanje matematike, razredni pouk, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (5,18 MB) |
7. Dinamika vrednosti kapilarnega laktata pri srčnem zastoju v izvenbolnišničnem okoljuVitka Vujanović, 2025, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Temelj učinkovitega kardiopulmonalnega oživljanja je vzpostavitev čim boljše tkivne perfuzije. Namen študije je bil ugotoviti povezavo med kapilarnimi vrednosti laktata, začetnim ritmom in verjetnostjo ponovne vzpostavitve spontanega krvnega obtoka pri bolnikih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem.
Metode: V raziskavo smo vključili vse bolnike z netravmatskim srčnim zastojem izven bolnišnice, starejše od 18 let, ki jih je oživljala predbolnišnična ekipa nujne medicinske pomoči med aprilom 2020 in junijem 2021. Vzorci kapilarnega laktata so bili zbrani ob prihodu in v 10 minutih intervalih po prvi meritvi do trenutka vrnitve spontanega krvnega obtoka (ROSC) ali, v kolikor ROSC ni bil dosežen, v času razglasitve smrti na kraju dogodka.
Rezultati: V študijo je bilo vključeno 83 bolnikov. ROSC je bil dosežen pri 28 bolnikih (33,7 %), 21 jih je bilo sprejetih v bolnišnico (26,3 %), 6 (7,23 %) pa jih je bilo odpuščenih iz bolnišnice. Inicialne vrednosti kapilarnega laktata so bile značilno višje pri bolnikih z nešokabilnim ritmom v primerjavi s skupino s šokabilnim ritmom (9,19 ± 4,6 proti 6,43 ± 3,81; p = 0,037). Pomembna razlika med skupinama je obstajala tudi pri drugem vzorcu, vzetem 10 minut po začetni vrednosti, (10,03 ± 5,19 proti 5,18 ± 3,47; p = 0,019). Povprečne vrednosti kapilarnega laktata so bile višje v skupini z ROSC v primerjavi s skupino brez ROSC (11,10 ± 6,59 oziroma 6,77 ± 4,23; p = 0,047) in so sovpadale s povprečnim časom povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Zaključki: Začetne vrednosti kapilarnega laktata so pri bolnikiih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem (OHCA) statistično pomembno višje pri bolnikih z inicialnim nešokabilnim ritmom. Prav tako so povprečne vrednosti kapilarnega laktata višje pri bolnikih z ROSC ob času povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede: kardipulmonalno oživljanje, izvenbolnišnični srčni zastoj, laktat, povrnitev spontanega krvnega obtoka
Objavljeno v DKUM: 21.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,28 MB) |
8. Skrb za pacienta in tehnološka kompetentnost pri uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege v bolnišničnem okoljuCvetka Krel, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave je poleg skrbi za pacienta pomembno tudi dokumentiranje obravnave. Učinkovitost elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) je pomemben element pri prepoznavanju in obravnavi pacientovih potreb, vendar pa lahko pomanjkljiva tehnološka kompetentnost zaposlenih v zdravstveni negi privede do pretiranega osredotočanja na uporabo EZZN, kar lahko negativno vpliva na skrbno obravnavo pacienta. Namen doktorske disertacije je bil raziskati učinkovitost EZZN, skrbna ravnanja zaposlenih in tehnološko kompetentnost v zdravstveni negi ter ugotoviti povezave med njimi pri uporabi EZZN.
Metode: Uporabili smo zaporedni pojasnjevalni načrt raziskav mešanih metod, izveden med zaposlenimi v zdravstveni negi v štirih slovenskih bolnišnicah, ki uporabljajo enak EZZN. Raziskava je potekala od julija 2021 do julija 2023. Pred glavno raziskavo smo izvedli pilotno raziskavo. Kvantitativne podatke smo zbrali s tremi validiranimi vprašalniki ter jih analizirali z uporabo metod opisne in sklepne statistike. Analiza literature in nato kvantitativnega dela raziskave je bila osnova za oblikovanja vodila za intervju v kvalitativnem delu raziskave, ker smo podatke zbrali z delno strukturiranimi intervjuji. Za analizo podatkov smo uporabili metodo utemeljene teorije. Kvantitativni in kvalitativni del raziskave smo združili v fazi integracije, analizirani kvalitativni rezultati so nam služili kot pomoč pri razlagi ali nadgradnji kvantitativnih rezultatov.
Rezultati: Učinkovitost EZZN je statistično značilno pozitivno povezana s časom od začetka njegove implementacije v bolnišnično okolje (p < 0,05) in stopnjo zaznavanja tehnološke kompetentnosti v zdravstveni negi (p < 0,05). Zaznana tehnološka kompetentnost je pozitivno povezana z zaznavanjem skrbnih ravnanj v bolnišničnem okolju, kjer se uporablja EZZN (p < 0,05). V okviru kvalitativne raziskave smo oblikovali glavno kategorijo, sedem kategorij in petnajst podkategorij. Model je vključeval vzročne pogoje (pomanjkljiva učinkovitost EZZN), kontekstualne pogoje (vključitev EZZN v bolnišnično okolje) in posredne pogoje (obravnava pacienta), ki vplivajo na pojav pomanjkljivega dokumentiranja individualne in celostne obravnave. Oblikovali smo akcijske/integracijske strategije za obvladovanje tega pojava, ki vključujejo tehnološko kompetentnost, skrb za pacienta in dokumentiranje, z rezultati v obliki izboljšane osredotočenosti na uporabo EZZN pri skrbi za pacienta in dokumentiranju celostne obravnave. Po integraciji kvantitativnih in kvalitativnih podatkov smo identificirali pet komponent: (1) pomanjkljivosti pri implementaciji v bolnišničnem okolju, (2) prednosti in pomanjkljivosti uporabe EZZN, (3) učinkovitost EZZN, (4) tehnološko kompetentna uporaba EZZN za dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta, (5) skrb za pacienta in dokumentiranje obravnave.
Razprava in sklep: Uporaba EZZN v bolnišničnem okolju je razkrila tako prednosti kot pomanjkljivosti uporabe, ki so večinoma povezane s pomanjkljivo implementacijo EZZN. Sinergija med skrbjo za pacienta, tehnološko kompetentnostjo in učinkovitostjo EZZN je ključna za ustrezno dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta. Vrzeli v teh komponentah lahko vodijo do pomanjkljivosti v obravnavi pacientov in nepopolnemu dokumentiranju z uporabo EZZN.
Ključne besede: skrb za pacienta, učinkovitost elektronskega zapisa, raziskave mešanih metod, tehnološke kompetence, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (4,92 MB) |
9. Načrtovanje časovno optimalne robotske površinske obdelave s postopkom regijske segmentacije z upoštevanjem geometrije obdelovancev in kinematičnih zmogljivosti robotske roke : doctoral dissertationTomaž Pušnik, 2025, doktorska disertacija Opis: Tradicionalno se pri robotski površinski obdelavi celoten obdelovanec obdela z enotno hitrostjo in smerjo, ki ju vnaprej določi operater, ne da bi upošteval razlike v obdelovalnosti različnih območij obdelovanca ali pa zmogljivosti robota. Ta konvencionalni pristop pogosto vodi do neučinkovitosti, zlasti pri obdelovancih s kompleksno geometrijo, kjer bi prilagodljive hitrosti in smeri obdelave lahko izboljšale učinkovitost. Naša študija uvaja pristop, ki temelji na razdelitvi ploskve na regije, kjer se hitrost in smer obdelave prilagajata specifičnim lastnostim vsake regije. Ta strategija združuje kinematiko robota z geometrijo ploskve obdelovanca, pri čemer algoritem segmentiranja omogoča delitev ploskve. Učinkovitost tega pristopa je bila potrjena z eksperimentalnimi rezultati na treh različnih obdelovancih, ki so pokazali znatno izboljšanje časa obdelave. Pristop, temelječ na regijah, je omogočil do 25 % zmanjšanje časa obdelave v primerjavi s tradicionalno enosmerno obdelavo. Nadaljnje izboljšave so bile dosežene z optimizacijo lege obdelovanca, kar je v našem primeru prispevalo dodatno do 7 % izboljšanje glede na naključno lego. Izvedeni so bili tudi postopki validacije, da bi zagotovili, da so hitrosti sklepov sodelujočega robota ostale znotraj varnih operativnih omejitev med izvajanjem površinske obdelave.
Ključne besede: robotska površinska obdelava, segmentacija obdelovanca, optimizacija lege obdelovanca, optimizacija časa obdelave, načrtovanje poti robotske obdelave
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (9,40 MB) |
10. Metoda hierarhične večznačne klasifikacije na osnovi ekstrakcije značilnic s tekstovno analizo mikrobiotskih podatkov : doktorska disertacijaLucija Brezočnik, 2025, doktorska disertacija Opis: Zanesljiva identifikacija kompleksnih vsebinskih struktur v primerih, kjer posamezni primerki podatkovnega nabora niso homogeni, pač pa združujejo informacije več virov, predstavlja enega izmed ključnih metodoloških izzivov sodobne podatkovne analitike. Relativno enostavna je namreč naloga, kjer je določen primerek homogen in ga z uporabo večrazredne klasifikacije znamo relativno preprosto razvrstiti v enega izmed ponujenih razredov. Kompleksnost pa se drastično poveča, ko se v istem primerku skriva več virov. V tem primeru osnovne metode analize ne zadostujejo več in potrebujemo naprednejše pristope, ki so sposobni razbrati soobstoj več razredov oziroma oznak, kar je tudi domena večznačne klasifikacije. V predloženi doktorski disertaciji obravnavamo omenjeni problem na področju metagenomike, ki med drugim omogoča raziskovanje mikrobiote, raznolike skupnosti bakterij in drugih mikroorganizmov v določenem okolju. Z naprednimi tehnikami sekvenciranja iz njih pridobimo zaporedja DNK celotne mikrobne združbe, ki jih lahko opišemo kot izjemno dolga besedila, zapisana z abecedo štirih nukleotidov: A, T, G in C. Naš cilj je v teh besedilih poiskati t. i. označevalne gene, ki so izključno ali močno povezani z gostiteljem. V ta namen smo na podlagi optimizacijskih pristopov in domenskih pravil predlagali metodo ekstrakcije značilnic, temelječo na osnovi k-merov, tj. krajših delov DNK. Pristop na osnovi k-merov se je izkazal za zelo učinkovitega, zato smo ga uporabili tudi pri sintetičnem generiranju vzorcev mikrobnih oziroma mikrobiotskih podatkov. Metoda temelji na pripravi profilov k-merov in na nanje osnovanih grafih prehodov. Ker smo v doktorski disertaciji analizirali lokacijsko specifične vzorce, smo morali njihov manjši nabor čistih vzorcev ustrezno razširiti. Še več, sintetično smo razširili tudi nabor mešanih vzorcev, kar predstavlja še večji izziv v realnih okoljih. Obe predlagani metodi sta se združili v konceptualno najzahtevnejšem delu doktorske naloge, predlagani metodi hierarhične večznačne klasifikacije na osnovi ekstrakcije značilnic, imenovani MLB. Z njo smo na osnovi vhodnih podatkov, tj. čistih ali sintetično ustvarjenih vzorcev, napovedovali deleže gostiteljev v mešanih mikrobnih vzorcih. Rezultate metode MLB smo primerjali s tistimi, pridobljenimi z orodjem SourceTracker, vodilnim orodjem za natančno identifikacijo in kvantifikacijo gostiteljev mikrobov v mešanih vzorcih. Metodi smo ovrednotili z uveljavljenimi metrikami na področju večznačne klasifikacije, ki razkrivajo, da metoda MLB učinkovito rešuje problem določitve gostiteljev in njihovih deležev ter poda primerljive, večinoma pa boljše rezultate kot orodje SourceTracker.
Ključne besede: strojno učenje, večznačna klasifikacija, ekstrakcija značilnic, obdelava naravnega jezika, mikrobiotski podatki
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (22,60 MB) |
