| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


Search without a query returns a maximum of 100 hits!

21 - 30 / 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Mobilni telefoni med varno uporabo in sredstvom nasilja med osnovnošolci
Mihaela Cvek, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji smo obravnavali uporabo mobilnih telefonov med osnovnošolci v Sloveniji. V teoretičnem delu smo izpostavili različne vidike mladostnikovega razvoja ter vlogo družine in vrstnikov pri tem. Osvetlili smo mesto in vlogo mobilnih telefonov v sodobni družbi in v življenju mladostnikov ter opozorili na možne nevarnosti in pasti uporabe mobilnih telefonov med mladostniki. Prikazali smo nekaj primerov pozitivne uporabe mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu in opozorili na morebitne pasti uporabe mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu. Posebno pozornost smo namenili različnim vrstam nasilja med mladostniki, zlasti nasilju s sodobno tehnologijo ter strategijam za njihovo preprečevanje in odpravljanje. Empirični del je bil zasnovan na triangulacijskem pristopu in je združeval kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega pedagoškega raziskovanja. Temeljna ugotovitev kvantitativnega dela raziskave, izvedene od marca do junija 2016, v kateri je sodelovalo 843 učencev 6. in 9. razredov in 158 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol vseh statističnih regij Slovenije, je, da so mobilni telefoni močno vpeti v življenje učencev. V značilnostih in obsegu uporabe mobilnih telefonov so se med učenci glede na spol in razred pokazale nekatere razlike. Deklice in devetošolci uporabljajo mobilne telefone pogosteje kot dečki in šestošolci. Deklice pogosteje kot dečki navajajo, da imajo več strahov v povezavi z uporabo mobilnih telefonov. Mobilni telefoni predstavljajo statusni simbol in sredstvo socialnega povezovanja oz. izključevanja in tako jih zaznavajo tudi učenci. Deklice in šestošolci pogosteje kot dečki in devetošolci zaznavajo mobilne telefone kot statusni simbol in kot sredstvo socialnega povezovanja oz. izključevanja,. Deklice in šestošolci se po navedbah bolj kot dečki in devetošolci zavedajo škodljivosti sevanja mobilnih telefonov. Raziskava je pokazala, da so mobilni telefoni sredstvo, zaradi katerega in s katerim se izvaja nasilje. Dečki so pogosteje kot deklice storilci in žrtve posameznih dejanj nasilja zaradi mobilnih telefonov. Deklice in devetošolci so pogosteje kot dečki in šestošolci žrtve nasilja s pomočjo mobilnih telefonov, dečki in devetošolci pa storilci tovrstnega nasilja. Nadalje je raziskava pokazala, da so učenci bolj kot učitelji naklonjeni uporabi mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu, učitelji pa se bolj kot učenci zavedajo možnih posledic tovrstne uporabe. Učitelji so kot najučinkovitejšo strategijo preprečevanja nasilja z mobilnimi telefoni ocenili dosledno ukrepanje v primeru kršitev v skladu z zapisanimi pravili, kot najbolj učinkoviti strategiji odpravljanja nasilja z mobilnimi telefoni pa resno jemanje in takojšnjo obravnavo vsakega znaka nasilja ter pogovor z žrtvijo in nudenje žrtvi podpore in pomoči. Kvalitativni del raziskave temelji na polstrukturiranih intervjujih ravnateljev in analizi dokumentov šol. Temeljna ugotovitev intervjujev ravnateljev iz osmih osnovnih šol, ki so bile zajete v kvantitativni del raziskave, je, da je uporaba mobilnih telefonov med poukom nedovoljena ter da se redko soočajo z nasiljem z mobilnimi telefoni. Ravnatelji so opozorili na slabo ozaveščenost o možnostih ne kritične uporabe mobilnih telefonov med učenci in učitelji. Kot najbolj učinkovito strategijo za preprečevanje nasilja z mobilnimi telefoni vidijo ozaveščanje učencev in kot najbolj učinkovito strategijo za odpravljanje tovrstnega nasilja razgovore z učenci. Ravnatelji imajo različne vizije preprečevanja in ukrepanja ob pojavu nasilja z mobilnimi telefoni. Analiza dokumentov šol je pokazala precej neenotno in pomanjkljivo urejenost pravil uporabe mobilnih telefonov v šolah ter pristopov ukrepanja ob neupoštevanju pravil. Na osnovi pridobljenih spoznanj smo v zaključku doktorske disertacije podali smernice za spodbujanje odgovorne in varne uporabe mobilnih telefonov.
Keywords: mobilni telefoni, učenci, statusni simbol, sredstvo povezovanja oz. izključevanja, elektromagnetno sevanje, nasilje z mobilnimi telefoni, preprečevanje in odpravljanje nasilja z mobilnimi telefoni
Published: 28.05.2019; Views: 170; Downloads: 44
.pdf Full text (3,32 MB)

22.
Vplivni dejavniki stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah in njihova povezanost s kulturo kakovosti in varnosti
Mojca Dobnik, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Stres kot sopotnik sodobnega človeka je neločljivo povezan z delom. Stres je odziv, ki ga lahko imajo ljudje, kadar so izpostavljeni delovnim zahtevam in pritiskom. Posledice pogojev dela lahko imajo pomemben vpliv na zaposlene v zdravstveni negi in njihovo sposobnost za uresničitve nalog, sprejemanje odločitev, zmanjšano motivacijo in posledično lahko pripeljejo tudi do nepopravljivih posledic za kakovost in varnost pacientov. Težave, povezane s stresom, lahko vplivajo na učinkovito delovanje zdravstvenih organizacij. V doktorski disertaciji smo predstavili teoretično ozadje, s teoretičnimi osnovami in raziskovalnimi vrzelmi vpliva in posledic potencialnih dejavnikov stresa na delovnem mestu (medosebni odnosi, pogoji za delo, organizacija dela, obseg dela, kompetentnost za delo, možnosti razvoja idr.) med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Izvedli smo terensko presečno raziskavo z neeksperimentalnim eksplikativnim dizajnom, kjer je največji poudarek bil namenjen potencialnim dejavnikom stresa in interakciji s kulturo kakovosti in varnosti, ki smo jo nadgradili z empirično kvantitativno analizo omenjenih konstruktov. Raziskovalni model je osnovan na osnovi pregleda literature in ugotovljenih raziskovalnih vrzeli. Model je razdeljen na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je njihov vpliv različen. V raziskavo je bilo vključenih 11 % (N = 983) zaposlenih v zdravstveni negi 21 slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah ocenjujejo, da so na delovnem mestu izpostavljeni visoki stopnji stresa. Najpomembnejši dejavniki za pojav stresa so slaba organizacija dela, izmensko delo, težave zaradi delovne opreme, infrastrukture in slabega informacijskega sistema, pomanjkanje podpore vodstva, kritike s strani pacientov in svojcev ter profesionalne in intelektualne zahteve delovnega mesta. Zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, počutja ne navajajo slabše kot običajno, imajo pa občutek nenehnega pritiska. Posledice stresa se kažejo kot nekorekten odnos do drugih, nezdrav življenjski slog, telesni in psihični simptomi, želja po prenehanju opravljanja trenutnega dela in zmanjšana motiviranost za delo. Navedeno ima posledice na kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, saj omenjeni težki delovni pogoji, vplivajo na zaznano kulturo kakovosti in varnosti med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Raziskava pokaže, da je zaposlenim v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje, kot so ustrezno število zaposlenih, razvoj kariere, ustrezne urnike dela in posledično življenjsko ravnovesje, da ne bodo več imeli želje zapustiti delovno mesto. Soočiti se je treba z delovnim okoljem bolnišnic, kjer je potrebno za kulturo kakovosti in varnosti več odprte komunikacije, vključevanje zaposlenih in ustrezni pogoji dela. Samo spremembe na ravni posameznika, tima, organizacije in države bodo pripeljale do pozitivnih sprememb v odnosih, pogojih dela in zaznavanju kakovosti in varnosti zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Ključne besede: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas
Keywords: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas
Published: 28.05.2019; Views: 194; Downloads: 55
.pdf Full text (4,49 MB)

23.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Keywords: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Published: 28.05.2019; Views: 206; Downloads: 23
.pdf Full text (3,50 MB)

24.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Keywords: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Published: 08.05.2019; Views: 195; Downloads: 27
.pdf Full text (5,36 MB)

25.
Vplivi izbranih marketinških virov na uspešnost podjetja na medorganizacijskih trgih
Gregor Jagodič, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V pričujoči doktorski disertaciji smo na osnovi pregleda literature in izkušenj iz prakse pristopili k izvedbi raziskave, kjer smo preverjali, kako izbrani marketinški viri v podjetjih, ki delujejo na medorganizacijskih trgih, vplivajo na uspešnost podjetja. Gre za raziskavo, ki glede na pregled literature še ni bila izvedena. Najprej smo opredelili marketing, marketinške koncepte ter marketinške vire, pri čemer smo se usmerili predvsem na medorganizacijske trge. V nadaljevanju smo v poglavju strategije medorganizacijskega marketinga opredelili procese strateškega načrtovanja marketinških aktivnosti, značilnosti odjemalcev na medorganizacijskih trgih in kakšne so specifičnosti marketinških strategij na medorganizacijskih trgih. V poglavju o IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija) podpori izvajanju marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih smo opredelili IKT in njen pomen za delovanje podjetij, povezanost IKT in marketinškega informacijskega sistema ter kakšno podporo lahko IKT nudi podjetjem za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih. V naslednjem poglavju smo opredelili kakovost storitev na medorganizacijskih trgih, načine zaznavanja kakovosti pri odjemalcih ter pristope k upravljanju in zagotavljanju kakovostne izvedbe storitev. Sledila je opredelitev tržne naravnanosti podjetij na medorganizacijskih trgih, kjer smo v vsebini poglavja pojasnili dejavnike, ki vplivajo na tržno naravnanost in opredelili tudi učinke tržne naravnanosti podjetij, ter pojasnili vlogo in pomen tržne naravnanosti podjetij na medorganizacijskih trgih. Nato smo v poglavju Uspešnost podjetja predstavili še zadnji v disertacijsko raziskavo vključen koncept in podali opredelitev vrst uspešnosti, pomen merjenja uspešnosti, pristope k merjenju uspešnosti in najpogosteje uporabljene kazalnike za merjenje uspešnosti. Po opredelitvi vseh v raziskavo vključenih konceptov smo zastavili konceptualni model. V tem delu vsebine smo sestavili model in opredelili medsebojne povezave med posameznimi koncepti. Skladno s tem smo oblikovali in zapisali tudi raziskovalne hipoteze. Za preveritev modela smo določili kontrolne spremenljivke (velikost podjetja glede na število zaposlenih, delež prometa opravljenega na medorganizacijskem trgu in starost podjetja). V empiričnem delu najprej opisujemo uporabljeno metodologijo (potek raziskave in uporabljene metode), način in pristop zbiranja podatkov, čemur sledi predstavitev značilnosti vzorca (skupaj in za vsako vključeno državo posebej – Slovenija, Avstrija in Srbija). V nadaljevanju podajamo opisno statistiko merjenih spremenljivk, preverjanje veljavnosti in zanesljivosti zastavljenega modela ter predstavitev končne verzije merskega modela. Sledi še preverjanje strukturnega modela z modeliranjem strukturnih enačb, ter preverjanje zastavljenih hipotez. Z raziskavo smo ugotovili naslednje: a) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in IKT podpora za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih so medsebojno povezane; b) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in tržna naravnanost podjetij na medorganizacijske trge sta medsebojno povezani; c) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezani; d) IKT podpora izvajanju marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezana; e) mržna naravnanost podjetij na medorganizacijske trge in kakovost storitev na medorganizacijskih trgih sta medsebojno povezani; f) IKT podpora za izvajanje marketinških aktivnosti na medorganizacijskih trgih vpliva na uspešnost podjetja in g) marketinške strategije na medorganizacijskih trgih vplivajo na uspešnost podjetja. Hipotezo v zvezi z vplivom tržne naravnanost podjetja na uspešnost podjetja smo le delno potrdili, medtem ko smo hipotezo o vplivu kakovosti storitev na medorganizacijskih trgih na uspešnost podjetja zavrnili.
Keywords: marketing, medorganizacijski trg, IKT, uspešnost podjetja, strukturno modeliranje (SEM)
Published: 07.05.2019; Views: 155; Downloads: 34
.pdf Full text (2,87 MB)

26.
MODEL NAPREDNEGA LOGISTIČNEGA SISTEMA VZDRŽEVANJA DISTRIBUCIJSKIH SREDNJE NAPETOSTNIH NADZEMNIH VODOV
Viktor Tajnšek, 2011, dissertation

Abstract: Teoretičnim izhodiščem vzdrževanja tehničnih sistemov sledi razčlenitev logistične podpore SN vodov. Na podlagi konkretnih podatkov je izdelana optimizacija ugotavljanja stanja SN vodov glede na razpoložljiva sredstva, maksimalno zanesljivost in stroške nedobavljene električne energije.
Keywords: distribucija, srednjenapetostni nadzemni vodi, vzdrževanje, optimizacija, logistika
Published: 26.04.2019; Views: 272; Downloads: 39
.pdf Full text (4,30 MB)

27.
Optični senzorski receptorji na osnovi azo barvil
Tinkara Mastnak, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Občutljiva in selektivna detekcija biotiolov je v zadnjih letih deležna vse večje pozornosti, saj so spremembe njihove koncentracije v krvi, plazmi in urinu povezane z različnimi obolenji. Ker ima vsaka od standardnih tehnik za njihovo detekcijo osnovne omejitve v zvezi s kompleksnostjo, pripravo vzorca, časom trajanja analize in stroški, so nove metode izjemno zaželene. Biogeni amini so vključeni v pomembne presnovne in fiziološke funkcije in so lahko naravno prisotni v hrani in pijači. Visoke vsebnosti biogenih aminov v živilih so posledica intenzivne mikrobne aktivnosti zaradi fermentacije ali kvarjenja. Tako nadzor nad biogenimi amini postaja vse pomembnejši za spremljanje procesov proizvodnje živil, za preverjanje njihove kakovosti in svežosti ter za spremljanje njihove varnosti. Podatki o prisotnosti biogenih aminov v prehrambenih izdelkih niso dosledni, ker je njihova koncentracija odvisna od vsebnosti vlage, maščob, beljakovin in pH. Te lastnosti zagotavljajo okolje za razvoj mikroorganizmov in biokemičnih reakcij, zaradi česar so živila med predelavo in skladiščenjem pokvarljiva. Določanje biogenih aminov v živilih je dolgotrajno in zahteva drage analizne instrumente. Kolorimetrična detekcija v nadprostoru tako ponuja elegantno rešitev, saj se lahko podatki povežejo s številom mikroorganizmov, s čimer posledično določimo raven svežosti ali pokvarjenosti hrane. Doktorska disertacija predstavlja lastnosti in uporabnost 4-N,N-dioktilamino-4'-dicianovinilazobenzena (CR-528) in 4-N,N-dioktilamino-2'-nitro-4'-dicianovinilazobenzena (CR-555) za zaznavanje biotiolov in biogenih aminov. Senzorne lastnosti CR-528 in CR-555 so bile najprej preizkušene v raztopini etanola. Dodajanje žveplo-vsebujočih analitov (2 merkaptoetanola (2-ME), hidrosulfida (SH─)) in določenih biogenih aminov (spermina (SP), spermidina (SPD), etanolamina (EA)) je povzročilo koncentracijsko odvisne spektralne spremembe, ki so jih spremljale vidne spremembe barve iz rožnate/vijolične do bledo rumene/oranžno-rumene. Ker detekcija omenjenih analitov v etanolu nima velike uporabne vrednosti, smo CR-528 in CR-555 imobilizirali v dve različni polimerni osnovi – hidrofilni poliuretanski hidrogel (PHD4) in hidrofobni kopolimer na osnovi etilena in vinil acetata (EVA), s čimer smo pridobili optične senzorske receptorje v obliki indikatorskih plasti. Tem smo najprej raziskali detekcijske lastnostih za zaznavanje žveplo-vsebujočih analitov (celokupnih sulfidov in 2-ME) v pufru s fiziološkim pH (7.4). Rezultati so pokazali, da je za dosego diagnostično relevantnih koncentracijskih območij potrebno močno izboljšati občutljivost indikatorskih plasti. Izkazalo se je tudi, da so samo optični senzorski receptorji na osnovi EVA dovolj stabilni, da jih je smiselno nadalje raziskati kot kolorimetrične naprave za detekcijo hlapov biogenih aminov. Reakcija CR-528/EVA in CR-555/EVA s hlapi izopentilamina (IPA) je povzročila očitno spremembo barve iz rožnate/vijolične do rumene/oranžno-rumene. CR 555/EVA optični senzorski receptor se je odzval tudi na izpostavljenost kadaverinu (CAD). Spremembe barv so bile analizirane z UV/VIS molekulsko absorpcijsko spektroskopijo, pri čemer je bila metoda delno validirana. Določili smo mejo zaznavnosti, občutljivost, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Najnižje meje zaznavnosti so bile dosežene z CR-555/EVA (0,40 ppm za IPA in 1,80 ppm za CAD) optičnimi senzorskimi receptorji. Na zadnje smo ugotovili, da zaradi visoke reaktivnosti, neobstojnosti v raztopini v daljšem časovnem obdobju, občutljivosti na pH in na povišane temperature, barvili nista primerni za imobilizacijo v silicijeve delce.
Keywords: azo barvila, biogeni amini, biotioli, optični senzorski receptorji, poliuretanski hidrogel, kopolimer etilena in vinil acetata
Published: 26.04.2019; Views: 382; Downloads: 33
.pdf Full text (7,28 MB)

28.
STROŠKOVNA OPTIMIZACIJA PLANOV GRADBENIH PROJEKTOV Z OMEJENIMI VIRI IN ALTERNATIVNIMI PROIZVODNIMI PROCESI Z MEŠANIM CELOŠTEVILSKIM NELINEARNIM PROGRAMIRANJEM
Rok Cajzek, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava stroškovno optimizacijo planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem (MINLP). V disertaciji je predlagan nov optimizacijski model, ki vsebuje stroškovno namensko funkcijo, omejitve posplošenih časovnih povezav, omejitve trajanja in časov pričetkov aktivnosti, omejitve časovnih zamikov, omejitve načina izvedbe aktivnosti, omejitve trajanja projekta, omejitve dodeljevanja enot delovnega časa in omejitve virov. MINLP superstruktura diskretnih rešitev obsega možne čase, stroške in vire z ozirom na možne načine izvedbe projektnih aktivnosti, kakor tudi alternativne načine izvedbe proizvodnega procesa. Predlagani model omogoča vključitev širokega nabora nelinearnih izrazov in zagotavlja eksaktne rezultate za vodenje projekta v obliki strukturnih mrežnih diagramov, gantogramov, histogramov in S-krivulj. V nasprotju s klasičnimi tehnikami operativnega planiranja je z razvitim pristopom optimalna struktura projekta pridobljena kot endogena rešitev iz modela. Planerju projekta je tako omogočeno, da izvede optimizacijo proizvodnega procesa hkrati s planiranjem omejenih virov v diskretnih časovnih enotah ob minimalnih skupnih stroških. Dodatna značilnost modela je, da omogoča operativno določitev optimalnega proizvodnega procesa s pripadajočim strukturnim mrežnim diagramom ter posodobljene terminske in spremljajoče plane v primeru odpovedi ključnega vira, ki ga je med izvedbo projekta težko nadomestiti. Predlagani model med drugim omogoča tudi planiranje projekta iz normalne rešitve ob nedopustnih prirastkih potreb po virih, ki se nahajajo izven razpoložljivih kapacitet. Prednosti predlaganega modela so predstavljene v nizu primerov na realnem gradbenem projektu. Izvirni prispevek k znanosti se odraža v novi metodologiji in v predlaganem MINLP modelu, v okviru katerega je možno izvesti eksaktno stroškovno optimizacijo proizvodnega procesa (prisotnost in število aktivnosti, vključno z njihovimi medsebojnimi časovnimi odnosi, se obravnavajo kot izvedljive alternative in ne kot stalni parametri) s sočasnim planiranjem projekta z omejenimi viri, kar se izvede v enovitem postopku.
Keywords: planiranje projektov, optimizacija stroškov, omejeni viri, prilagodljiv proizvodni proces, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje, MINLP
Published: 26.04.2019; Views: 427; Downloads: 0

29.
Celovita sinteza trajnostnih (bio)kemijskih in drugih procesnih oskrbovalnih mrež
Žan Zore, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V zadnjih letih je netrajnostni razvoj človeške družbe povzročil degradacijo okolja in velike ekonomske ter družbene probleme. Za omenjene probleme obstaja več vzrokov, poglavitna med njimi sta pospešena rast svetovnega prebivalstva in s tem vse hitrejša rast potreb prebivalstva. Za obrnitev tega trenda je pomembno, da so trenutne in nadaljnje naložbe čim bolj trajnostne. Trajnostne naložbe morajo biti sprejemljive tako iz ekonomskih, okoljskih kot socialnih vidikov. Za pravilno izbiro med trajnostnimi alternativami moramo imeti ustrezne kriterije, ki nam ponudijo rešitve, katere odražajo optimalen kompromis med gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo ter socialno pravičnostjo. V doktorski disertaciji predstavljamo na novo razvit trajnostni kriterij ˝trajnostni dobiček˝, ki enakovredno uravnoteženo vključuje vse tri trajnostne dimenzije. Poleg ekonomskega dobička, v okoljski komponenti enakovredno obravnava neposredne obremenilne in posredne razbremenilne učinke na okolje. Socialna komponenta pa zajema vplive na zaposlene in lokalno prebivalstvo. Vsi parametri so zasnovani na monetarni osnovi, ki omogoča njihovo enostavno združevanje v končni sestavljen kriterij in je razumljiva tudi širši javnosti. Razvit trajnostni kriterij omogoča ocenjevanje naložbe tako z vidika podjetja, širše regije kot nacionalnega vidika. Določitev dolgoročnih projektov je velik izziv, zato smo trajnostni dobiček nadgradili v koncept trajnostne neto sedanje vrednosti. V doktorski disertaciji smo z novo razvitim kriterijem ˝trajnostno neto sedanjo vrednostjo˝ raziskali tudi vpliv časovne komponente na vrednotenje trajnosti. Zasnova sestavljenih kriterijev omogoča reševanje večjih sinteznih problemov, saj se večkriterijsko optimiranje z matematičnim programiranjem pri uporabi sestavljenega kriterija spremeni v enokriterijsko. Za prikaz aplikacije na novo razvitih trajnostnih kriterijev smo razvili manjši demonstracijski model energetske oskrbovalne mreže in dodelali koncept (bio)kemijske oskrbovalne mreže. Nadgradnja (bio)kemijskih oskrbovalnih mrež v širok sistem oskrbovalnih mrež predstavlja odziv na izziv izvedbe celovite večnamenske sinteze, ki temelji na trajnostnih načelih z uporabo obnovljivih virov od molekularne ravni do ravni procesnih obratov in njihovih povezav na regionalni ali celo globalni ravni. Poleg (bio)kemijske smo vključili tudi kmetijsko in energetsko oskrbovalno mrežo. Sinteza sistema oskrbovalnih mrež s svojo širino in kompleksnostjo ponuja praktično neomejeno število možnih rešitev. Ker je sinteza sistema oskrbovalnih mrež na splošno zapletena in obsežna za modeliranje, smo uporabili učinkovite dekompozicijske tehnike in tehnike za zmanjševanje velikosti modela. V okviru doktorske disertacije smo razvili metodologijo za načrtovanje novih, okolju prijaznih procesov in produktov. V povezavi z globalnim ocenjevanjem življenjskega kroga smo razvili učinkovita orodja za načrtovanje in ocenjevanje novih spojin in sintezo inovativnih procesov v procesnih industrijah. Glavna vizija koncepta je z uporabo matematičnega programiranja hkratne sinteze sistema mrež temeljito preoblikovati procese in druge sisteme, da bi dosegli trajnejšo proizvodnjo in porabo, kar ima znaten potencial za inovacije in nova odkritja.
Keywords: Trajnostni dobiček, trajnostna neto sedanja vrednost, trajnostni kriterij, sinteza oskrbovalnih mrež, širok sistem oskrbovalnih mrež, večnamenska optimizacija, kemijska oskrbovalna mreža, trajnostna oskrbovalna mreža
Published: 24.04.2019; Views: 135; Downloads: 29
.pdf Full text (3,61 MB)

30.
Analiza sestave bakterijske združbe iz zbirnega jezera industrijske odpadne vode
Lučka Simon, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Objekt raziskovanja te naloge je bila odpadna industrijska voda iz umetnega zbirnega jezera, ki se nahaja v urbanem okolju. Prebivalstvo v tem okolju zlasti v poletnih mesecih moti pogosto penjenje in motnost vode v jezeru. Z namenom preiskave mikrobnih združb tega jezera smo poleti 2013 odvzeli vzorce vod in sedimentov iz petih, geografsko različnih vzorčnih mest jezera. Vzorcem smo ob odvzemu preiskali tudi izbrane fizikalno-kemijske lastnosti. Na hranilnem agarju smo iz vzorcev osamili 71 morfološko različnih izolatov. Vse izolate smo opisali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. S preiskavo nukleotidnih zaporedij genov za 16S rRNA smo identificirali 20 različnih bakterijskih rodov iz 16 družin. Sekvenca gena za 16S rRNA enega izmed izolatov se je z najbolj podobno sekvenco referenčnih sevov ujemala v le 96,2 %, zato smo ta izolat v nadaljevanju natančno preiskali s fenotipskimi pristopi in analizo njegovega genomskega zaporedja. Na osnovi teh rezultatov smo izolat opisali in objavili kot novo bakterijsko vrsto Paenibacillus aquistagni 11T. Preiskovanje odpornosti proti klinično pomembnim antibiotikom pri izolatih iz družine Enterobacteriaceae in iz rodov Acinetobacter ter Pseudomonas je odkrilo odpornost proti ampicilinu, pri 14,3 % sevov iz družine Enterobacteriaceae pa tudi proti kloramfenikolu. Izolati, identificirani kot Acinetobacter sp., Pseudomonas otitidis in Bacillus sp., ki smo jih izolirali iz vzorčnega mesta kjer je bilo penjenje najbolj obilno, so tudi v pogojih laboratorijskega namnoževanja tvorili stabilno peno na površini kompleksnega gojišča. Po analizi fizikalno-kemijskih lastnosti vode smo ugotovili najvišjo koncentracijo kovin v vzorčnem mestu 5, zato smo izolatom tega vzorčnega mesta preiskali odpornost proti železu in manganu. Za vse izolate smo ugotovili rast ob prisotnosti 300 mg/L Fe v kompleksnem gojišču, za 73 % ob prisotnosti 900 mg/L Fe, en izolat pa je toleriral 1500 mg/L Fe. Odpornost proti 1500 mg/L Mn smo potrdili pri 37 % preiskanih sevih, pri koncentraciji 300 mg/L Mn pa je rastlo kar 91 % izolatov. S tehnologijo Ion Torrent smo na osnovi preiskovanja sekvenc sedmih variabilnih regij genov za 16S rRNA tudi brez predhodne osamitve izolatov preiskali sestavo mikrobne združbe iz istih petih vzorčnih mest jezera odpadne vode kot smo pridobili izolate. V vzorcih Voda 1, Voda 3 in Voda 4 so prevladovale operacijske taksonomske enote iz družine Prochlorococcacea, v vzorcu Voda 2 iz družine Sphingomonadaceae, v vzorcu voda 5 pa iz družine Gallionellacea. V vzorcu Sediment 1 so prevladovale enote OTE iz družine Rhodobacteraceae, v vzorcu Sediment 2 iz Sphingomonadaceae, v vzorcu Sediment 3 iz Desulfobacteraceae, v vzorcu Sediment 4 iz Pseudomonadaceae in v vzorcu Sediment 5 iz družine Nostocaceae. Primerjava med bakterijskimi družinami, identificiranimi po osamitvi izolatov, ter bakterijskimi družinami identificiranimi neposredno, je odkrila najboljše ujemanje med rezultati za vzorec Voda 2 (57,2 %), nekoliko slabše za vzorec Voda 1 (21,8 %), Voda 3 (20,0 %) in Voda 4 (14,5 %), najslabše pa za vzorec Voda 5 (1,2 %). Pri sedimentih je bilo najboljše ujemanje med bakterijskimi družinami, identificiranimi z obema metodološkima pristopoma, v vzorcu Sediment 4 (74,0 %) in Sediment 2 (57,4 %), slabše pri Sediment 3 (10,2 %) in Sediment 1 (14,0 %), najslabše ujemanje pa je bilo ponovno v sedimentu iz vzorčnega mesta 5 (2,4 %). Z analizo glavnih komponent PCA smo ugotavljali vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti na prisotnost posameznih bakterijskih družin. V vzorcih vod smo ugotovili povezavo med pH-vrednostjo, vsebnostjo Mg, Na, Cu, Fe, Mn, Zn in skupino bakterijskih družin Gallionellaceae, Burkholderiaceae, Eubacteriaceae, Methylophilaceae in Ferrovaceae. V vzorcih sedimentov pa je bila prevladujoča povezava med vsebnostjo As, Cd, Co, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn in skupino bakterijskih družin Nostocaceae, Ferrovaceae, Gallionellaceae, Acetobacteraceae in Acidobacteriaceae.
Keywords: odpadne vode, mikrobna združba jezera, sekvenciranje naslednje generacije Ion Torrent, 16S rRNA, Paenibacillus aquistagni, antibiotiki, kovine, penjenje vode
Published: 19.04.2019; Views: 271; Downloads: 27
.pdf Full text (3,62 MB)

Search done in 1.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica