| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj novega postopka za ojačitev starih lesenih stropov
Žiga Unuk, 2020, doktorska disertacija

Opis: Leseni stropi se pogosto ojačujejo na način, da se na spodnjo stran stropnikov, ki lesene strope sestavljajo, prilepijo ali drugače pritrdijo kovinski ali polimerni trakovi. S tem postopkom se zakrije večji del površine, ki določa videz lesenega stropa, in posledično je prvobitni videz lesenega stropa izgubljen. Z razvojem področja steklenih in delno steklenih konstrukcij (kompozitov) ter z napredkom tehnologije proizvodnje stekla in s tem tudi kakovosti tega transparentnega materiala, pa se ponuja neobičajna možnost uporabe stekla tudi za ojačitve, npr. lesenih konstrukcij. Če bi za ojačitev lesenih stropov uporabili steklene elemente, bi v veliki meri ohranili prvobitni videz. Ta ideja odpira številna vprašanja, ki so predmet te doktorske disertacije. V disertaciji je v kontekstu leseno-steklenih konstrukcij obravnavan razvoj postopka za ojačitev starih lesenih stropov s steklenimi elementi v obliki trakov, v natezni coni upogibnega prereza, ki kot prvi korak že zajema uporabo plošč iz križno lepljenega lesa (CLT) v tlačni coni upogibnega prereza. Za zvezo CLT plošče in stropnika so bili upoštevani lesni vijaki, za stik steklenega traku in stropnika pa sta bila upoštevana lepljeni in točkovni (mehanski) stik, ki je bil razvit v sklopu priprave doktorske disertacije. Doktorska disertacija obsega strižne preizkuse lepljenih stikov steklo-les pri različnih vlažnostih lesa in različnih temperaturah. Potrjeno je bilo, da ima lepljeni stik steklo-les potencial za uporabo pri starih lesenih konstrukcijah, ki so lahko podvržene različnim okoljskim pogojem. S strižnimi preizkusi novega točkovnega stika steklo-les je bilo dokazano, da se lahko pod določenimi pogoji stekleni elementi povežejo z lesenimi elementi tudi lesnimi vijaki. Točkovno pritrjevanje steklenih elementov z lesnimi vijaki je neinvaziven, reverzibilen in za videz konstrukcije neškodljiv način. Razviti so bili tudi analitični izrazi za oceno nosilnosti in togosti novega točkovnega stika, vzporedno pa je bila opravljena še numerična analiza togosti točkovnega stika. Z numeričnim izračunom so bili ocenjeni faktorji napetosti v steklu v okolici točkovnega stika pri različnih obremenitvah, s pomočjo katerih se lahko tudi z analitičnim izračunom ocenijo napetosti v točkovno pritrjenem steklenem traku. Najpomembnejši del doktorske disertacije predstavljajo štiritočkovni upogibni preizkusi z novim postopkom ojačanih lesenih stropnikov. Uporabljeni so bili stari leseni stropniki iz dvorca na Zgornji Polskavi, ki so bili iz objekta odstranjeni zaradi številnih poškodb. Mehanske lastnosti lesenih stropnikov so bile določene na podlagi nateznih preizkusov lesenih vzorcev, izdelanih iz lesa uporabljenih starih lesenih stropnikov. Vzporedno so bili opravljeni analitični in numerični izračuni nosilnosti in togosti ojačanih stropnikov z obtežbo, enako obremenitvi pri štiročkovnem upogibnem preizkusu. Predstavljena je tudi parametrična analiza nosilnosti z novim postopkom ojačanih lesenih stropnikov, s pomočjo katerih so bili identificirani najpomembnejši parametri, ki vplivajo na nosilnost ojačanih lesenih stropnikov. Dokazan je bil prispevek steklenih trakov k upogibni togosti lesenih stropnikov. Pod določenimi pogoji lahko stekleni trak poveča tudi nosilnost. Za bolj učinkovitega se je izkazal prilepljen stekleni trak, a tudi s točkovnim stikom pritrjen oz. privit stekleni trak lahko prispeva k nosilnosti lesenega stropnika.
Ključne besede: leseni stropi, CLT plošče, konstrukcijsko steklo, lesni vijaki, adhezivi, ojačitev konstrukcij
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (17,97 MB)

2.
Hydrothermal processes for conversion of lignocellulosic biomass to value-added compounds
Tanja Milovanović, 2020, doktorska disertacija

Opis: In this doctorial dissertation subcritical water processes of lignocellulosic biomass to obtain value-added compounds are studied. The doctorial dissertation is divided into four main parts. In the first and second part of dissertation, model compounds (standards of cellulose and sugars and chestnut tannins) were primarly used in order to better understand processes of real biomass material. The degradation of cellulose and different sugars was performed in batch reactor with subcritical water. The different reaction temperatures and times were used. The main phases, such as water-soluble fraction, acetone-soluble fraction and solid residue were separated and analysed. The analysis of water-soluble phase was done by HPLC equipped with UV and RI detector, while acetone-soluble phase of cellulose was analysed by GC-MS. Total sugar content was determined by the phenol-sulphuric acid colorimetric method. The properties of char, obtained using cellulose as a treated material, such as: specific surface area, pore volume and pore diameter were determined by gas adsorption method. A water-soluble phase mainly consists of sugar monomers and monomer degradation products such as 5-hydroxymethylfurfural (5-HMF), furfural, erythrose, sorbitol, 1,6-anhydroglucose, glycolaldehyde, glycerlaldehyde, 1,3-dihydroxyacetone, pyruvaldehyde, formic, levulinic, lactic, oxalic and succinic acids, while acetone-soluble phase, referred to also as bio-oil, consists of furans, phenols, carboxylic acids, aldehydes, ketones and high molecular compounds. The reaction mechanism of cellulose and sugars in subcritical water has been proposed based on the obtained results. Furthermore, the results from cellulose and sugar hydrothermal degradation were utilized in further work to determine which industrially interesting products could be obtained by hydrothermal processing of paper waste in subcritical water. The optimum conditions ( temperature and reaction time), which gave us the highest yield of base chemicals (furfural, 5-HMF, levulinic acid) were determined. Sweet chestnut (Castanea Sativa) bark contains high level of tannins and various phenolic compounds which can be utilized in pharmaceutical, cosmetic, nutritional and medical purposes. The sweet chestnut tannins extract and sweet chestnut bark were used as materials highly rich in bioactive compounds for subcritical water processes which are presented in the second part of doctorial dissertation, respectively. The spectrophotometric methods were used to determine total tannins, phenols and carbohydrates content and antioxidant activity. The identified compounds were ellagic and gallic acid, ellagitannins (vescalagin, castalagin, 1-o-galloyl castalagin, vescalin and castalin), sugars (maltose, glucose, fructose and arabinose) and sugar derivatives (5-HMF, furfural and levulinic acid). The results obtained from hydrothermal hydrolysis were compared to results from acid hydrolysis. Finally, the optimization of reaction parameters of subcritical water processes has been done aiming to obtain the product highly rich in ellagic acid. Subcritical water extraction of horse chestnut (Aesculus hippocastanum) parts such as seeds, seed shell, bark and leaves was described in the third chapter of dissertation. The detected compounds in extracts, such as escins, esculin, fraxin, phenolic compounds (chlorogenic, neochlorogenic and gallic acids) and furfurals (5-hydroxymethyfurfural, furfural, and methylfufrual) are quantified using HPLC. The last part of dissertation proposes extraction of cocoa shell using green technologies (supercritical CO2 and subcritical water extraction) and also conventional methods (Soxhlet extraction with hexane and extraction with 50 % acetone) to obtain bioactive compounds in order to compare the results. The detected compouns were methylxanthines, phenolic compounds, sugars, fatty acids.
Ključne besede: Subcritical water, biomass, biowaste, extraction, hydrothermal degradation, hydrolysis, bioactive compounds.
Objavljeno: 16.10.2020; Ogledov: 74; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (6,32 MB)

3.
Sklopljen model prenosa toplote in snovi med delcem in tokom tekočine pri razpršilnem sušenju na osnovi metode robnih elementov
Timi Gomboc, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sušenje vlažnih snovi je ena izmed najstarejših procesnih tehnik, ki se uporablja na mnogih industrijskih področjih. Pri sušenju obravnavamo zapletene fizikalne procese, ki obsegajo vezan večfazni prenos toplote, snovi in gibalne količine. Kadar obravnavamo sušenje delcev ki so porozni, moramo proces sušenja obravnavati v več stopnjah, saj delci poleg vlage na površini vsebujejo še vlago v notranjosti. V doktorski nalogi je obravnavan razvoj numeričnega modela za izračun sušenja poroznih delcev v toku sušilnega plina, pri čemer je reševanje problema izvedeno v sklopu Euler-Lagrange modela računalniške dinamike tekočin. Tako je za numerično rešitev dvofaznega prenosa toplote s premikajočo fazno mejo znotraj gibajočega se delca bil razvit numerični model na osnovi Metode robnih elementov. Razvit je bil tudi nov model za izračun povezave prenosa toplote in snovi znotraj delca s prenosom toplote in snovi v toku sušilnega plina, in sicer z nadgradnjo modela točkovnega izvora v Metodi robnih elementov za nestacionarni prevod toplote v model, ki upošteva tudi konvektivni prenos toplote in snovi v sušilnem plinu. Izvedeni testni primeri potrjujejo primernost razvitih numeričnih modelov za prostorski in časovni izračun sušenja delcev v toku sušilnega plina.
Ključne besede: Sušenje poroznih delcev, Kinetika sušenja poroznih delcev, Metoda robnih elementov, Razpršilno sušenje, Sklopljen model za prenos toplote in snovi, Računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 16.10.2020; Ogledov: 53; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (12,78 MB)

4.
Razvoj sistema za zagotavljanje načrtovanega položaja kolčnih endoprotez s pacientu prilagojenimi medicinskimi pripomočki
Urška Kostevšek Šegula, 2020, doktorska disertacija

Opis: Popolna zamenjava kolka (ang. Total Hip Arthroplasty (THA)) je poseg, v katerem poškodovani kolk zamenjajo z notranjo sklepno protezo (endoprotezo). Če želijo zagotoviti pravilno in dolgoročno delovanje endoproteze, je treba oba dela vsadka pravilno orientirati v medeničnem prostoru. Slednjemu je namenjeno pred-operativno načrtovanje. Pred-operativno načrtovanje v ustaljeni kirurški praksi še vedno izvajajo na dvo-razsežnih rentgenskih slikah. 2D načrtovanje je načrtovanje na projekciji kosti, ki le stežka da oprijemljiv občutek trirazsežnosti defekta. Za ponovno vzpostavitev biomehanike kolčnega sklepa pri velikih defektih morajo ortopedski kirurgi defekt zapolniti s sestavljanjem standardnih komponent, ki se po podatkih iz obstoječih registrov ne obnesejo najbolje. Zaradi slednjega smo v sklopu te doktorske disertacije razvili in vzpostavili sistem načrtovanja in izdelave pacientu prilagojenih medicinskih pripomočkov. Razvili in izdelali smo sistem načrtovanja vsadka in vodil, ki so bila sredstvo za prenos načrtovanih parametrov v operativno okolje. Vsadek je oblikovno zapolnil defekt in je bil za vsakega pacienta posebej prilagojen glede na anatomske parametre njegove medenice, obliko defekta in razpoložljivo kost. Sistem smo klinično preizkusili na pacientih, ki so bili načrtovani za poseg zamenjave kolčne endoproteze in so imeli veliko izgubo kosti. Za vsakega v raziskavo vključenega pacienta smo na podlagi posnetkov medenice z računalniškim tomografom (CT) izvedli rekonstrukcijo tri-razsežnega modela, tri-razsežno načrtovanje posega, skonstruirali in izdelali sklope pacientu prilagojenih medicinskih pripomočkov, izdelali vso potrebno dokumentacijo, dokumentirali vsak operativni poseg in rezultate na podlagi po-operativnega CT posnetka analizirali. V sklopu doktorske disertacije smo izdelali 10 sistemov za 10 pacientov. Vsi klinični preizkusi sistema so bili uspešni, saj smo pri vseh pacientih dosegli stabilnost, trdnost in načrtovano biomehaniko sklepa. Povprečna razlika med načrtovanimi in pooperativnimi vrednostmi je glede na po-operativne CT posnetke vseh 10 bolnikov znašala 6 mm in 10°. Slednje je območje dosegljivih natančnosti zagotavljanja načrtovanega položaja kolčnih endoprotez s pacientu prilagojenimi medicinskimi pripomočki.
Ključne besede: trirazsežno načrtovanje, individualni medicinski pripomočki, dodajalna izdelava, operacija kolka
Objavljeno: 16.10.2020; Ogledov: 53; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

5.
Emulacija dinamične karakteristike baterije z vodenjem večvejnega stikalnega pretvornika
Rok Pajer, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problem emulacij baterijskih paketov za uporabo v razvoju komponent za električna vozila (EV). Predstavljeni so vsi potrebni segmenti, od izbire in identifikacije modelov baterij, ki so primerni za izvajanje v realnem času, razvoja ustreznega pretvornika za emulacijo do razvoja emulacijskega algoritma. Predlagan emulacijski algoritem temelji na kaskadni strukturi, notranjo regulacijo tvorijo ločene regulacijske zanke vejnih tokov na osnovi drsnega režima. Zanke se izvajajo s konstantno stikalno frekvenco, mogoča je implementacija na digitalnih signalnih krmilnikih (DSP). Zaradi uporabe ocene motenj, dobljenih z diskretnimi opazovalniki motenj, je zagotovljeno sledenje drsni ravnini brez efekta drhtenja (angl. chattering). Tokovni regulatorji si delijo skupno referenco toka, zagotovljena je enakost tokov in dinamik, kar omogoča redukcijo sistema več vej pretvornika na sistem 2. reda. Zunanjo regulacijo zagotavlja napetostni regulator, ki ima vključen model emulirane baterije, kar omogoča replikacijo obnašanja baterije v frekvenčnem področju modela. Predkrmilje izhodnega toka v kombinaciji z opazovalnikom motnje, podobnim kot pri tokovni regulaciji, zmanjša vpliv bremena na obnašanje. Posebno je v nalogi obravnavan problem različnih bremen, predlagana so pravila nastavitve parametrov, ki zagotavljajo stabilnost pretvornika tudi ob priklopu bremen konstantne moči (CPL), ki so glavni porabniki v EV. Delovanje predlaganih algoritmov je potrjeno s simulacijami in z eksperimentalnim vezjem.
Ključne besede: električna vozila (EV), emulacije baterij, vodenje v drsnem režimu, opazovalnik motnje, predkrmiljenje izhodnega toka, bremena konstantne moči (CPL)
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 50; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,71 MB)

6.
Model procesa samooskrbe pacienta
Marija Milavec Kapun, 2020, doktorska disertacija

Opis: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

7.
Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stez
Damjan Doler, 2020, doktorska disertacija

Opis: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena. Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov. V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Ključne besede: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Objavljeno: 14.08.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

8.
Izračun oblike proste površine magnetne tekočine v homogenem magnetnem polju
Mislav Trbušić, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska naloga obravnava problematiko izračuna oblike proste površine magnetne tekočine v homogenem in statičnem magnetnem polju. Če magnetno tekočino, ki je stabilna koloidna suspenzija magnetnih nanodelcev, izpostavimo zunanjemu magnetnemu polju, ki presega določeno kritično vrednost, se bodo na prosti površini tekočine ustvarile konicam podobne oblike. Razporeditev in višina konic bo odvisna od jakosti magnetnega polja, kot tudi od lastnosti tekočine. V nalogi sta teoretično in numerično obravnavana dva primera, in sicer primer osamljene konice v dvodimenzionalni osno simetrični postavitvi ter centralne konice v heksagonalnem periodičnem vzorcu, ki je vpeta v tri-razsežnostni prostor. V prvem primeru je vodilna enačba magnetno razširjena nelinearna Young-Laplaceova enačba, pri tem obliko proste površine opisuje polinomska funkcija v valjnem koordinatnem sistemu. Drugi primer temelji na energijskem funkcionalu, ki zajema magnetno, gravitacijsko in površinsko energijo. V tem primeru je površina aproksimirana z valovnimi funkcijami oziroma z vsoto treh ravninskih valov, katerih valovni vektorji so v kartezičnem koordinatnem sistemu krajevno premaknjeni za 2/3. Računska strategija je zastavljena na način, da se najprej ovrednoti magnetno polje v prostoru, za kar je uporabljena metoda končnih elementov in nato deformacija proste površine, pri tem je v slednjem postopku naloga zastavljena kot optimizacijski problem, ki se v primeru osamljene konice v 2D prostoru rešuje s pomočjo algoritma diferenčne evolucije, v primeru centralne konice v heksagonalni razporeditvi pa z uporabo kombinacije algoritma diferenčne evolucije in Ritzove metode. Rezultati numeričnega modela deformacije proste površine magnetne tekočine so primerjani z računskimi in merjenimi vrednostmi, ki so dostopne v literaturi, saj zadovoljivih meritev ni bilo možno izvesti. Eksperimentalno in numerično je bila ovrednotena razporeditev magnetnega polja v ravnini nad konicami magnetne tekočine, s čimer je bilo potrjeno teoretično predvidevanje, da je razporeditev magnetnega polja nad tekočino podobna razporeditvi konic na prosti površini.
Ključne besede: Rosensweigova nastabilnost, heksagonalna razporeditev, ferofluid, metoda končnih elementov (MKE), diferenčna evolucija (DE), energijski funkcional, Young-Laplaceova enačba, Ritzova metoda
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 119; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

9.
Ogrodje za ocenjevanje barve svetila z linearnimi digitalnimi filtri, prilagojenimi na posamezno sliko
Martin Šavc, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi raziskujemo problem barvne vztrajnosti oziroma problem ocenjevanja barve uniformne osvetlitve scene na podlagi zajete digitalne slike. Predstavimo posplošitev uveljavljenega ogrodja sivih robov z vpeljavo diskretizacije in operacije konvolucije. Za ocenjevanje osvetlitve z našim ogrodjem predlagamo uporabo filtrov, prilagojenih vsebini slike. Filtre konstruiramo bodisi z metodo linearne analize osnovnih komponent (PCA) ali z metodo neodvisnih komponent (ICA). Metodo pospešimo tako, da namesto računanja celotne konvolucije uporabimo zgolj vzorce iz slike oziroma uporabimo tehniko podvzorčenja. Skonstruirane prilagojene filtre v nadaljevanju uporabimo tudi kot samostojne metode barvne vztrajnosti v postopku kombiniranja metod. V eksperimentalnem delu opravimo tri večje eksperimente z uveljavljenima javnima evalvacijskima podatkovnima zbirkama Gehler-Shi in NUS. V prvem eksperimentu primerjamo rezultate predlaganih metod z metodami ogrodja sivih robov in drugimi modernimi metodami ocenjevanja osvetlitve. Predlagani metodi barvne vztrajnosti iz našega ogrodja dosegata nižje napake in nižji povprečni rang od drugih metod ogrodja sivih robov. Predlagana metoda kombiniranja rezultatov pa dosega nižje napake od izvorne metode. V drugem eksperimentu primerjamo odpornost naših metod barvne vztrajnosti in metod ogrodja sivih robov na manjše spremembe v sceni. Spremembe simuliramo z rotacijo in translacijo slik. Pokažemo, da je predlagana metoda barvne vztrajnosti odporna na rotacijo scene, kadar v našem ogrodju uporabimo filtre, ki so prilagojeni vsebini slike z analizo osnovnih komponent. Po drugi strani pa so vse primerjane metode občutljive na premike v sceni. V tretjem eksperimentu primerjamo natančnost ocenjevanja osvetlitve, in sicer če v našem predlaganem ogrodju uporabimo bodisi tehniko podvzorčenja oziroma če osvetlitev ocenjujemo s pomočjo konvolucije. Pokažemo statistično značilno razliko v rezultatih med obema pristopoma. Ocena osvetlitve, pridobljena s podvzorčenjem, je bolj natančna od ocene osvetlitve, izračunane s pomočjo konvolucije. S predlaganimi pristopi v tej doktorski disertaciji dobimo primerljive ali boljše rezultate od sodobnih metod barvne vztrajnosti ob nižji računski kompleksnosti.
Ključne besede: barvna vztrajnost, ocenjevanje osvetlitve, ogrodje sivih robov, konvolucija, prilagajanje filtrov, analiza osnovnih komponent, PCA, analiza neodvisnih komponent, ICA
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (15,35 MB)

10.
Učiteljevo razumevanje pomena otrokove likovne govorice v komunikacijksem modelu književne vzgoje
Kristina Šrot, 2020, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je bil opisati metodo vizualnega odziva (MVO) na primeru pravljice Zgodba o kajmanu (Afriške pripovedke, 1976, str. 56–60) in jo preveriti v kontekstu razvijanja recepcijske vloge učencev, preučiti učiteljevo kompetenco uporabe metode vizualnega odziva za razvijanje učenčeve zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil in na podlagi tega presoditi o upravičenosti vključevanja te vsebine v kurikulum univerzitetnega in/ali permanentnega izobraževanja učiteljev. Zastavljeni problem je bil opazovan v okviru medpredmetne povezave književnosti in likovne umetnosti, saj je mogoče le v povezavi doseči optimalno izrabo estetsko oblikovanih govoric kot didaktične poti (metode) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom. Teze doktorske disertacije temeljijo na teoretičnih izhodiščih psihonaratologije, poznavanju zakonitosti otrokovega recepcijskega razvoja, didaktiki mladinske književnosti, likovni teoriji ter didaktiki likovne umetnosti. Iz teoretičnih izhodišč izluščimo, da bi učenec za polno upovedovanje literarnoestetskega doživetja potreboval veliko širše besedišče, kot ga ima na aktualni stopnji kognitivnega razvoja (odsotnost zmožnosti abstraktnega mišljenja) in kot ga ima na aktualni stopnji jezikovnega razvoja. Pot, ki učencu omogoči, da z lastno dejavnostjo razvija zmožnost logičnega mišljenja, upovedovalno zmožnost in zmožnost ustvarjalnega dialoga z literarnim besedilom, izhaja iz vizualne komunikacije in z njo povezane učiteljeve kompetence za poznavanje zakonitosti večkodnih besedil. Ob številnih zahtevanih kompetencah učitelja si zastavimo vprašanje, do katere mere so učitelji kompetentni uporabljati nejezikovne semiotične funkcije, ki zahtevajo poznavanje različnih strok in njihovih zakonitosti. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega načina raziskovanja. Uporaba obeh pristopov je smiselna, saj se postopki dopolnjujejo in presegajo pomanjkljivosti zgolj ene vrste pedagoškega raziskovanja. Glavne ugotovitve raziskave so: 1. Opazovanje, kako kvalitetno je učenec zmožen opravljati recepcijsko vlogo v ustvarjalnem dialogu z literarnim besedilom, in sicer na primeru pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko se učitelj z njim sporazumeva s pomočjo besed (jezika), nam omogoči, da s pomočjo analiziranja kompleksnih konvencionalnih znakov (besed), ki nastopajo v funkciji opisovanja in pripovedovanja, razberemo učenčevo razumevanje karakterjev književnih oseb in s tem povezanega etičnega sporočila pravljice. 2. Ob preverjanju razumevanja karakterjev književnih oseb, presojanja etičnosti njihovega ravnanja in razumevanja modalnosti besedila s pomočjo jezikovnih sredstev se zdi, kot da so učenci zgrešili etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. 3. Preverjanje učenčeve recepcije etičnega sporočila pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko učitelj uporabi ilustracijo književne osebe (metodo likovnega odziva učenca na besedilo) kot didaktično pot (metodo) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom, dokazuje, da so učenci sposobni dojeti etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. Učenci so ob uporabi nejezikovnih semiotičnih funkcij – s pomočjo kompleksnih slikovnih znakov – sposobni upovediti modrost etičnega sporočila pravljice z drugega konca sveta. Sodbe učencev razberemo iz risb, ki jih naslikajo učenci, interpretacijo pa podkrepimo s pomočjo analize polstrukturiranega intervjuja. 4. Preverjanje učiteljeve kompetence prepoznavanja eksternaliziranih sodb učencev s pomočjo opazovanja, analize in interpretacije risbe z likovnopedagoškega vidika ter ugotavljanje, do katere mere je učitelj usposobljen za uporabo metode vizualnega odziva učenčevega literarnega sporočila, pokaže, da so učitelji le delno usposobljeni za interpretacijo slike učencev z likovnopedagoškega vidika in s tem za uporabo produktivne književnodidaktične metode vizualnega odziva v did
Ključne besede: literarna recepcija, psihonaratologija, poustvarjalna književnodidaktična metoda vizualnega odziva, kompetence učiteljev razrednega pouka, interpretacija ilustracije (slike)
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 83; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

Iskanje izvedeno v 1.68 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici