SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 2223
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Alternativni pedagoški koncepti v glasbenem izobraževanju s poudarkom na petju
Marija Peganc, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovna tema diplomskega dela z naslovom Alternativni pedagoški koncepti v glasbenem izobraževanju s poudarkom na petju je teoretična in empirična predstavitev različnih pedagoških konceptov in deležu, ki ga namenjajo glasbenemu izobraževanju in petju. Temeljni namen raziskave pričujočega diplomskega dela, je bil osvetliti določene koncepte pedagoških načel in preučiti, kolikšen delež namenjajo glasbenemu izobraževanju. Zanimalo nas je, kako pomembno se jim zdi glasbeno izobraževanje ter kako pomembno se jim v okviru glasbenega izobraževanja zdi petje. V sklopu raziskave, ki smo jo vključili v diplomsko delo, smo izvedli 14 intervjujev, v katere smo vključili različna področja alternativnih pedagoških konceptov. Tako smo poiskali kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja s področja Montessori pedagogike, kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja s področja waldorfskih pedagoških načel in kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja pedagoških načel Edgarja Willemsa. V vzorec smo zajeli tako mnenja staršev- kot mnenja učiteljev iz vse Slovenije. Pri tem smo uporabili tehniko nestandardiziranega, polstrukturiranega intervjuja.
Ključne besede: Alternativni pedagoški koncepti, Montessori, waldorfska šola, Reggio Emilia, Edgar Willems
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 287; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

72.
Delo z učenci priseljenci z vidika učiteljev
Petra Lebar Kac, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali vidike učitelja pri delu z učenci priseljenci. V teoretičnem delu smo proučili migracije in posledice, ki jih migracije prinašajo. Predstavili smo zakonske podlage in smernice za vključevanje otrok priseljencev v osnovno šolo ter pomen šole in strokovnih delavcev šole za učence priseljence. V empiričnem delu smo preverjali načine sporazumevanja z učenci priseljenci, poznavanje zakonskih ureditev, načine ocenjevanja znanja in uporabo učnih oblik dela pri delu z učenci priseljenci. Ugotavljali smo samooceno zaznav učiteljev pri delu z učenci priseljenci ter stopnjo soglašanja s predlogi za izboljšanje učnega uspeha učencev priseljencev. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo poučevanja in stopnjo poučevanja. Temeljne ugotovitve kažejo, da se učitelji z učenci priseljenci najpogosteje sporazumevajo v slovenskem jeziku, da so učitelji po njihovem mnenju, seznanjeni z zakonskimi prilagoditvami. Učitelji uporabljajo različne oblike ocenjevanja znanja in učne oblike dela. Stališča učiteljev do učencev priseljencev so v večini pozitivno naravnana, kljub vsemu pa so učitelji izrazili, da jih učenci priseljenci spravljajo v dodaten stres, nekateri pa se tudi čutijo fizično ogrožene oziroma zaznavajo disciplinsko problematiko pri učencih priseljencih. Ugotovili smo tudi, da učitelji sodelujejo z drugimi strokovnimi sodelavci na različne načine in da imajo željo po dodatnih izpopolnjevanjih o delu z učenci priseljenci.
Ključne besede: migracije, priseljenci, multikulturnost, osnovna šola, medkulturne kompetence
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 271; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

73.
DIDAKTIČNA ANALIZA UČITELJEVEGA METODIČNEGA RAVNANJA Z VIDIKA RAZVIJANJA METODIČNEGA RAVNANJA UČENCEV
Metka Car, 2016, diplomsko delo

Opis: Metodično ravnanje je v ožjem smislu namerno ravnanje, prirejeno splošnim in posebnim značilnostim in zakonitostim pouka ter njegovim okoliščinam, s katerimi učitelji in učenci uresničujejo namen oziroma dosegajo cilje pouka. Posebej pomembne so metodične kompetence učiteljev, saj ti pouk načrtujejo, oblikujejo, pripravljajo, izvajajo, sprožajo, spodbujajo in usmerjajo aktivnost učencev, vodijo in sproti prirejajo celotno dogajanje. Učiteljeve metodične kompetence se kažejo v njegovem znanju in sposobnostih in so odvisne od različnih dejavnikov. Razvoj metodičnega ravnanja pri učencih ni odvisen samo od vpliva učitelja, ampak tudi od učenčeve lastne angažiranosti. Namen diplomskega dela je bil preučiti učiteljevo metodično ravnanje z vidika razvijanja metodičnega ravnanja učencev. V ta namen smo v teoretičnem delu diplomskega dela opredelili pouk, didaktično-metodični potek pouka in odnos med šolo in domom. V empiričnem delu nas je zanimalo, kdo in v kolikšni meri vpliva na učenčeve načine učenja, kolikšen je učiteljev vpliv na izbiro učenčevih načinov dela pri različnih dejavnostih oziroma opravilih in kolikšen je učiteljev vpliv na učenčeve načine delovanja pri pouku in doma. Ugotovili smo, da na načine učenja učencev 6. in 8. razreda treh pomurskih osnovnih šol najbolj vplivajo starši. Prav tako smo ugotovili, da je učiteljev vpliv na učence veliko bolj izrazit pri dejavnostih oziroma opravilih, ki potekajo v šoli, kot pri opravilih, ki jih učenec sam opravlja doma. Izpostavimo lahko, da se je pri vseh učenčevih načinih delovanja pri pouku in doma, kjer se je pokazala statistično značilna razlika v vplivu učitelja glede na spol ali razred učencev, izkazalo, da je učiteljev vpliv na učenčeve načine delovanja pri pouku in doma večji pri dekletih kot pri fantih in večji pri učencih 6. razreda kot pri učencih 8. razreda.
Ključne besede: pouk, učitelj, starši, učenec, motivacija, metodično ravnanje, metode pouka, oblike pouka, kakovost pouka
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 270; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

74.
(Ne)legitimnost 'teokratske' oblasti v Savdski Arabiji
Polona Goršek, 2016, diplomsko delo

Opis: Islam je najmlajša monoteistična religija, ki daje bistven povdarek politični dimenziji človekovega bivanja, katerega cilj definira v realizaciji pravične družbe. Politični ideal islama predstavlja zgodnja skupnost muslimanov, ki je uresničevala demokratične metode vladanja in tolerantnost. Večji del zgodovine je bila islamska skupnost mogočen imperij, ki se je sicer odmaknil od ideala, v njem pa je cvetela znanost, kultura in umetnost. Notranja stagnacija in tuji vdori so povzročili postopen razpad enotne islamske države, ki je sovpadal z imperialno nadvlado evropskih velesil. Moderne države, ki so nastale večinoma iz britanskih in francoskih kolonij, so sledile zahodnemu vzoru, kar je pomenilo sekularizacijo muslimanske družbe in izrinjanje islama iz javnega življenja. Zaradi gospodarskih neuspehov, politične avtoritarnosti in tuje okupacije muslimanskih ozemelj, so sekularni režimi začeli izgubljati legitimnost, začel pa se je vzpon islamizma oz. političnega islama, katerega cilj je bila islamska država, v kateri bo realizirana socialna in ekonomska pravičnost. Islamska etika je egalitarna in si prizadeva za univerzalnost vrednot. Velik povdarek daje socialni pravičnosti, ki jo do neke mere razume podobno kot sodobni liberalizem, kot ga je artikuliral John Rawls v svoji teoriji liberalnega egalitarizma, ki temelji na ideji pravičnih deležev družbenih dobrin. Islamski svet je postal v obdobju imperializma bistveno vpet v globalni ekonomski sistem, pri čemer je postajalo vse bolj očitno, da je interes Zahoda predvsem izkoriščati njegove vire. Tako islam kot liberalizem vodita proti globalni pravičnosti in kot taka nasprotujeta interesom kapitala, ki vse bolj obvladujejo globalne odnose. Savdska Arabija je imela specifičen razvoj, saj ni nikoli postala kolonija. Od razglasitve kraljevine 1932 je na oblasti družina Savd, ki je zavladala z vojaško osvojitvijo Arabskega polotoka, ki jo je omogočilo fundamentalistično religiozno gibanje vahabizem in finančna podpora Velike Britanje med prvo svetovno vojno. Vahabizem zagotavlja legitimnost njihove oblasti, ki temelji na uveljavljanju islamskega zakona, kot ga interpretirajo vahabistični religiozni učenjaki. Kot zaščitniki svetih mest islama Meke in Medine so si Savdi prizadevali za vodstvo v muslimanskem svetu, pri čemer so promovirali panislamizem in se borili proti vsem ostalim gibanjem, sekularnim ali religioznim. Poleg tega so po drugi svetovni vojni postali tradicionalni zaveznik ZDA, ta odnos pa temelji na zagotavljanju nafte v zameno za obrambo. Zaradi ameriške podpore Izraelu, ki je največji sovražnik Arabcev, je Savdska Arabija v veliki meri izgubila kredibilnost v muslimanskem svetu. Znašla se je v dokaj protislovnem položaju, saj je na eni strani zaščitnica svetih mest in center sunističnega islama, na drugi pa glavni zaveznik in podpornik interesov velekapitala, ki so popolnoma nasprotni islamski etiki in politični teorji. Njen največji tekmec je postal šiitski Iran, ki je z revolucijo 1979 realiziral islamsko državo, eliminiral zahodni nadzor nad svojimi naftnimi viri in postal najhujši kritik Savdov. Savdi svojo oblast vzdržujejo z represijo in zatiranjem opozicije. Vahabizem se je v resnici izkazal predvsem kot sredstvo legitimizacije avtokratske politične moči. Savdski režim trdi, da vlada v skladu z islamom, vendar je ohranil samo islamsko retoriko in zunanji videz, ki ga zaznamujejo predvsem javna obglavljanja in izključitev žensk iz javne sfere. Politika je v celoti v rokah vladajoče dinastije, religiozna vahabistična elita pa je obdržala vpliv zgolj nad socialno sfero življenja, ki jo zaznamuje dogmatizem in diskriminacija, kar je v popolnem nasprotju z egalitarno islamsko etiko.
Ključne besede: Savdska Arabija, islam, Arabci, islamsko pravo, liberalizem, človekove pravice
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 313; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (636,58 KB)

75.
VPLIV UVODNE MOTIVACIJE NA KAKOVOST UČNE URE PRI POUKU GEOGRAFIJE
Nataša Čulibrk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo vpliv uvodne motivacije na kakovost učne ure pri pouku geografije. V teoretičnem delu smo opredelili teoretični pomen motivacije, predstavili prve teoretične zasnove, modele motivacije, vrste učnih motivacij, opredelili vpliv motivacije na zaznavanje in predstavili različne vrste motivacijskih strategij, ki jih lahko delimo tudi glede na učinkovitost – primernejše so tiste, ki učinkoviteje pripomorejo k doseganju učnih ciljev. Po splošnih teorijah motivacije smo opredelili uvodno motivacijo kot formalno začetno artikulacijsko stopnjo učne ure. Dobra uvodna motivacija praviloma spodbudi učence k večji pozornosti med celotno uro, posledično tudi k boljšim učnim rezultatom. Eden glavnih ciljev je bil izdelati primere različnih uvodnih motivacij oz. motivacijskih strategij, eksperimentalno izvesti ure in ugotoviti, ali izvedbe različnih uvodnih motivacij različno vplivajo na pozornost učencev in njihove učne rezultate. Z analizo anket sodelujočih učencev 6., 7. in 8. razredov na izbranih šolah smo ugotovili, da drugačen, zanimiv začetek ure v učencih praviloma vzpodbudi zanimanje in poveča njihovo pozornost med celotno uro, kar je tudi potrdilo dejstvo, da je uvodna motivacija eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na kakovostno izpeljavo učne ure. Se pa mora učitelj v času hitrega tehnološkega razvoja in obleganja z različnimi informacijami na vsakem koraku še bolj potruditi, da pritegne učence. Še posebno pri geografiji je treba spremljati vsakodnevne novice, dogajanje doma in po svetu ter novosti s področja geografske znanosti. In vse to mora potem vključiti v pouk geografije. Če učitelj pripravi zanimiv uvod v učno uro, s tem pridobi učence in poveča verjetnost, da mu bodo sledili do konca učne ure.
Ključne besede: uvodna motivacija, kakovost učne ure, didaktika geografije, pouk geografije
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 421; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

76.
POETIKA KRATKE PROZE MOJCE KUMERDEJ
Vesna Kušar, 2016, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem s pomočjo literarnoteoretičnih ter literarnozgodovinskih dognanj znanstvenikov proučevala kratkoprozni deli Fragma in Temna snov sodobne slovenske avtorice Mojce Kumerdej. V teoretičnem uvodu sem se na kratko posvetila obdobju, v katerem ustvarja pisateljica. Ugotovila sem, da gre za obdobje slovenske postmoderne. Pri analizi tega obdobja sem se oprla na spoznanja Janka Kosa, ki trdi, da slovenska literarna postmoderna nastopi po slovenski moderni, in sicer leta 1970. To je literarno obdobje, ki združuje tudi nasprotujoče si smeri: neorealizem, postsimbolizem, neodekadenca, modernizem, eksistencializem, magični realizem in postmodernizem. Slovensko literarno postmoderno imenujemo tudi obdobje »avtopoetik«, saj v tem obdobju avtorji nimajo predpisanih nikakršnih vzorcev, v izbiri literarnih usmeritev se odločajo individualno. Bistvene značilnosti slovenske literarne postmoderne so raznolikost, sinkretično povezovanje različnih prvin, vpliv globalizacije (preseganje določenih literarnih smeri in tokov), avtopoetika, estetski pluralizem, razmah trivialne in žanrske literature, ki se lahko približa »visoki«. Obravnavana avtorica sodi v neorealistično smer, ki je najbolj izrazita prav v kratki prozi. Za ta tip besedil je značilno čim bolj realno predstavljanje stvarnosti. Snovno-tematsko sodi v takšna besedila prikazovanje avtentične podobe družbe, socialne stvarnosti, narave in vsakdanjega življenja. Ena izmed osrednjih tem je ljubezen. Osrednji predmet diplomskega dela sta kratkoprozni zbirki Fragma (2003) in Temna snov (2011). Zbirka Fragma je sestavljena iz trinajstih zgodb, kjer so v ospredju na videz običajni posamezniki, a pod zunanjostjo se v teh akterjih skriva »fragma«, ki je zapredek nečesa. Nezavedna se nahaja v ljudeh in se v najboljšem primeru pretvori v nekaj ustvarjalnega (Ljubezen je energija) ali pa poči in vodi v destruktivna, zločinska dejanja (detomor, samomor, sadomazohizem in druge patološkosti). V zbirki Temna snov že sam naslov zbirke najbolje označuje enajst sicer heterogenih zgodb. Kumerdejeva pravi, da bi naj poleg le nekaj odstotkov vidne snovi v vesolju obstajala temna, nam nevidna, nezaznavna snov, in pa temna energija (Petrič 2011). Tako se avtorica skozi preigravanja številnih identitet loteva teh skritih, temnih vsebin človeka. Osrednje teme te zbirke so posameznikove osebne travme, zločini, spolne zlorabe, materializem. Jezik je v obeh zbirkah nezahteven, komunikativen, zaznamovan s pogovornimi in slengovskimi izrazi. V diplomski nalogi sem se posvetila tudi ženskim likom v kratki prozi Mojce Kumerdej. V obeh zbirkah (Fragma, Temna snov) se ženske pojavljajo v različnih vlogah, in sicer v vlogi matere, usodne ženske, emancipiranke, poročene ženske, morilke in prijateljice. Za kratko prozo Mojce Kumerdej so značilne močne, samozavestne, zapeljive in neodvisne ženske. Vse junakinje so odločne in predane svojim ciljem. Niso zgolj igračke v rokah moških, ampak si same krojijo svojo usodo. Mojca Kumerdej se s svojim kratkoproznim opusom nedvomno uvršča med najkakovostnejše slovenske neorealistične avtorice. A slovenska literarna kritika in zgodovina slovenskim ženskim literarnim ustvarjalkam še zmeraj ne namenjata dovolj pozornosti in ne cenita dosežkov, za katere so zaslužne.
Ključne besede: slovenska literarna postmoderna, ženska literatura, kratka proza Mojce Kumerdej (Fragma, Temna snov), ženski liki v kratki prozi Mojce Kumerdej.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 599; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

77.
SOCIALIZACIJA GLEDE NA SPOL V IZBRANI OTROŠKI IN MLADINSKI LITERATURI - JEZIKOVNOSTILNA ANALIZA
Katja Stupan, 2016, diplomsko delo

Opis: Socializacija je družben proces vključevanja v družbo. V procesu se prilagajamo družbenim normam in prejemanju kulture. Otrok se že od rojstva naprej socializira, tudi skozi literaturo. To imenujemo literarna socializacija. V otroškem in mladinskem obdobju imajo knjige velik vpliv na otrokov razvoj. Otroci na začetku samo ob poslušanju, kasneje pa ob lastnem branju, v literaturi najdejo vzorce vedenja, kaj je prav in kaj narobe. Tako knjige subtilno vsiljujejo družbeno sprejemljiva obnašanja skozi jezikovna sredstva. V teoretičnem delu, ki je strokovno podprt z viri, bodo predstavljeni pojmi besedilo, jezikovna stilistika in jezikovna zvrstnost. Teoretično bo predstavljeno tudi področje spola in stereotipov, saj je to področje pomebno za izvedbo analize. V empiričnem delu bo s pomočjo jezikovnostilne analize izbranega gradiva prikazano, da se literarna socializacija močno kaže v otroški in mladinski književnosti. V analizo bo vključenih šest pravljic in trije mladinski romani.
Ključne besede: socializacija, jezikovnostilna analiza, pravljica, mladinski roman, denotativni, konotativni pomen, stereotipi, moški spol, ženski spol
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 319; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (708,46 KB)

78.
Jezikoslovni prispevki Janka Pajka
Majda Vračko Zanič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje slavista in klasičnega filologa ter doktorja filozofije Janka Pajka (1837–1899), ki je bil znan po svoji vsestranski aktivnosti. Bil je urednik, publicist, literat in profesor na mariborski gimnaziji. Izstopal je po angažiranem političnem udejstvovanju. Poznamo ga kot urednika in lastnika časopisa Zora, lastnika Narodne tiskarne v Mariboru in najditelja najstarejših prisežnih obrazcev v slovenščini. Pisal je prispevke z raznovrstno tematiko, med drugim tudi jezikoslovne članke, ki doslej še niso bili raziskani. Diplomsko delo je podrobneje posvečeno prav slednjim. Ugotovljeno je, da se je Pajk v večji meri posvečal leksikološkim temam, ukvarjal se je tudi s slovaropisjem in slovničarstvom, na jezikovni ravni pa je vnašal tudi nekatere vzhodnoslovenske in ilirske jezikovne prvine.
Ključne besede: Janko Pajk, časopis Zora, jezikoslovni članki, jezikovna analiza, Kranjski rokopis.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 238; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

79.
Samospoznanje pri Platonu, Friedrichu Wilhelmu Nietzscheju in Emmanuelu Mounieru
Uroš Cvelbar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo temo samospoznanja in samospoznavnega procesa. Platon (s Sokratom), Nietzsche in Mounier so tisti filozofi, s pomočjo katerih smo zelo dobro spoznali filozofsko širino in globino obravnavane teme. Raziskali smo, kašen vpliv in kakšne implikacije ima samospoznanje na družbo in njeno politično življenje. Pri Platonu smo se osredinili na njegov dialog Alkibiad Prvi, v katerem zelo nazorno pokaže proces samospoznanja in njegovo praktično vrednost. Obrat v interpretaciji se zgodi, ko Platonovo samospoznanje obravnavamo v okviru spoznavanja samega sebe kot individualnega bitja v nasprotju z običajno interpretacijo. Večina interpretov Platonovo samospoznavanje obravnava kot splošno spoznanje samega sebe, torej človeške vrste. Ta obrat omogoča, da že pri Platonu razberemo ključne nastavke za vse poznejše teorije o samospoznanju oz. vzpostavitvi osebne identitete. Pri politični implikaciji obravnavamo Platonovo preslikavo posameznikovega psihološkega stanja na različne stanove v družbi oz. celo na državne ureditve. Pri Nietzscheju raziskujemo radikalno kritiko vseh pozitivnih izjav in definicij o samospoznanju. Vendar se Nietzschejeva pozicija izkaže za nezadostno: poleg tega da se pojavi problem subjektivistične filozofije, ki zapade v relativizem, z njegovimi pojmi ne moremo vzpostaviti konstruktivnega dialoga ali smiselnega sistema. Mouniera smo obravnavali kot enega glavnih predstavnikov personalizma. Izkaže se, da je s pojmom oseba in svojim aktivnim družbenim delovanjem posegel v politično prihodnost Evrope. Ob nenehnem preseganju samega sebe in svojih trenutnih danosti je ena ključnih lastnosti osebe prav aktivno delovanje, usmerjeno k drugemu in za drugega.
Ključne besede: Sokrat, Platon, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Emmanuel Mounier, samospoznanje, samospoznavanje, sebstvo, oseba, personalizem, jaz
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 460; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (803,90 KB)

80.
PRISOTNOST KATOLIŠKE CERKVE V DALJNOVZHODNI AZIJI DO ZGODNJEGA 17. STOLETJA
Damjan Zemljič, 2016, diplomsko delo

Opis: V 15. stoletju so se pričele razmere v Evropi spreminjati, saj je prihajalo do razpadanja starega sistema in pričeli so se kazati zametki modernih državnih struktur. Portugalci in Španci so pričeli z odkrivanjem novih pomorskih poti v Azijo in s tem so odkrivali tudi nova neodkrita ozemlja. Pri njihovih odkritjih in kasneje naseljevanjih jim je bila v veliko pomoč katoliška cerkev. V diplomskem delu je predstavljeno pokristjanjevanje v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Posebej je opisano delovanje jezuitov, ki so imeli vodilno vlogo pri pokristjanjevanju narodov v Aziji. Jezuiti so uvedli nove metode pri pokristjanjevanju. Kot inovator pri pokristjanjevanju je predvsem prednjačil Frančišek Ksaver, kateri je bil začetnik misijonarskega delovanja v Aziji. Veliko vlogo pri delovanju misijonarjev sta imela tudi njegova naslednika Alessandro Valignano in Matteo Ricci.
Ključne besede: Katoliška cerkev v Aziji, jezuiti, misijonarstvo, pokristjanjevanje, Frančišek Ksaver
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 374; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici