SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 2224
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
FANTAZIJSKI ROMAN IME VETRA V SLOVENSKEM PREVODU
Suzana Jus, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih postajajo poleg fantazijske literature za otroke vse bolj priljubljeni tudi fantazijski romani za mladino in odrasle. Tako je lani na police knjigarn prišel slovenski prevod Rothfussovega romana Ime vetra. Ta specifični žanr je za prevajalca posebej trd oreh – zaradi dolžine literarnega dela potrebuje poleg izpiljenega znanja jezika, natančnosti in iznajdljivosti tudi dobršno mero potrpljenja, če želi, da je delo prevedeno dobro in dosledno. Pri tem je pomembno, da skuša poleg vsebine čim bolj ohraniti tudi slog literarnega besedila. V romanu Ime vetra najdemo vrsto slogovnih sredstev, zato me zanima, kako uspešno jih je prevajalec prenesel v slovenski jezik. Predstavila bom primere izbranih osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imen, časovno zaznamovanih izrazov ipd. ter preverila, ali se izhodiščno in ciljno besedilo ujemata. Primerjava bo pokazala, katere prevajalske postopke oz. strategije je prevajalec izbral pri prenosu iz enega jezika v drugega ter v kolikšni meri je posegel v izvirnik. Želim ugotoviti, ali so posamezni slogovni premiki vplivali tudi na končni slog prevoda in ali se slog prevoda zaradi tega razlikuje od sloga izvirnika.
Ključne besede: fantazijski roman, Ime vetra, prevajanje, prevajalske metode, slog, slogovna sredstva, lastna imena, stilno zaznamovane besede, arhaizmi, okazionalizmi
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

42.
STRAH PRED GOVOROM PRI ODRASLIH TEČAJNIKIH TUJEGA JEZIKA
Lavra Kunc, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema sledečega diplomskega dela je »Strah pred govorom pri odraslih tečajnikih tujega jezika«. Namen naloge je raziskati stopnjo in razloge za strah pred uporabo tujega jezika. 20 tečajnikov iz Slovenije in Avstrije, starih med 28 in 52 let so kot anketiranci del te analize. Vsi anketirani so v preteklosti obiskovali vsaj eno stopnjo jezikovnega tečaja. Slovenci so obiskovali tečaj nemškega jezika, Avstrijci pa tečaj slovenskega jezika. Izkušnje pri delu z obema ciljnima skupinama so pokazale velike razlike (tudi v strahu pred uporabo jezika). Slovenski in avstrijski tečajniki imajo povsem različne cilje in pričakovanja, kaj želijo na tečaju doseči. Te razlike so bile natančneje raziskane v okviru empiričnega dela. Podlaga za raziskovanje strahu pred uporabo tujega jezika (predvsem govora) so bila teoretična izhodišča, črpana iz strokovne literature. Ključne besede: strah, tečaj tujega jezika, odrasli tečajniki, poznavanje slovnice, poznavanje besednega zaklada, komunikacijske sposobnosti.
Ključne besede: strah, tečaj tujega jezika, odrasli tečajniki, poznavanje slovnice, poznavanje besednega zaklada, komunikacijske sposobnosti.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 284; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (905,90 KB)

43.
Die Rolle der Partikeln als Reparaturmechanismen bei der Gesprächsstabilisierung in einer ausgewählten Fernsehdiskussion
Andrea Jošt, 2016, diplomsko delo

Opis: Menschen sprechen jeden Tag miteinander und gebrauchen dabei „kleine“ Wörter, die man Partikeln nennt, merken oder wissen dabei aber nicht welche Bedeutung und Funktionen diese haben. In der Vergangenheit galten sie als bedeutungsarm und erst mit der Zeit und parallel zur Entwicklung der Gesprächs Analyse merkte man, dass sie vor allem in der gesprochenen Sprache große Wichtigkeit besitzen. Das Ziel meiner Diplomarbeit war das gewählte Gespräch zu analysieren und die Rolle der Partikeln bei der Gesprächsstabilisierung zu bestimmen. Die Analyse zeigte, dass Partikeln, besonders Antwortpartikeln, eine wichtige Rolle in Verbindung mit den Reparaturmechanismen spielen und zur Flüssigkeit des Gesprächs beitragen.
Ključne besede: Transkription, Partikeln, Reparaturmechanismen, Fernsehdiskussion, Markus Lanz
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 208; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (258,94 KB)

44.
Zaimek v prevodu Svetega pisma Petra Dajnka iz leta 1821
Klavdija Martinović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Zaimek v prevodu Svetega pisma Petra Dajnka iz leta 1821 je obravnavan zaimek v omenjenem besedilu stare zaveze v primerjavi z zaimkom iz vzorca besedila podobne obsežnosti Ravnikarjevega prevoda Svetega pisma Zgodbe za mlade ljudi. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem so opisani vloga in pomen Petra Dajnka pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, vzhodnoštajerski knjižni jezik in pa oba prevoda Svetega pisma; na kratko je predstavljen zaimek v Dajnkovi in Kopitarjevi slovnici, njune glavne značilnosti ter temeljne razlike glede na današnjo Toporišičevo slovnico. V drugem delu predstavljam svoje izvirno delo, ki je jedro te diplomske naloge, in sicer analizo zaimkov iz Dajnkovega prevoda Svetega pisma, primerjalno z zaimkom v Ravnikarjevem prevodu. Ključno je, kakšne so razlike med takratno vzhodnoštajersko in osrednjeslovensko različico knjižnega jezika. Ob koncu naloge je dodan še slovar vseh zaimkov, ki se v prevodu pojavljajo. Izhodiščni so Dajnkovi zaimki.
Ključne besede: Peter Dajnko, vzhodnoštajerski knjižni jezik, Zgodbe Svetega pisma, 1821, zaimek, Matevž Ravnikar, Svetega pisma zgodbe za mlade ljudi.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 239; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

45.
"DINAMIT-ALKOHOL IN ANTIDINAMIT-ABSTINENCA" PROTIALKOHOLNI BOJ V SLOVENIJI V TRETJEM DESETLETJU 20. STOLETJA
Tea Kmetec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem alkoholizma in protialkoholni boj po prvi svetovni vojni do konca tretjega desetletja 20. stoletja. Namen naloge je prikazati, kako so se lotevali reševanja problema alkoholizma katoliški moralisti, ki so se jim kasneje pridružili še drugi meščanski sloji, kot so zdravniki, učitelji, kriminalisti in antropologi. Naloga skuša prikazati, kako si je družba tistega časa predstavljala problem alkoholizma in kakšen odnos so imeli do alkoholikov. Po prvi svetovni vojni se je po začetnem zatišju pijančevanje še bolj razširilo. Protialkoholni boj, ki so ga vodili katoliški moralisti je začel izgubljati moč. Postopoma se je v boj začelo vključevati zdravstvo, dokler ga ni po drugi svetovni vojni prevzelo. V 20. stoletju je dokončno prevladalo spoznanje, da je alkoholik bolnik, ki ga je treba zdraviti. V obravnavanem obdobju so nastajale protialkoholne organizacije. Matična organizacija s sedežem v Ljubljani se je imenovala Sveta vojska in je izdajala protialkoholne časopise: Prerod, Mladi junak in Našo bodočnost. Prerodovci so si zadali cilj, da se bodo borili proti pijančevanju, surovosti in razuzdanosti. Imeli so namen nravno preroditi slovenski narod. Protialkoholni bojevniki so se v prepričanju, da je odrasle alkoholike nemogoče spremeniti, obrnili na mladino. Menili so, da so mladi bolj dovzetni za protialkoholni pouk. Rešitev pa so videli tudi pri ženskah, ki jih je treba primerno izobraziti, da bi lahko ugodno vplivale na otroke in moža. Rešitev so videli tudi v sprejemanju protialkoholnih zakonov, kar pa državnemu vrhu ni bilo v interesu, saj se je od prodanega alkohola steklo veliko denarja v proračun. Alkoholizem je v njihovih očeh povzročal veliko škodo v gospodarstvu in družini v obliki nasilja. Pod vplivom alkohola pa je bilo storjeno veliko zločinov. Alkoholiki so bili za družbo manjvredni, vsi naslednji rodovi pa degenerirani, saj so bili prepričani, da se slab material deduje na prihodnje rodove. Rešitev so predvsem antropologi, zdravniki in kriminalisti videli v evgeniki, po kateri bi s posebnimi metodami (splavi, sterilizacijo) dosegli telesno in duševno zdravje naroda, vendar se metoda na Slovenskem ni obnesla.
Ključne besede: alkoholizem, protialkoholno gibanje, Prerod, Mladi junak, Sveta vojska, abstinenca, degeneracija, katoliški moralisti
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 319; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

46.
Prevajanje lastnih imen - otroška literatura
Sara Marčun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretičnega značaja, saj so v njem razloženi sledeči termini: prevajanje, prevod in vloga prevajalca. Prevajanje je proces prenosa podatkov iz enega v drug jezik, prevod pa je izdelek prevajanja. Prevajalec pa je opredeljen kot producent prevoda. Posebno poglavje je namenjeno lastnim imenom in njihovemu prevajanju. S pomočjo različnih avtorjev in strokovnega gradiva so opredeljena lastna imena in predstavljeni načini prevajanja le-teh. V sklop lastnih imen sodijo osebna imena, geografska poimenovanja, vzdevki, imena stvarnih danosti (npr. imena teles, časopis itd.) … V nadaljevanju diplomskega dela sta opredeljeni mladinska in otroška književnost ter so izpostavljene zvrsti, ki jih otroška književnost zajema. Znotraj tega poglavja je navedeno mnenje V. Cerarja, da se prevajalec ali prevajalka velikokrat odloči za priredbo in ne prevod. Prevajalec naj se bi po Cerarjevih besedah poosebil s ciljno publiko. Omeni tudi, da je dobro in hkrati slabo, če se prevajalec začetnik loti prevajanja otroške literature; dobro plat pripisuje dejstvu, da se mlad prevajalec še dobro spominja otroštva ali pa ima majhne otroke, s katerimi se lahko poistoveti. Pozitivno pri mladem prevajalcu je tudi kršenje določenih norm. Slabo stran prevajalca začetnika pa pripisuje njegovi neizkušenosti in okornosti. V nadaljevanju so predstavljena obdobja branja; od predbralnega obdobja otroka do mladostništva. Otroku v predbralnem obdobju je po besedah švicarskega psihologa, filozofa ter naravoslovca, Jean-a Piaget-a ter avtoricam dela »Pogledi na mladinsko literaturo« Marjane Kobe in Savine Zwitter (22. prevajalski Zbornik društva slovenskih prevajalcev »PREVAJANJE otroške in mladinske književnosti«) pomembna nazornost; otrok mora imeti možnost, da se lahko osredotoči na eno stvar. Ne potrebuje abstraktne ravni, saj je ne more razumeti, temveč potrebuje preprosto strukturirano delo, znotraj katerega se ne izgublja. Otrok se torej v predbralnem obdobju osredotoča le na eno stvar in to je v večini primerov »slika«. Imena ga ne zanimajo, zato je tudi težko določiti mejo, kdaj se otrok začne za ime zanimati ter v kolikšni meri mu je ime pomembno. Znotraj enake starosti se namreč otroci zanimajo za različne stvari, imajo različne sposobnosti in zmožnosti.
Ključne besede: lastna imena, otroška literatura, prevajanje lastnih imen, slikanica, prevod, priredba.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 442; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (727,95 KB)

47.
DISCOURSE ANALYSIS OF ADVERTISEMENTS IN AUTOMOTIVE INDUSTRY
Andreja Ferk, 2016, diplomsko delo

Opis: The language of automotive advertising has to be effective, special, innovative and creative. Advertisers use convincing language to awake the desire to buy the advertised product. In advertisements both language with the emotive power and visual components make an impact on the consumer. Theoretical foundation of this work consists of two literary sources. The first one is a work written by Guy Cook: The Discourse of Advertising, which provides some insight in advertising as discourse. The second work is Martin and White’s Language of Evaluation, Appraisal in English which contributed to the theoretical explanation of evaluative language. The empirical part investigates advertising as discourse, different elements of context and the language of advertisements through appraisal framework.
Ključne besede: advertising, discourse of advertising, language of evaluation, appraisal
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 406; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (915,59 KB)

48.
VPLIV ANGLEŠČINE NA SLOVENŠČINO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH: SLOVNICA IN PRAVOPIS
Ksenija Laslo, 2016, diplomsko delo

Opis: Tempo življenja se je v zadnjih desetih do petnajstih letih močno spremenil. Čedalje manj časa je za aktivno druženje s prijatelji in znanci. Zato so družbena omrežja postala nov način ohranjanja stikov preko spleta, hkrati pa zaradi njih postajamo čedalje bolj odtujeni, saj več ne čutimo potrebe po osebnem stiku. Družbena omrežja nam omogočajo hiter in neomejen dostop do informacij, ki jih tudi sami lahko komentiramo in na aktiven način sodelujemo v različnih razpravah, saj nam komunikacijska tehnologija, kot so recimo telefoni, omogočajo dostop skoraj od vsepovsod. Vendar ima ta hiter način komuniciranja tudi svoje slabosti. V nekaterih objavah namreč kar mrgoli slovničnih napak. To vidimo na Facebooku, Twitterju, YouTubu in ostalih družbenih omrežjih. Ali se ljudje napak oziroma vpliva angleščine ne zavedajo, ali pa jim za to ni mar. Možne vzroke lahko iščemo v novih načinih komuniciranja, kot so komunikacijski kanali, kjer se zaradi hitrosti pojavljajo jezikovne spremembe, kot so recimo uporaba tujk ali neupoštevanje slovničnih pravil. Pomen za tiste, ki se jezika učijo kot tujega/drugega jezika, je smiselno učenje in smotrna uporaba jezika. Namen diplomske naloge je analizirati slovnične napake, ki se pojavljajo v objavah na družbenih omrežjih , poskusiti ugotoviti vzroke zanje in tudi primerjati vrste napak v angleških objavah maternih govorcev in tistih, ki jih pišejo nematerni govorci angleščine.
Ključne besede: družbena omrežja, slovnične napake, Facebook, Twitter, YouTube, vpliv angleščine
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 414; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

49.
PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATIČNIH KNJIG
Danijela Krpič, 2015, diplomsko delo

Opis: Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Goričkega in Ravenskega. Tu stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja, eden najlepših gotskih spomenikov v Pomurju z romansko zasnovo. Župnija je konec 14. stoletja obsegala 24 naselij, ki so se sčasoma odcepila v novonastale župnije. Leta 1921 je župnija obsegala dvanajst naselij, od župnije so se leta 1939 odcepile štiri vasi. Leta 1952 se je naselje Gornja Lendava preimenovalo v Grad, prav tako pa župnija, ki danes obsega osem vasi. V župniji so se leta 1738 začele voditi cerkvene matične knjige, v katere so vpisovali rojstva, poroke in smrti. Ti podatki nam razkrivajo demografsko sliko prebivalcev župnije. V nalogi sem na podlagi cerkvenih matičnih knjig analizirala rojstva, poroke in smrti v župniji med leti 1931 in 1941. Župnija je obsegala dvanajst vasi: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kovačevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova in Dolič. Iz rojstne in krstne knjige sem dobila podatke o številu rojstev, spolu novorojencev, številu nezakonskih otrok, mrtvorojenih in dvojčkov. Prav tako nam podatki razkrijejo prisotnost babice pri porodu, poimenovanja otrok in potek krsta. Iz poročne knjige sem analizirala število porok po mesecih, starost nevest in ženinov ter kraj bivanja. V mrliški knjigi sem analizirala število umrlih, njihovo starost ter vzrok smrti. V letih od 1931 do 1941 se je v župniji rodilo 1.386 otrok, umrlo pa je 793 ljudi. V tem obdobju so bile 404 poroke. Iz cerkvenih matičnih knjig dobimo vpogled v kulturo in običaje ljudi, prav tako pa dobimo vpogled v delo župnijskih uradov, ki so z vpisom podatkov ohranili pomembne podatke o življenju tukajšnjih ljudi.
Ključne besede: Gornja Lendava, Grad, župnija, cerkev Marije Vnebovzete, prebivalstvo, cerkvene matične knjige, rojstvo, krst, poroka, smrt, 1931, 1941
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 349; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

50.
MEDKULTURNE IN PREVAJALSKE VSEBINE V SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKIH ZA TUJE JEZIKE IN NJIHOVA OBRAVNAVA PRI POUKU
Nuša Škratek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil podrobneje pregledati dva srednješolska učbenika za 1. in 2. letnik srednje šole in v obeh poiskati medkulturne in prevajalske vsebine ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo na učenca in proces izobraževanja na splošno. Za primerjavo smo vzeli učbenik Matrix (Gude in Wildman, 2001) in učbenik Way Up (Collie, 2010). Učbenika smo med seboj primerjali tudi po kriterijih, ki smo jih vnaprej izbrali, da bi ugotovili, kakšne so razlike v strukturi obeh. Ugotoviti smo želeli razlike in podobnosti v notranji in zunanji zgradbi izbranih učbenikov ter pogostost pojavljanja medkulturnih in prevajalskih vsebin v obeh. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na učbenik in njegovo definicijo. Preučili smo pomen didaktičnega oblikovanja in didaktičnih načel, ki jih je pri sestavi učbenika treba upoštevati. Nato smo prešli na medkulturne vsebine, ki jih najdemo v učbenikih za tuje jezike, njihovo obravnavo pri pouku ter njihov vpliv na učenca. Temu sledi poglavje o prevajalstvu, kjer spoznamo odnos med prevajalstvom in kulturo ter probleme, ki se lahko pojavijo pri prevajalstvu. Empirični del naloge je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu raziskujemo notranjo in zunanjo zgradbo izbranih učbenikov in razlike med njima. Ugotovili smo, da se učbenika po nekaterih kriterijih med seboj precej razlikujeta. V drugem delu pa ocenjujemo vsebnost medkulturnih in prevajalskih vsebin v izbranih učbenikih in primerjamo delež le-teh. Ugotovili smo, da oba učbenika, tako Matrix (Gude in Wildman, 2001), kakor tudi Way Up (Collie, 2010) vsebujeta velik delež medkulturnih vsebin, medtem ko prevajalske vsebine presenetljivo najdemo le v učbeniku Way Up (Collie, 2010).
Ključne besede: učbenik, medkulturne vsebine, prevajalske vsebine, zunanja zgradba, notranja zgradba.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 182; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.44 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici