SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 2227
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
SOCIALIZACIJA GLEDE NA SPOL V IZBRANI OTROŠKI IN MLADINSKI LITERATURI - JEZIKOVNOSTILNA ANALIZA
Katja Stupan, 2016, diplomsko delo

Opis: Socializacija je družben proces vključevanja v družbo. V procesu se prilagajamo družbenim normam in prejemanju kulture. Otrok se že od rojstva naprej socializira, tudi skozi literaturo. To imenujemo literarna socializacija. V otroškem in mladinskem obdobju imajo knjige velik vpliv na otrokov razvoj. Otroci na začetku samo ob poslušanju, kasneje pa ob lastnem branju, v literaturi najdejo vzorce vedenja, kaj je prav in kaj narobe. Tako knjige subtilno vsiljujejo družbeno sprejemljiva obnašanja skozi jezikovna sredstva. V teoretičnem delu, ki je strokovno podprt z viri, bodo predstavljeni pojmi besedilo, jezikovna stilistika in jezikovna zvrstnost. Teoretično bo predstavljeno tudi področje spola in stereotipov, saj je to področje pomebno za izvedbo analize. V empiričnem delu bo s pomočjo jezikovnostilne analize izbranega gradiva prikazano, da se literarna socializacija močno kaže v otroški in mladinski književnosti. V analizo bo vključenih šest pravljic in trije mladinski romani.
Ključne besede: socializacija, jezikovnostilna analiza, pravljica, mladinski roman, denotativni, konotativni pomen, stereotipi, moški spol, ženski spol
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 429; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (708,46 KB)

82.
Jezikoslovni prispevki Janka Pajka
Majda Vračko Zanič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje slavista in klasičnega filologa ter doktorja filozofije Janka Pajka (1837–1899), ki je bil znan po svoji vsestranski aktivnosti. Bil je urednik, publicist, literat in profesor na mariborski gimnaziji. Izstopal je po angažiranem političnem udejstvovanju. Poznamo ga kot urednika in lastnika časopisa Zora, lastnika Narodne tiskarne v Mariboru in najditelja najstarejših prisežnih obrazcev v slovenščini. Pisal je prispevke z raznovrstno tematiko, med drugim tudi jezikoslovne članke, ki doslej še niso bili raziskani. Diplomsko delo je podrobneje posvečeno prav slednjim. Ugotovljeno je, da se je Pajk v večji meri posvečal leksikološkim temam, ukvarjal se je tudi s slovaropisjem in slovničarstvom, na jezikovni ravni pa je vnašal tudi nekatere vzhodnoslovenske in ilirske jezikovne prvine.
Ključne besede: Janko Pajk, časopis Zora, jezikoslovni članki, jezikovna analiza, Kranjski rokopis.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 316; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

83.
Samospoznanje pri Platonu, Friedrichu Wilhelmu Nietzscheju in Emmanuelu Mounieru
Uroš Cvelbar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo temo samospoznanja in samospoznavnega procesa. Platon (s Sokratom), Nietzsche in Mounier so tisti filozofi, s pomočjo katerih smo zelo dobro spoznali filozofsko širino in globino obravnavane teme. Raziskali smo, kašen vpliv in kakšne implikacije ima samospoznanje na družbo in njeno politično življenje. Pri Platonu smo se osredinili na njegov dialog Alkibiad Prvi, v katerem zelo nazorno pokaže proces samospoznanja in njegovo praktično vrednost. Obrat v interpretaciji se zgodi, ko Platonovo samospoznanje obravnavamo v okviru spoznavanja samega sebe kot individualnega bitja v nasprotju z običajno interpretacijo. Večina interpretov Platonovo samospoznavanje obravnava kot splošno spoznanje samega sebe, torej človeške vrste. Ta obrat omogoča, da že pri Platonu razberemo ključne nastavke za vse poznejše teorije o samospoznanju oz. vzpostavitvi osebne identitete. Pri politični implikaciji obravnavamo Platonovo preslikavo posameznikovega psihološkega stanja na različne stanove v družbi oz. celo na državne ureditve. Pri Nietzscheju raziskujemo radikalno kritiko vseh pozitivnih izjav in definicij o samospoznanju. Vendar se Nietzschejeva pozicija izkaže za nezadostno: poleg tega da se pojavi problem subjektivistične filozofije, ki zapade v relativizem, z njegovimi pojmi ne moremo vzpostaviti konstruktivnega dialoga ali smiselnega sistema. Mouniera smo obravnavali kot enega glavnih predstavnikov personalizma. Izkaže se, da je s pojmom oseba in svojim aktivnim družbenim delovanjem posegel v politično prihodnost Evrope. Ob nenehnem preseganju samega sebe in svojih trenutnih danosti je ena ključnih lastnosti osebe prav aktivno delovanje, usmerjeno k drugemu in za drugega.
Ključne besede: Sokrat, Platon, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Emmanuel Mounier, samospoznanje, samospoznavanje, sebstvo, oseba, personalizem, jaz
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 653; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (803,90 KB)

84.
PRISOTNOST KATOLIŠKE CERKVE V DALJNOVZHODNI AZIJI DO ZGODNJEGA 17. STOLETJA
Damjan Zemljič, 2016, diplomsko delo

Opis: V 15. stoletju so se pričele razmere v Evropi spreminjati, saj je prihajalo do razpadanja starega sistema in pričeli so se kazati zametki modernih državnih struktur. Portugalci in Španci so pričeli z odkrivanjem novih pomorskih poti v Azijo in s tem so odkrivali tudi nova neodkrita ozemlja. Pri njihovih odkritjih in kasneje naseljevanjih jim je bila v veliko pomoč katoliška cerkev. V diplomskem delu je predstavljeno pokristjanjevanje v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Posebej je opisano delovanje jezuitov, ki so imeli vodilno vlogo pri pokristjanjevanju narodov v Aziji. Jezuiti so uvedli nove metode pri pokristjanjevanju. Kot inovator pri pokristjanjevanju je predvsem prednjačil Frančišek Ksaver, kateri je bil začetnik misijonarskega delovanja v Aziji. Veliko vlogo pri delovanju misijonarjev sta imela tudi njegova naslednika Alessandro Valignano in Matteo Ricci.
Ključne besede: Katoliška cerkev v Aziji, jezuiti, misijonarstvo, pokristjanjevanje, Frančišek Ksaver
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 482; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

85.
MADŽARSKO BEGUNSKO VPRAŠANJE V SLOVENIJI V LETIH 1956 IN 1957
Tanja Kološa, 2016, diplomsko delo

Opis: Revolucija oktobra 1956 na Madžarskem je bila prvi večji upor proti sovjetskemu režimu. Med vstajo in po njenem zatrtju je Madžarsko državo ilegalno zapustilo okoli 200.000 prebivalcev. Večina, približno 90 %, ljudi je zbežalo prek meje v Avstrijo, manjši del pa je domovino zapustilo prek Jugoslavije oz. Slovenije. Veličina begunskega vala je presenetila tako države sprejemnice kot cel Zahodni svet. Cilj naloge je bil, da s pomočjo arhivskih virov, slovenske periodike in strokovne literature podrobno predstavit madžarsko begunsko problematiko v Sloveniji ter Jugoslaviji. Skoraj 20.000 madžarskih beguncev je dobilo začasno zatočišče v jugoslovanskih taboriščih. V arhivskih virih Uprave državne varnosti obstajajo podatki, da je v Slovenijo pribežalo 2.361 madžarskih beguncev, ki so bili nameščeni v 10-ih začasnih begunskih taboriščih. Več kot 300 ljudi je skrbelo za uspešno delovanje teh taborišč, ki so bili urejeni v turističnih centrih in gradovih. Iz istih virov ter iz slovenskih časnikov razberemo, da je največji naval madžarskih beguncev v Sloveniji bil v mesecu januarju leta 1957. Statistični podatki o starostni strukturi madžarskih beguncev v Jugoslaviji prikazujejo, da je kar 80 % madžarskih beguncev bilo starih do 35 let, od tega je visoko število mladoletnih in tistih otrok, ki so pobegnili brez staršev. Za vzrok pobega je večina madžarskih beguncev navedla strah pred komunističnim režimom in željo po boljšem življenju na Zahodu. Velika večina teh beguncev, ki so bili v slovenskih taboriščih, je za končni cilj izbrala eno izmed Zahodno Evropskih držav.
Ključne besede: Madžarska revolucija leta 1956, Nagy Imre, madžarski begunci, slovenska begunska taborišča, UNHCR, J. B. Tito, Visoki komisar OZN za begunce
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 427; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

86.
POMEN UPORABE IKT PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Jernej Vodušek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen uporabe IKT pri pouku geografije v osnovni in srednji šoli je bilo napisano z namenom preučevanja osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov za geografijo z vidika uporabe IKT za doseganje učnih ciljev. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kolikokrat je uporaba IKT konkretno zapisana v neposrednih učnih ciljih v učnih načrtih geografije za osnovno (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in srednjo šolo (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013), saj je bilo naše mnenje, da bi lahko bila uporaba IKT večkrat neposredno predvidena za doseganje učnih ciljev glede na dosedanja učna načrta za OŠ (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in SŠ (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013). Analizirali smo številčno zastopanost učnih ciljev, povezanih z uporabo IKT, v posodobljeni izdaji učnega načrta za predmet geografija v Sloveniji za OŠ (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in SŠ (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013). Izsledke analize slovenskih geografskih učnih načrtov smo primerjali z analizo številčne zastopanosti IKT v neposrednih učnih ciljih v učnih načrtih Velike Britanije (National curriculum in England, Geograpfy programmes of study: Key stage1, Key stage 2, Department of education, 2013) in Avstrije (Lehrplan für die unterstufe, 2004). Izsledki primerjalne analize so pokazali, da ni bistvenih razlik v mnenju glede na spol, delovne izkušnje ali stopnjo šolanja, ali je IKT v učnih načrtih za osnovno (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in srednjo šolo (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013) preveč ali premalo zastopana.
Ključne besede: šola, geografija, IKT, učni načrt, anketa, učitelji geografije
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

87.
SPOZNAVNE RAZSEŽNOSTI V KONTEKSTU LAŽI IN PREVARE V FIKCIJSKEM IN DEJANSKEM SVETU
Maja Trifunović, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je bilo ustvariti smiselno povezavo strokovnih vedenj s področij spoznavnega jezikoslovja, teorije govornih dejanj, klasičnih in sodobnih dinamičnih literarnih teorij, pa filozofsko literarnih pojmov, ki so za interpretacijo literarnih del ključnega pomena, tj. etike in estetike ter njune interakcije pri ustvarjanju umetniške izpovedi oz. tudi filozofskih diskurzov. Poskus takšne interdisciplinarne povezave tvori temelj za filozofsko-literarno razpravo o ubesediljenju laži in prevare v estetskem okolju. Slednjega predstavlja v nalogi Dürrenmattova drama Fiziki (Die Physiker). Analizirano literarno delo je bilo izbrano za empirično obdelavo zato, ker predstavlja zelo poveden primer estetskega dela, ki operira z lažmi in prevaro, kar pravzaprav tvori komično-groteskno ozračje dela, kljub temu pa sta ta dva – običajno negativno konotirana pojma - v navedenem delu etično motivirana. Etičnost pa je sicer ne neobhodna, vendar pa zelo pogostna in tipična lastnost umetniških besedil. Motiv za laganje protagonistov v Fizikih je torej plemenit, etičen, še več, v preobleki vedno aktualne besedno-igralske umetnine skuša z obema, v osnovi »ne-vrlinama« rešiti človeštvo. V nalogi sta pojma laž in prevara, katerih medsebojno ločevanje je zelo zabrisano, in ju ne ločujejo rigidne meje, najprej opisana kot jezikovno-kognitivna pojava z njunimi odtenki v odvisnosti od kulturnega/jezikovnega konteksta (slovensko, nemško in angleško kulturno ozadje), in sicer v njihovih vsakdanjih sporočevalnih situacijah. Pri tem je bilo opaženo minimalno razlikovanje v pomenskih odtenkih obeh opazovanih konceptov v omenjenih kulturnih prostorih. To utemeljujemo z okoliščino, da gre pri vseh treh za kulture/jezike, ki so (indo)evropskega izvora in jih druži mnogo kulturnih prvin. Ta okolnost kaže na univerzalnost opazovanega fenomena (neresnica kot (marko)komunikacijski cilj), ki pa se v konkretnih ubeseditvah v vseh treh jezikih pojavlja v bogati paleti pomenskih odtenkov, od katerih imajo eni celo etičen motiv, kot npr. prizanesti nekomu morebiti zanj uničujočo kruto resnico. Laž in prevaro nato postavimo v kontekst določenih besedilnih vrst, kot so politični, filozofski in predvsem literarni diskurz (empirično obdelan na primeru drame Fiziki), teoretsko-argumentativno pa s pomočjo literarne in filozofsko utemeljene pojavnosti tega fenomena. Povzete so bile naslednje ugotovitve: Kognitivne teorije, ki gradijo na konceptu integralne povezave vseh vedenj in občutenj vsakega posameznika posebej (individualne lastnosti) in vseh pripadnikov neke (kulturne, verske, strokovne, starostne, interesne ...) skupine (univerzalne lastnosti), so tista domena, ki na najbolj zaokrožen način razlaga kavzalne povezave med koncepti, ki smo jih obravnavali: laž in prevara v odnosu do resnice v vsakodnevnem sporočevalnem kontekstu (realnem, aktualnem) komunikacijskem okviru in fikciji, v kateri živijo besedilni svetovi literarnih besedil, po večini obogateni s komponentami esteskosti, ki pa praviloma, vendar ne nujno, črpa svojo izpovedno moč iz etičnosti. Ugotovili smo, da v obeh imenovanih besedilnih okolih (vsakdanjem in fikcijskem) opazovana koncepta laž in prevara učinkujeta na podoben način in sta ubesedena s primerljivimi jezikovnimi sredstvi. Razlog za to vidimo v okolnosti, da gre za univerzalni konceptualni kategoriji, ki se lahko z enako izpovedno močjo pojavljata v različnih besedilnih svetovih, predvsem zato, ker so ti v obeh primerih produkt univerzalno in hkrati individulno konstruiranega mentalnega sveta, ki predstavlja primerljiv mentalni prostor za konceptualizacijo in ubesediljenje laži, prevare, pa seveda tudi »resnice«.
Ključne besede: Jezik in spoznavanje, teorija govornih dejanj, sodobne literarne teorije, etika, estetika, fikcija, laž in prevara kot filozofski in literarni entiteti, kultura kot komunikacijsko ozadje.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 280; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

88.
Referenzrahmen für plurale Ansätze zu Sprachen und Kulturen (REPA) – seine Umsetzung im Lehrplan und einem exemplarisch ausgewählten Lehrwerk
Suzana Vaupotič, 2016, diplomsko delo

Opis: Die Diplomarbeit Referenzrahmen für plurale Ansätze zu Sprachen und Kulturen (REPA) – seine Umsetzung im Lehrplan und einem exemplarisch ausgewählten Lehrwerk stellt die pluralen Ansätze zu Sprachen und Kultur vor. „Plurale Ansätze“ ist ein neuer Begriff, der das moderne Fremdsprachenlernen nicht nur an eine Fremdsprache oder eine bestimmte Kultur bindet. Sie verbinden zugleich verschiedene Sprachen und Kulturen miteinander. Die REPA-Deskriptoren sind eigentlich Ausbildungen von internen Ressourcen, die sich aufs Ganze gesehen in zwei Kategorien von Kompetenzen gliedern. Die Analyse der Einheiten in den Lehrbüchern Alles stimmt! 1, Alles stimmt! 2, und Alles stimmt! 3 für Deutsch als zweite Fremdsprache, zeigt, dass man darin Elemente der pluralen Ansätze finden kann. Wie sich die Ziele in Lehrbüchern zeigen und welche Deskriptoren das sind, findet man in dieser Arbeit.
Ključne besede: Plurale Ansätze, Deskriptoren, Deutsch als zweite Fremdsprache, „Alles stimmt!“
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 296; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

89.
DIPLOMATSKA POVEZOVANJA BALKANSKIH DRŽAV V TRIDESETIH LETIH 20. STOLETJA V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Karmen Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po prvi svetovni vojni se je politična karta Balkana precej spremenila, posledično tudi tamkajšnje življenje. Vse to je zahtevalo določene spremembe v delovanju balkanskih držav. Svoje interese na Balkanu so uveljavljale tudi Francija, Velika Britanija in Italija. Balkanske države so z dogovori iskale rešitev za mirno reševanje medsebojnih odnosov. Tako je po dolgotrajnih dogovorih in raznih medsebojnih bilateralnih pogodbah leta 1934 v Atenah prišlo do podpisa Balkanskega pakta med Kraljevino Jugoslavijo, Kraljevino Romunijo, Republiko Grčijo in Republiko Turčijo. Glavni namen pakta je bil zavarovati se pred imperialistično politiko Italije in ozemeljskimi zahtevami Bolgarije, podpisnice pa so se tudi obvezale, da bodo končale medsebojne ozemeljske zahteve. V vmesnem času, od konca prve svetovne vojne do podpisa Balkanskega pakta, so morale biti balkanske države diplomatsko zelo spretne, da so ohranjale svojo samostojnost in ostajale v miru. Svetovne sile so namreč z vsemogočimi podtikanji raznih incidentov in z denarno pomočjo imele vpliv na posamezne politike in državnike. Da je bilo zanimanje za Balkan veliko, se da sklepati tudi iz časopisov, ki so povzemali mnenja in članke po svetovnem tisku. Po podpisu Balkanskega pakta, ki je prinesel nekatere ekonomske rešitve za države podpisnice, je ostal grenak priokus, saj politično perečih vprašanj z Balkanskim paktom niso rešili. Albanija in Bolgarija nista podpisali pogodb, Albanija je ostala pod vplivom Italije, Bolgarija pa s svojimi sosedami ni rešila vprašanj o manjšinah in mejah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Balkanski pakt, Balkan, Balkan po prvi svetovni vojni, mir, medsebojne pogodbe, Slovenec, Jutro, 1934.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (752,54 KB)

90.
Slovenska naselbina v New Yorku do leta 1941
Andrej Cafuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Večino priseljencev iz Evrope v Združene države Amerike je pot vodila skozi mesto New York, ki je tudi zato naglo rastlo po številu prebivalstva in gospodarskem pomenu, zato sem predstavil glavne značilnosti priseljevanja v ZDA. V obravnavanem obdobju Slovenci nismo imeli lastne države, zato sem pregledal, kako je to vplivalo na skupnost, kar me je vodilo do bratskih podpornih organizacij v ZDA in pomembnejših društev v New Yorku, s posebno pozornostjo na Družbi sv. Rafaela. Predstavil sem tudi mesto New York in njegov pomen za priseljevanje, kakor tudi vlogo katoliške cerkve v ZDA in zgodbo slovenske župnije v New Yorku. Nadaljujem s pregledi gospodarskega položaja slovenskih priseljencev v New Yorku, njihovega političnega delovanja med 1. svetovno vojno in vsakdanjega življenja v New Yorku. Delo zaključim s predstavitvijo procesa asimilacije.
Ključne besede: New York, ZDA, slovenski izseljenci, Družba sv. Rafaela, asimilacija.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 280; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici