SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2224
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
UPOŠTEVANJE IN KRŠENJE POGOVORNIH MAKSIM V PARLAMENTARNI DEBATI O NAPREDNIH PRISTOPIH K RABI KONOPLJE
Tjaša Jagarinec, 2018, diplomsko delo

Opis: Cilj vsakega pogovora je izmenjava informacij in vzpostavitev komunikacije s sogovorcem. S tem namenom naj bi vsak pogovor upošteval tekstualne kriterije in pogovorne maksime. Namen parlamentarne debate je vzpostaviti komunikacijo med političnimi strankami, katere skušajo poiskati rešitev, ki bi izboljšala stanje prebivalcev. Posledično lahko sklepamo, da bi morali biti izpolnjeni vsi kriteriji, ki k takšni debati spadajo. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali govorci upoštevajo pogovorne maksime, in ali pride do kršitve le-teh. To se je skušalo ugotoviti skozi analizo konkretnega primera. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen pogovorni tip parlamentarne debate. Pri tem je obrazložen izraz debata in podvrsta (parlamentarna debata), ki je natančneje opisana; kdo so njeni pogovorni partnerji, kaj je cilj pogovora in kaj jo razlikuje od ostalih podobnih besedilnih vrst, kot je npr. diskusija. Ta je bila razdeljena po kriterijih Freiburger-Redekonstellationsmodella, ki je bil prav tako opisan. Predstavljena je bila tudi metoda klasične pogovorne analize. V tej diplomski nalogi so bile pogovorne faze, pogovorni koraki in poglavje o menjavi govorcev, natančneje opisani. Zadnje poglavje teoretičnega dela zavzema kooperacijski princip, pogovorne maksime in konverzacijske implikature, ki so definirane po Paul Gricu. Po njegovi teoriji so vsi izrazi definirani, prav tako so predstavljeni njegovi modeli upoštevanja oz. kršenja pogovornih maksim. V povezavi s temi so analizirani tudi tekstualni kriteriji in menjava govorcev. Jedro diplomske naloge in temelj empiričnega dela je izbrana parlamentarna debata, ki je bila objavljena v obliki videa na YouTubu z naslovom Bundestagsdebatte zu Cannabis-Modellprojekten am 22. 02. 18. Na podlagi izbranega materiala je bila izvedena analiza po teoretičnih predpostavkah in s praktičnimi primeri argumentirana. Tako je bil pogovorni tip parlamentarne debate z izbrano debato po kriterijih določen. Pogovor je bil tudi analiziran po metodi klasične pogovorne analize. Na koncu so bili navedeni primeri za upoštevanje in kršenje pogovornih maksim, določen je bil tip maksime in po potrebi konverzacijske implikature z argumentacijo. S pomočjo empiričnega dela je bilo možno dokazati, da ima izbrana parlamentarna debata zelo standardizirano strukturo, a kljub temu pride do kršitve pogovornih maksim, še posebej ob menjavi govorcev.
Ključne besede: pogovorne maksime, parlamentarna debata, konverzacijske implikature, pogovorna analiza, menjava govorcev
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Naravnogeografske značilnosti Občine Radenci kot prednost za promocijo turizma
Marko Pintarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Občina Radenci sodi med razvite slovenske turistične destinacije naravnih zdravilišč in je hkrati mednarodno poznana po kvalitetnih virih mineralne vode, pod zaščitno znamko Radenska tri srca. Namen diplomskega dela je predstaviti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek naravnih virov ‒ mineralne in geotermalne vode ‒ ter njihov potencial skozi čas, od odkritja do danes. S pomočjo študija strokovne literature, splošnega poznavanja kraja, internetnih virov in pogovorov z udeleženci smo ustvarili podlago za diplomsko delo. Nova razvojna paradigma razvoja podeželja OECD in skupna kmetijska politika EU sta prinesli nov pogled na podeželski prostor, kjer ni več v ospredju kmetijski sektor ampak večsektorski pristop, s poudarkom na prostoru in ob upoštevanju vseh udeležencev na osnovi lokalnih iniciativ od spodaj navzgor – holistični pristop. Glavni cilj naloge je, s pobudami od spodaj navzgor, poudariti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek kvalitetnih naravnih virov. Te vire, predvsem pojav številnih izvirov mineralne in termalne vode, bi morala občina izkoristiti kot argument pri skupni promociji turizma. Poudarek bi moral biti na bogati zgodovinski tradiciji in na kvaliteti naravnih virov. S povezavo vseh udeležencev turistične ponudbe v Radencih bi Radenci kot prepoznaven zdraviliško-turističen kraj dobili večjo dodano vrednost v turističnih ponudbah. Le-te bi s svojimi programi pritegnile več turistov; posledično bi se lahko uvajala nova delovna mesta, ki so osnova za nadaljnji razvoj samega kraja.
Ključne besede: naravni vrelci, mineralna voda, Radenci, nova paradigma razvoja podeželja, turizem, Radenska, Zdravilišče Radenci
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 162; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

3.
Srbski etnični nacionalizem v kontekstu razpada Jugoslavije
Maja Žižek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi poskušamo predstaviti vzroke za porast srbskega etničnega nacionalizma tik pred razpadom Jugoslavije in odgovoriti, ali je bil to dejavnik, ki je prispeval k razpadu Jugoslavije. Glavne razloge za vzpon etničnega nacionalizma ne bomo našli v starem potlačenem sovraštvu, ampak v delovanju politične elite, ki je poskušala izbrisati iz kolektivnega spomina obdobje sožitja, ko so narodi živeli v medsebojni harmoniji pod geslom »bratstva in enotnosti«. »Etnični manipulatorji« so vzpodbujali etnični nacionalizem skozi obujanje krivic, skozi demonizacijo, skozi psihologijo preganjanja in skozi instantno mitologizacijo ter tako uspeli mobilizirati množico za izvedbo določenih političnih projektov. Srbski nacionalizem se je konec osemdesetih pojavil kot revitalizacijsko gibanje in je nastopil kot mehanizem za zmanjševanje stresa, ko je nastopila politična in ekonomska kriza. V tem času sta se tudi pojavili dve različni opciji o prihodnosti Jugoslavije, federalistična (srbsko in črnogorsko vodstvo) in konfederalistična (slovensko in hrvaško vodenje). Nepremostljive razlike med dvema strujama so razdelile tako Jugoslovansko politično elito kot tudi državo. V okviru tega cilja so elite preko množičnih medijev sistematsko potencirale občutek ogroženosti s strani drugih republik; »zunanji sovražnik« je služil kot instrument notranje homogenizacije. Z intenzivno propagando so povzročeni občutki sovraštva do drugih narodov prerasli v sovražne akcije.
Ključne besede: diplomska dela, nacionalizem, memorandum, revitalizacijsko gibanje, mitologizacija, antibirokratska revolucija, homogenizacija, delovanje elit
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 221; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (750,46 KB)

4.
TURINGOV TEST: STRAH IN TREPET ČLOVEŠTVA
Staša Grilc, 2016, diplomsko delo

Opis: Slabih sedemdeset let od predstavitve Turingovega testa, danes, ko živimo v visoko tehnološko-informacijski dobi, težko rečemo, da ta nima nobene teže. Če ne želimo biti obtoženi diskriminacije vrst, moramo stroju pripisati intencionalno zavest, če ta uspešno opravi preizkus, ki zahteva od računalnika precej, kajti nobenemu doslej ni uspelo streti tega trdega oreha. In če hkrati upoštevamo, da problem takšnosti še ni rešen, kar pomeni, da je mogoče stroju pripisati tudi fenomenalno zavest, potem je Turingov test danes nadvse živ.
Ključne besede: brez "Ključne besede:"
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 139; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (777,37 KB)

5.
Aleksander Dev na Ptuju
Eva Murko, 2017, diplomsko delo

Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 294; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (7,48 MB)

6.
Zgodovina pasarstva na slovenskem štajerskem in problem sodobnega stila v obrti
Dora Tratnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Pasarstvo je danes manj znana in počasi izumirajoča obrt, ki se ukvarja z oblikovanjem neplemenitih kovin. V preteklosti je sodilo med pomembne obrtne panoge. Danes je delujočih pasarskih delavnic zelo malo. Ena izmed njih je pasarska delavnica Tratnik, na Orožnovi 3 v Mariboru, v kateri še zmeraj izdelujejo kovinske izdelke po starih postopkih in z nekaterimi tradicionalnimi orodji. V diplomski nalogi je predstavljena obrtniška in umetniška dejavnost pasarstvo. Opisan je zgodovinski razvoj pasarstva na Štajerskem in cehovska pravila, predstavljeni so pomembni pasarski mojstri in družine, znani iz arhivskih virov. Opisana je tehnologija izdelave pasarskih izdelkov in krasilne tehnike. V zadnjem delu je izpostavljen problem sodobnega stila v obrti.
Ključne besede: pasarstvo, obrt, Štajerska, zgodovina, cehi, delavnica
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 205; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

7.
Pomen inspiracije in duhovnosti v vizionarski umetnosti: možni koncepti med sodobnimi slovenskimi umetniki
Dona Pratnekar, 2017, diplomsko delo

Opis: Sfero vizionarskega srečujemo na mnogih področjih človeškega bivanja, od znanosti do politike in ne le v umetniškem in duhovnem kontekstu. Vizionarsko slikarstvo in umetniško gibanje se v svojem delovanju gibljeta preko vseh teh sfer, jih povezujeta, prepletata in tolmačita skozi nove in stare simbolne podobe. Diplomsko delo raziskuje vizionarsko umetnost, kot skupek umetniško duhovnih praks, tehnik in konceptov, ki jo oblikujejo v eno izmed mlajših in zmuzljivejših sodobnih umetniških form. Akademsko šolani eksperimentatorji so skozi svobodna psihedelična desetletja prejšnjega stoletja vzpostavili določene smernice, te pa temeljijo na vedno vnovični deviaciji od že poznanega in poglabljanje v še ne raziskano ali že pozabljeno iz začetkov človeške zavesti. Tako se v vizionarski umetnosti stakneta vsa zgodovina in prihodnost svetega in umetnostnega: magija šamanizma, mitskega in orientalskih ved je neločljivo zvezana z napredkom tehnologije in spoznanji znanosti, ki pa tudi sama korenini v alkemični duhovni znanosti. Vizionarska osebnost, energija in izkušnja so vodilni koncepti v vizionarski umetnosti, ki pa jih zasledimo povsod v povezavi z duhovnim, svetim, notranjim in domišljijskim. Slikanje notranjih, arhetipskih motivov vizionarskemu slikarstvu omogoča transpersonalno univerzalnost, ne le v okviru zahodne kulture, temveč vseh ljudskih duhovnih tradicij. S pojavom vizionarskega slikarstva v Sloveniji je določeno število sodelujočih umetnikov dodatno objasnilo koncept vizionarske umetnosti kot duhovne prakse in inspiracijsko podobo vizionarske umetnosti v zahodni internetni civilizaciji.
Ključne besede: umetnostna zgodovina, vizionarstvo, duhovnost, navdih, znanost, šamanizem, stanja zavesti, Ana Baraga, Lili Hribovšek, Nik Anikis Skušek, vizionarsko slikarstvo
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 201; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

8.
Mednarodni kiparski simpozij Forma prima Krapina (Hrvaška)
Kristina Majcen, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se posveča Mednarodnemu kiparskemu simpoziju Forma prima Krapina, ki jev obdobju med letoma 1976 in 1982 vsakoletno potekal na hribu Josipovac zraven Muzeja krapinskih neandertalcev v mestu Krapina na Hrvaškem. V uvodnem delu diplomske naloge bom na kratko predstavila fenomen kiparskih simpozijev s poudarkom na prvem mednarodnem srečanju v St. Margarethnu v Avstriji, potem pa se osredotočila na kiparski simpozij Forma prima. V nalogi je zgodovinski potek sedmih simpozijev podan kronološko. Temu sledi kataloški pregled vseh 38 skulptur, fotografije omenjenih del, vključno z osnovnimi podatki in interpretacijami ter umestitvami v umetniški opus določenega ustvarjalca.Biografski podatki posameznih umetnikovso na koncu naloge. Zaradi variiranja kakovosti umetniške izvedbe sta podana tudi kategorizacija in ovrednotenje vseh del.
Ključne besede: - kiparski simpoziji/kiparska srečanja/kiparske kolonije - Krapina - Josipovac - Međunarodni kiparski simpozij Forma prima Krapina - Muzej krapinskih neandertalaca - Galerija grada Krapine
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 222; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (11,57 MB)

9.
Friedrich baron Schmidt in sakralna arhitektura 19. stoletja na Slovenskem
Urška Gačnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se posveča sakralni arhitekturi 19. stoletja. Podrobneje opisuje opus enega izmed pomembnejših arhitektov tega obdobja – Friedricha barona Schmidta. Glavna tema je njegovo delovanje na Slovenskem, na Bledu in v Kočevju, kjer je načrtoval dve izmed pomembnejših historističnih cerkva pri nas. Naloga podaja pogled v zgodovino nastanka obeh cerkva, njun arhitekturni opis, umestitev v arhitektov opus, umestitev v arhitekturo 19. stoletja na Slovenskem in tudi primerjavo obeh cerkva z eno izmed preostalih Schmidtovih zgradb. Naloga prav tako ponuja vpogled v njegovo življenje ter pregled njegovega opusa. Izpostavljeni so le določeni projekti, s katerimi smo skušali zaokrožiti arhitektov opus. Friedrich baron Schmidt je bil pomembna osebnost tudi v vlogi učitelja, svoje arhitekturno znanje je delil z velikim številom arhitektov mlajših generacij, ki so bili prav tako pomembni za arhitekturo 19. in 20. stoletja, tako v Evropi kot tudi na Slovenskem. V nalogi je omenjenih le nekaj.
Ključne besede: Friederich baron Schmidt, 19. stoletje, sakralna arhitektura, Bled, Kočevje
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 171; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
Grafična mapa Oroslan: alternativne umetniške prakse v Prekmurju v 80-ih letih
Nastja Skušek, 2017, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je poskus orisa dogajanja na alternativni umetniški sceni osemdesetih let v Prekmurju. Osredotočila sem se predvsem na grafično mapo Oroslan, ki je nastala v okviru Kluba Mladih Murske Sobote. Glavno vlogo pri njenem nastanku so imeli Janez Balažic, Feri Lainšček in Milivoj Roš. Preko grafične mape je bila raziskana tudi širša alternativna kulturna scena Prekmurja v osemdesetih letih. Predstavljen je tudi oris alternativnega dogajanja drugod po Sloveniji, s poudarkom na Ljubljani, kot centru alternativne umetnosti osemdesetih let, Mariboru ter Slovenskih Goricah z okolico, ki sta v bližini Prekmurja in tako z njim delita določene skupne kulturne smernice. Zaradi slabe dokumentiranosti alternativnega umetniškega dogajanja v osemdesetih letih so bili v diplomskem delu uporabljeni predvsem primarni viri v obliki intervjujev in pričevanj nekdanjih članov Kluba Mladih, ki so sodelovali pri dotičnih projektih. Tudi dokumentirano slikovno gradivo v večji meri izhaja iz osebnih arhivov članov. Po pričakovanjih, poglobljen vpogled v dogajanje na umetniški sceni v Prekmurju v osemdesetih letih pokaže, da se je tudi tukaj vzpostavilo pestro alternativno umetniško dogajanje, katerega rezultat je nezanemarljivo število kvalitetnih umetniških produktov in dogodkov, ki so neposredno vplivali tudi na dogajanje v uradnih kulturnih ustanovah Murske Sobote.
Ključne besede: Oroslan, Klub Mladih Murska Sobota, alternativna umetnost, osemdeseta leta, Gledališče MI, Književna mladina Murska Sobota, Janez Balažic, Feri Lainšček, Milivoj Roš.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 145; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici