SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


Search without a query returns a maximum of 100 hits!

1 - 10 / 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Potencial širjenja tigrastega komarja, Aedes albopictus (Diptera: Culicidae), invazivne vrste v Sloveniji
Katja Kalan, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Tigrasti komar, Aedes albopictus (Skuse, 1895), je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki je v Sloveniji prisotna že 16 let. Zaradi svojega hitrega širjenja, sposobnosti izkoraiščanja umetnih vodnih habitatov za svoj razvoj, nadležnosti za prebivalstvo ter predvsem nevarnosti prenosa različnih zoonoz ima izjemen pomen za javno zdravje. Namen doktorske disertacije je bil določiti razširjenost tigrastega komarja v celotni državi ter preučiti njegovo potencialno razširjenost v bližnji prihodnosti. Popisi komarjev so temeljili na iskanju ličink v različnih vodnih habitatih. Komarje smo do vrste določili na podlagi morfoloških znakov ter s pomočjo DNA (deoksiribonukleinska kislina) črtnih kod. V dveh letih vzorčenja smo ugotovili stabilno populacijo tigrastega komarja na Primorskem, v Ljubljani in širši okolici ter na Dolenjskem. Ob popisu tigrastega komarja smo naleteli še na dve invazivni vrsti, japonskega komarja, Ae. japonicus japonicus, ter korejskega komarja, Ae. koreicus. Zaradi hitro rastoče populacije, pomena za javno zdravje ter nejasnih ekspanzijskih mehanizmov japonskega komarja v Evropi smo dodatno opravili populacijsko študijo te vrste na osnovi genetskih markerjev. Genotipizirali smo sedem mikrosatelitnih lokusov na reprezentativnem številu vzorcev in obenem sekvenirali del njihovega mitohondrijskega gena za nikotin-dehidrogenazo; NAD4. Rezultati so pokazali, da so populacije v Sloveniji najbolj podobne populacijam, ki naseljujo območje Nemčije. S to raziskavo smo dokazali, da sta populaciji tigrastega in japonskega komarja simpatrični na velikem delu Slovenije. Na podlagi zbranih podatkov o njuni razširjenosti, različnih kombinacij bioklimatskih spremenljivk iz dveh baz, WorldClim in CHELSA, in nadmorske višine smo v računalniškem programu MaxEnt izdelali različne modele potencialne razširjenosti za obe vrsti. Najboljši modeli so bili izbrani na podlagi AIC in AUC vrednosti. Kot primernejši za napovedi razširjenost obeh vrst se izkazali modeli s spremenljivkami iz baze CHELSA, kar smo potrdili tudi s terenskimi podatki. Tigrati komar lahko po napovedih modelov potencialno naseli še območje v severovzhodni Sloveniji, zato bi morali v prihodnosti temu nameniti pozornost, da bi preprečili naselitev in ustalitev vrste. Populacija japonskega komarja se je v primerjavi s tigrastim komarjem v času vzorčenja razširila na večino države, kar so predvedili tudi izdelani modeli. S študijo smo potrdili, da so modeli uporabno orodje za predvidevanje razširjenosti invazivnih vrst komarjev in bi jih lahko uporabili za preprečevanje širjenja invazivnih komarjev v prihodnosti v drugih državah s podobnimi bioklimatskimi pogoji.
Keywords: tigrasti komar, japonski komar, korejski komar, Slovenija, modeliranje razširjenosti, MaxEnt, CHELSA, WorldClim, sistem črtnih kod DNA, genetska diverziteta
Published: 13.07.2018; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (11,70 MB)

2.
Rekurzivna delitev modelov linearne regresije za oceno zanimivosti asociativnih pravil v različnih časovnih obdobjih
Goran Hrovat, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Zanimivosti asociativnih pravil ali pogostih množic postavk se lahko skozi čas spreminjajo. Prav tako je lahko njihova zanimivost različna za različne skupine (npr. skupine ljudi). V doktorski disertaciji je predstavljen nov algoritem za določanje zanimivosti asociativnih pravil in množic postavk v različnih časov¬nih obdobjih. Algoritem odkriva skupine pacientov, ki se glede na trend zanimivosti asociativnega pravila statistično značilno razlikujejo. Rezultat algoritma je odločitveno regresijsko drevo, katerega povezave predstavljajo različne skupine pacientov, listi pa prikazujejo grafe z zanimivostmi asociativnega pravila ali množice postavk v različnih časovnih obdobjih. Pokazali smo tudi, da podpora pogoste množice postavk vpliva na kompleksnost zgrajenega regresijskega drevesa. Za demonstracijo smo uporabili elektronske zdravstvene zapise, zbrane v obdobju 15 let, ki predstavljajo odpuste pacientov iz različnih bolnišnic v Združenih državah Amerike. Predstavljeni algoritem predstavlja v tem primeru uporabno vrednost za bolnišnice, zavarovalnice, raziskovalne in ostale institucije, saj jih lahko odkrito znanje vodi do novih spoznanj in optimizacije poslovanja.
Keywords: podatkovno rudarjenje, mere zanimivosti, asociativna pravila, podpora odločanju, regresijsko dre-vo, linearna regresija, elektronski zdravstveni zapis
Published: 12.07.2018; Views: 30; Downloads: 1
.pdf Full text (17,46 MB)

3.
Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krize
Matej Tomec, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom. S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost. Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Keywords: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Published: 28.06.2018; Views: 71; Downloads: 9
.pdf Full text (2,38 MB)

4.
INSTITUTIONAL SETTING AS A DETERMINANT OF ECONOMIC EFFECTS OF CROSS-BORDER MERGERS AND ACQUISITIONS IN EUROPEAN TRANSITION COUNTRIES
Jelena Zvezdanović Lobanova, 2017, doctoral dissertation

Abstract: The aims of this dissertation are to analyse the interdependence between C-B M&As and the quality of the institutional setting and observe the economic effects of that nexus at the macroeconomic level in 22 European transition countries between 2000-2014. Our underlying hypothesis is that the progress and durability of institutional reforms are factors that have a crucial influence on the economic performance of C-B M&As in transition countries. The dynamic relationship between the economic effects of C-B M&As and institutional quality is investigated by using the system Generalized Method of Moments estimator. Since the potential benefits of foreign direct investment are determined by the institutional setup, we used different governance indicators in our calculations, both individually and in terms of their interaction with C-B M&As. With the help of our empirical analysis, we established which aspects of institutional setting have contributed most to causing the economic effects of C-B M&As, using their interaction terms with this type of FDI, so we could focus most attention on these areas. Our results indicate that C-B M&As have a negative effect on GDP per capita in the initial period. This negative impact in the year of merger and acquisition could be explained by the rise in unemployment and the crowding-out of less efficient domestic companies which are not able to withstand the competitive pressure in the domestic market. The influence of one-year lagged C-B M&As is positive and significant, suggesting that this form of FDI might have a delayed effect. However, this type of FDI does not have a positive economic impact on host transition countries in the long-run because it might be motivated by rent-seeking interests. We show that the overall quality of the institutional setting (measured with the help of the EBRD indices of structural reforms and World Bank’s Governance Indicators) is important for GDP per capita in the short and long term. On the other hand, its interaction terms with C-B M&As are negative but not significant in current period. All governance dimensions stimulate GDP per capita of host transition countries. Our findings indicate that the higher level of C-B M&As with a negative impact offsets the positive effect of the control of corruption and the rule of law on economic growth both in short and long run. Voice and accountability were found to be important for explaining an FDI’s influence on GDP per capita. In terms of the influence on domestic investment, we have found that contemporaneous M&As have a crowding-out effect, while the influence of their lagged level has a crowding-in effect. Their long term impact is also negative and significant (when controlling for overall institutional quality index and separate governance indicators), suggesting that foreign investors reduce the competition on the domestic market over time. We show that foreign investors may be motivated by rent-seeking interests based on the fact that the interdependence of C-B M&As and the overall quality of the institutional setting had a negative effect on domestic investment. We have not found evidence to support our hypothesis that overall institutional reform (as well as the speed of implementation) and its interaction with C-B M&As encourages domestic investment in European transition countries. We have found that political stability has a positive effect on domestic investment and is the only significant variable of all the institutional factors. This means this governance indicator is a crucial determinant of domestic investment in transition countries. The only significant interaction terms with a negative effect on domestic investment, are between C-B M&As and the Rule of Law and overall institutional quality. Political Stability (positive coefficient) and the interaction terms between C-B M&As and Rule of Law and overall institutional quality (both negative coefficients) have a significant impact on domestic i
Keywords: the quality of the institutional setting, C-B M&As, transition countries, economic effects, governance
Published: 28.06.2018; Views: 65; Downloads: 5
.pdf Full text (2,67 MB)

5.
Procesi odstranjevanja antibiotikov iz bolnišničnih odpadnih vod
Severina Stavbar, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Ostanki antibiotikov in drugih zdravil, postajajo vse resnejši problem, saj jih najdemo v izpustih iz farmacevtskih in proizvodnih obratov, bolnišnic in odplakah iz čistilnih naprav. Različne študije so pokazale, da so ostanki antibiotikov prisotni v odpadnih in površinskih vodah, zadnje študije pa kažejo trend zviševanja tudi v tleh, podtalnici ter pitni vodi. Čeprav so izmerjene koncetracije v širokem koncentracijskem območju od ng/L do µg/L, so lahko nekateri razgradni produkti aktivnih snovi celo bolj toksični kot izvorna snov. Predhodne študije so pokazale, da so najvišje koncentracije antibiotikov v bolnišničnih odpadnih vodah. Za odstranitev takšnih onesnaževal pa obstoječe čistilne naprave niso primerne, saj velike količine antibiotikov ostajajo v vodi tudi po čiščenju. V doktorski disertaciji so predstavljeni trije procesi odstranjevanja teh onesnaževal iz bolnišničnih odpadnih vod. Glavni namen je bil poiskati napredne, izvedljive metode za odstranitev izbranih antibiotikov iz bolnišnične odpadne vode. V prvem delu smo se osredotočili na postopek čiščenja s sub in super-kritično oksidacijo, kjer smo preučili procesne parametre: vpliv temperature, tlaka, pretoka in časa. V drugem delu smo opravili postopek ozonacije, kjer smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode s spreminjanjem pH vzorca, različnimi odmerki ozona ter dodatek vodikovega peroksida (H2O2). V tretjem delu smo za čiščenje sintetično pripravljene bolnišnične odpadne vode uporabi aerobni reaktor, kjer smo iskali optimalen bivalni čas. Vsebnost antibiotikov smo po vsaki metodi čiščenja določali z optimiranimi LC-MS/MS analiznimi tehnikami. V zadnjem delu doktorske disertacije smo vse omenjene postopke čiščenja implementirali na realnem vzorcu bolnišnične odpadne vode. Vsebnost antibiotika v realnem vzorcu pred in po čiščenju smo določali z ekstrakcijo na trdni fazi v povezavi z optimirano LC-MS/MS tehniko. Na koncu smo izvedli še test inhibicije porabe kisika z aktivnim blatom za oksidacijo ogljika in amonija, s katerim smo poskušali ugotoviti, toksičen vpliv očiščene vode na mikrooganizme v aktivnem blatu.
Keywords: Antibiotiki, Bolnišnična odpadna voda, Sub-kritična oksidacija, Super-kritična oksidacija, Ozonacija, Aerobni reaktor, LC-MS/MS, Test toksičnosti
Published: 20.06.2018; Views: 60; Downloads: 18
.pdf Full text (2,60 MB)

6.
Učinki dela pod napetostjo kot metode vzdrževanja električnih inštalacij
Viktor Lovrenčić, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Organizacije so soočene s pričakovanji in zahtevami zainteresiranih deležnikov, upoštevajoč zahteve glede kakovosti, varnosti in zdravja pri delu, trajnostnega razvoja, varstva okolja in nenazadnje odgovornega ravnanja do družbe, v kateri deluje organizacija. Pri tem mnogo organizacij išče inovativne poti za izpolnitev zahtev širših in ožjih deležnikov, družbe, regulatorjev, lastnikov, zaposlenih ali preprosto pričakovanja svojih odjemalcev za povečanje zadovoljstva. Aktualni pogledi na management kakovosti in razvoj sodobnih konceptov vzdrževanja odpirajo raznolike možnosti vključevanja različnih metod vzdrževanja, ki peljejo organizacijo k učinkovitemu in uspešnemu obvladovanju procesov vzdrževanja. Slednje spoznanje je prispevalo k temu, da je proces vzdrževanja postal integralni element strateškega razmišljanja številnih deležnikov oziroma zainteresiranih strani v organizaciji, od zaposlenih, lastnikov, lokalne skupnosti do države. Organizacije investirajo v inovativne procese številna sredstva in vire, saj za doseganje ciljev uvajajo nove pristope, da bi izboljšale svojo učinkovitost in uspešnost. Učinkovito in uspešno obvladovanje tako poslovnih, proizvodnih ali storitvenih procesov kot tudi procesa vzdrževanja je ključno za nadaljnji uspešen razvoj organizacij v mnogih panogah. Med inovativne napore organizacij lahko uvrstimo tudi uvajanje in izvajanje vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev z metodo dela pod napetostjo (Live Working). Delo pod napetostjo (DPN) je vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa ali z orodjem, opremo ali napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali poseže v območje dela pod napetostjo. DPN je metoda vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev, ki se je prvič uveljavila v začetku 20. stoletja, saj je njena uporaba prvič omenjena v ZDA že leta 1913. Navkljub stoletni tradiciji je v zadnjem času DPN z reorganizacijo oziroma prestrukturiranjem sektorja prenosa in distribucije električne energije dobil novo razvojno spodbudo, saj z odprtjem trga električne energije padajo stari monopoli v prenosu in distribuciji električne energije. Številni deležniki z bolj jasnimi ekonomskimi zahtevami večajo pritisk na upravljavce prenosnih in distribucijskih omrežij za doseganje višjih standardov kakovosti električne energije (KEE) oziroma kakovosti oskrbe z električno energijo. Čeprav govorimo o stoletni tradiciji, DPN predstavlja v slovenskem okolju novo metodo vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev v proizvodnji, distribuciji in prenosu električne energije ter v industriji in ustanovah (npr. v bolnišnicah), kar zahteva poglobljeno preučitev številnih interakcij na področju izvajanja DPN kot orodja preventivnega vzdrževanja. Glavni namen pričujoče doktorske disertacije je torej s poglobljenim raziskovanjem in razumevanjem dela pod napetostjo prispevati h kakovosti, varnosti in zdravju pri delu ter k učinkovitosti in uspešnosti procesov vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev. Dejstvo je, da obstaja bogata zbirka študij, priročnikov in strokovnih člankov, ki obravnavajo DPN predvsem z vidikov razvoja tehnologije in metod DPN na vseh nivojih napetosti, razvoja orodij in opreme ter usposabljanja monterjev. Nismo pa zasledili znanstvene literature, ki bi obravnavala povezave med managementom kakovosti, varnosti in zdravja pri delu ter učinkovitostjo in uspešnostjo procesov vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev z metodo DPN.
Keywords: management kakovosti, varnost in zdravje pri delu, učinkovitost in uspešnost organizacije, vzdrževanje, delo pod napetostjo
Published: 18.06.2018; Views: 43; Downloads: 4
.pdf Full text (5,71 MB)

7.
Influence of Sustainable Quality Management on Organizational Performance
Matjaž Maletič, 2013, dissertation

Abstract: The purpose of this research is to present and test a conceptual framework to aid in understanding and explaining the relationship between sustainability practices and organisational performance. The relevant theoretical insights are presented first, followed by a discussion of the relationship between quality management and sustainability. An extensive literature review is conducted on key intersections of quality management and sustainability. The research further investigates the dimensions of sustainability practices through the review. It develops a reliable and valid instrument for the sustainability practice constructs, which could be beneficial for both practitioners and academicians. Based on the notion of exploitation and exploration concepts, the research delineates sustainability practices and proposes causal relationships between sustainability practices and organisational performance. Furthermore, the conceptual framework is further discussed in terms of different outcomes related to sustainability performance, quality performance and business performance. One of the primary propositions of this framework is that the alternative relationships between sustainability practices (exploitation and exploration) and organisational performance depend on different factors, including environmental uncertainty, competitiveness, long-term orientation and institutional approaches. Therefore, the research is an attempt to cover the relatively less empirically explored area of the dynamics of corporate sustainability and organisational performance. The empirical data for this study was drawn from a large-scale international survey based on the following countries: Slovenia, Spain, Serbia, Poland, and Germany. A total of 247 organisations participated in the survey. The outcome of regression analyses provides the evidence that sustainability practices positively and significantly influence organisational performance. Regarding the antecedents of sustainability practices, our findings suggest that the main enablers for the successful adoption of sustainable practices are the support of top management, the integration of sustainability into vision and strategy, and the establishment of a sustainability centred culture. Furthermore, empirical evidence from this research also confirmed the existence of ambidextrous orientation, suggesting that organisations that are able to simultaneously pursue exploratory and exploitative sustainability practices can also expect performance benefits. However, the results indicate that when organisations maintain relatively high levels of exploratory and exploitative practices, significant relationship between sustainability practices and organisational performance seems to disappear. The results of the MANOVA analysis indicate that there are significant mean differences in organisational performance measures for low and high levels of sustainability practices. Therefore, by focusing on exploration and exploitation practices, organisations can expect to achieve higher performance outputs and outcomes. In addition to the direct influence of sustainability practices on the organisational performance, results also revealed that the innovation performance serves as a mediator in the relationship between sustainability practices and financial and market performance. This suggests that greater engagement in sustainability exploration and sustainability exploitation leads to greater innovation performance, which in turn leads to greater financial and market performance. The results also support the contingency and institutional view with regard to the relationship between sustainability practices and performance rather than relying upon a ‘universal’ view of sustainability practices. For example, the results show that in moderate environmental contexts (moderate competitiveness and uncertainty) sustainability exploitation practices seem to be a predominant predictor of organisational performance. However, it appears that when the level of competitiveness increases, sustainabi
Keywords: corporate sustainability, sustainability exploitation, sustainability exploration, quality management, organisational performance
Published: 12.06.2018; Views: 56; Downloads: 3
.pdf Full text (2,63 MB)

8.
INTERACTION BETWEEN QUALITY MANAGEMENT, PRODUCTION AND MAINTENANCE PERFORMANCE
Damjan Maletič, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Many organisations invest a considerable amount of capital and resources, implementing new techniques to improve their performance. An effective management of production and maintenance and processes is vital for economic viability and a long term survival of many industries. In fact, an effective and efficient maintenance process is essential to assure asset performance. With this recognition, the asset and maintenance management has become an indispensable element of strategic thinking of asset owners and asset managers. This research aims to investigate the interaction between quality management, production and maintenance performance. The relevant theoretical foundations and research gaps are presented first, followed by development of a conceptual framework. The framework builds upon resource-based theory (RBT) literature to develop a conceptual framework, mainly to understand how company’s resources could contribute to company’s performance. Based on this theoretical underpinning two main research streams are studied, namely quality management in maintenance and asset management. Different sources of data were utilized to answer the proposed research questions. The thesis includes two large-scale surveys (among Slovenian organizations as well as an international survey conducted in Slovenia, Sweden, Poland, Slovakia, Greece and Turkey) and two empirical case studies. The outcome of regression analysis provides the evidence that quality management orientation is an important predictor of maintenance performance. By testing the impact of quality management orientation on maintenance performance, this research shows that strong foundation on quality management orientation is an effective way of improving maintenance performance. Further, by examining continuous improvement in relation to maintenance performance, this research seeks to examine the role of quality management practices in achieving maintenance performance. In this regard it was found that continuous improvement significantly and positively affects the maintenance performance. In addition, results of this research revealed a mediator effect of continuous improvement on the relationship between quality management orientation and maintenance performance. Moreover, this research examines the relationship between physical asset management practices and sustainability and operational performance as well. The research is based on a premise that asset management, which comprises of risk management practices, performance assessment practices, life cycle management practices, policy & strategy practices, leads to improved organizational performance. The results of this research provide the evidence to support the hypotheses and to demonstrate that organizations can benefit from the implementation of asset management practices. The MANOVA furthermore provides interesting insights into the effects of asset management practices on the organizational performance. The results indicate that there are significant mean differences in organizational performance dimensions (as measured by the business performance, environmental performance, social performance and operational performance) for low and high levels of asset management practices. Therefore, by focusing on asset management practices, organizations can expect to achieve higher performance outcomes. In addition a comparison between Slovenian and Polish data subset was performed. The results revealed some distinct elements, namely regarding the performance outcome. For example, the results indicate that Slovenian organizations achieved higher scores in business, environmental and operational performance, while Polish organizations achieved higher scores in social performance.
Keywords: quality management, asset management, maintenance, production, performance
Published: 12.06.2018; Views: 47; Downloads: 9
.pdf Full text (2,97 MB)

9.
Development of polymeric materials with rutin and polyrutin for healing of chronic leg ulcers
Tanja Pivec, 2018, doctoral dissertation

Abstract: In this work, the development of cellulose wound dressing materials with rutin (RU) and polyrutin (PR) for the healing of chronic leg ulcers is presented as a new approach of local treatment of this wound type. The flavonoid rutin is a known antioxidant substance of plant origin with wound healing promoting properties. Despite the proven beneficial properties of rutin, its potential application in wound healing is limited due to its low water solubility. This limitation can be overcome by polymerization of rutin into polyrutin. In this work an enzymatic polymerization of rutin in water without addition of organic solvents was performed to obtain a water-soluble polymer polyrutin. The chemical structure of rutin and polyrutin were investigated using UV-Vis spectroscopy, nuclear magnetic resonance spectroscopy, Fourier transform infrared spectroscopy, size-exclusion chromatography and potentiometric titrations. Biological activity related to a desired positive influence on chronic leg ulcers was investigated through the determination of the antioxidant activity, iron-chelation ability, cell viability, determination of cell proliferation and through use of the so called “scratch assay” to measure in vitro wound healing performance. Results indicate that rutin and polyrutin have a positive influence on the healing of chronic wounds. Rutin and polyrutin water dispersions at different pH and ionic strength were further characterised by means of dynamic light scattering in order to determine the size of particles and their pH dependent ζ-potential. The knowledge gained from these measurements aided the systematic interaction studies of rutin and polyrutin dispersions with cellulose-based surfaces via model and real wound healing systems. The model cellulose surfaces were thin films prepared by dissolution of trimethylsilyl cellulose in tetrahydrofuran, spin-coating of this solution on sensors of a quartz crystal microbalance (QCM-D) and subsequent regeneration of trimethylsilyl cellulose to cellulose with acid vapors. The influence of pH, salt concentration, and rutin/polyrutin concentration on the interaction with cellulose thin films was evaluated by means of a quartz crystal microbalance with dissipation. This knowledge was transferred to the application of the coatings on real wound healing systems i.e. cellulose non-wovens. The surface morphology was further characterised on model and real wound healing systems. The antioxidant activity and release kinetics were investigated for a real wound healing system, similar to the clinically used, cellulose based wound dressing materials. The main results showed that a higher solubility of polyrutin at low ionic strength contributes to the formation of continuous layers of polyrutin on cellulose surface, while the low solubility of rutin and reduced solubility of polyrutin at higher ionic strengths contribute to deposition of particles of rutin and polyrutin on the cellulose surface. The presence of particles on the surface of non-woven cellulose fibres led to a faster initial release of rutin and polyrutin. On the contrary, a continuous layer of the well soluble polyrutin contributes to a prolonged release. Namely, adsorption of the water soluble polyrutin at pH 2 without the addition of salt results in higher masses of attached polyrutin that release slower and over longer time periods. Since wound dressing materials for chronic leg ulcers often require a lower frequency of dressing change, the latter could provide an efficient therapeutic approach to their treatment.
Keywords: Chronic wounds, Wound dressings, Cellulose, Polymerization of flavonoids, Rutin, Polyrutin
Published: 11.06.2018; Views: 19; Downloads: 6
.pdf Full text (7,34 MB)

10.
Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti
Damjan Orož, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova obravnavan kot fenomen pravne varnosti; institut, ki ni samo materialne, je tudi procesne narave, katerega bistvena lastnost v naši ureditvi je njegova izključnost. To je hkrati izhodišče za določitev tako teme kot tudi polja raziskovanja. Doktorska disertacija prinaša pomembne sklepe, ki jih navajam v nadaljevanju. Na ugovor zoper sklep o izvršbi je treba najprej gledati kot na pravico dolžnika do izjave v postopku (22. člen Ustave). Da je hkrati pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, je drugotnega pomena. Ker je ugovor v našem sistemu izključne narave, mora biti ugovorni postopek voden tako, da obema strankama omogoča izvajanje pravice do sodelovanja v postopku. Logična posledica izključnosti je obseg upoštevnih ugovornih razlogov. Z ugovorom je dopustno uveljavljati prav vse ugovorne razloge, zaradi katerih je izvršba nedopustna. Če sodišče ne upošteva, da je ugovor dolžnikovo edino pravno sredstvo, je dolžniku odvzeta ustavna pravica do sodelovanja v postopku, predvsem pa pravica do pravnega varstva. Drugo, od tega ločeno vprašanje je, ali je optimalno, da o prav o vseh ugovornih razlogih odloča sodišče v izvršilnem postopku oziroma kako odprto je polje uporabe načela proste presoje dokazov v izvršilnem postopku. Sistem, ki bi dolžnika omejeval z dopustnimi ugovornimi razlogi in dokaznimi sredstvi, bi bil neustaven, če ne bi hkrati dolžniku ponudil drugih možnosti, to je možnosti izven tekočega izvršilnega postopka, da doseže učinkovito zaščito svojih pravic. Dokazano je, da je naša ureditev ugovornega postopka najenostavnejša. Dolžnik vsa nasprotovanja izvršbi uveljavi z enim pravnim sredstvom in to znotraj izvršilnega postopka. Zanj je taka pot ne samo najcenejša, je tudi najučinkovitejša. S tem naša ureditev bistveno odstopa od primerljive avstrijske, pa tudi nemške ureditve, ki sta v tem pogledu zelo zahtevni in komplicirani. Hkrati odstopa tudi od hrvaške ureditve, s katero nas povezuje nekdaj skupni izvršilni zakon. V naši ureditvi je spreminjanje postopkovnih zakonov pogosto. Doktorska disertacija je pokazala, da ureditev ugovora v našem pravu ne potrebuje bistvenih sprememb. Vsekakor ne v smeri razdrobitve ugovora na več pravnih sredstev. Zakonodajalec naj ima v mislih, da vsaka korenita sprememba postopkovnega zakona zahteva korenit odziv pravne prakse in pravne teorije ter čas za dosego usklajenih stališč, kar je nujno potrebno za zagotavljanja enakega varstva pravic. Zgodovinsko gledano je sedanja ureditev ugovora posledica ugotovitve o zlorabi izvršilnih tožb in težav, ki jih je imela sodna praksa pri odločanju o ugovoru po ureditvi pred spremembno ZIZ-A. Ureditev ugovornega postopka ni optimalna. De lege ferenda bi bilo treba slediti razlogom Ustavnega sodišča in v zakonu poudariti pomen ugovora kot oblike izvajanja pravice do izjave v postopku. Pri tem bi bilo treba razmisliti, ali bi vsaj pri opozicijskih ugovornih razlogih in ugovornem razlogu neprehoda terjatve ali obveznosti omejili dopustnost dokazov le na listinske dokaze, pa še te le na tako imenovane kvalificirane listine, ob dodatnem upoštevanju zakonskih domnev, splošno znanih dejstev in splošnega pravila o nespornosti ugovarjanih dejstev. To bi bilo primerno zlasti pri izvršbi denarnih terjatev.
Keywords: ugovor zoper sklep o izvršbi, ugovorni razlogi, obrazložitev ugovornih razlogov, opozicijski ugovori, impugnacijski ugovori, tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, negativna ugotovitvena tožba, insolvenčni postopek, materialno procesno vodstvo v postopku ugovora.
Published: 08.06.2018; Views: 101; Downloads: 15
.pdf Full text (4,04 MB)

Search done in 1.01 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica