| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2276
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJE
Vera Svetec, 2015, diplomsko delo

Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 27; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Zakon o zaščiti živali z vidika teorije pravic živali
Karolina Toplak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje vlogo jezika pri ohranjanju dominacije, opresije in izkoriščanja živali v diskurzu zaščite živali. Z metodo kritične diskurzivne analize analiziramo Zakon o zaščiti živali. Razkrivamo ideološko ozadje antropocentrizma in specizma ter pojasnjujemo, kako so živali v Zakonu o zaščiti živali predstavljene. Nečloveške živali so objektivizirane in moralno omalovaževane, človeku pa predstavljajo zgolj potrošno dobrino za izpolnjevanje lastnih trivialnih interesov. To se kaže v lastninskem statusu živali, ki je v Zakonu o zaščiti živali prikazan kot naravno dano dejstvo. Koncept pravic živali se v temeljnih predpostavkah močno razlikuje od koncepta zaščite živali. Dokazi kognitivne etologije podpirajo teorijo pravic živali in hkrati razkrivajo, da bi morali ljudje vnovič temeljito razmisliti o moralni vrednosti živali. Zakon o zaščiti živali legitimira uporabo živali in prispeva k človekovi prevladi nad drugimi živalmi, soglasje s strani civilne družbe pa se kaže s privolitvijo v nakup produktov živalskega izvora.
Ključne besede: pravice živali, zaščita živali, antropocentrizem, specizem, kritična diskurzivna analiza, Zakon o zaščiti živali, kognitivna etologija
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (570,40 KB)

3.
VPLIV IZBRANIH TRIAZOLOV NA ALGO PSEUDOKIRCHNERIELLA SUBCAPITATA (KORSHIKOV) F. HINDAK
Barbara Hajnžič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem določala strupenost triazolov za enocelično zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata in določila vrednosti ErC50 in NOEC. Za določanje sem uporabila standardno metodo OECD 201, pri čemer sem kulturo enoceličnih zelenih alg v času eksponentne rasti za 72 ur izpostavila različnim koncentracijam izbranih triazolov. ErC50 in NOEC vrednosti sem izračunala iz podatkov poskusa in ugotovila, da so v skladu s sicer redkimi podatki iz literature. Dobljene rezultate sem ovrednotila in jih razvrstila v skladu s kemijsko zakonodajo REACH oziroma s pomočjo Uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij (CLP) ter ugotovila, da niti eden izmed obravnavanih triazolov ne predstavlja akutne, torej kratkotrajne nevarnosti za algo Pseudokirchneriella subcapitata. Večina obravnavanih triazolov spada v kategorijo kroničnosti 2 z 72 urnim ErC50 med 1 in 10 mg/l.
Ključne besede: Pseudokirchneriella subcapitata, triazoli, testi strupenosti za vodne organizme, ErC50, NOEC
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
OKOLIŠČINE, KI SO PRIVEDLE DO IZGRADNJE IN RUŠITVE BERLINSKEGA ZIDU
Katja Strmljan, 2013, diplomsko delo

Opis: Ob koncu druge svetovne vojne je bilo najbolj pereče mednarodno vprašanje prav vprašanje Nemčije. Zavezniki so po vojni Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone, glavno mesto Berlin pa na štiri sektorje. V letu 1949 sta nato nastali dve ločeni nemški državi, na zahodni strani je nastala ZRN s parlamentarno demokracijo po vzoru zahoda, na vzhodu pa je pod vplivom Sovjetske zveze nastala NDR, ki je kmalu po nastanku začela z izgradnjo ljudske demokracije po vzoru Sovjetske zveze. V diplomski nalogi se sprašujemo predvsem po okoliščinah, ki so vodstvo NDR leta 1961 privedle do tega, da so zgradili berlinski zid in ga nato v letu 1989 porušili. Številni Vzhodni Nemci so se že pred postavitvijo zidu odločili za prebeg na zahod, saj v NDR zaradi načrtne izgradnje socializma in s tem povezanega planskega gospodarstva niso videli svoje prihodnosti. Prebegi na zahod so močno načenjali živce takratnega voditelja NDR Walterja Ulbrichta in ogrožali gospodarstvo ter posledično obstoj države. Izgradnjo zidu je vodstvo SED opravičevalo z idejo o zaščito pred sabotažo, vohunstvom in agresijo z zahoda, toda zid je bil zgrajen izključno iz enega razloga – za obrambo države pred svojimi državljani, ki so želeli na zahod. S postavitvijo zidu se je število prebegov močno zmanjšalo, kljub temu so nekateri še vedno poskušali. Za padec zidu je bil odločilnega pomena nov potovalni zakon, s katerim je vzhodnonemško vodstvo svojim državljanom dovolilo potovanje na zahod. 9. novembra 1989 je na tisoče Berlinčanov zahtevalo odprtje meje, številni so splezali na zid in ga začeli rušiti. Prav množičnost ljudi je bila tista, zaradi katere so stražarji na meji popustili in spustili ljudi skozi.
Ključne besede: Ulbricht, Berlinski zid, prebegi na zahod, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Honecker
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (723,29 KB)

5.
ALEXANDER McCALL SMITH AND LITERARY CHARACTERS IN HIS DETECTIVE FICTION
Nika Pavlinič, 2013, diplomsko delo

Opis: Alexander McCall Smith's novels are gaining more and more readers in Slovenia as well as around the world; the most popular of his works is The No. 1 Ladies’ Detective Agency series, which currently consists of 13 books. For this thesis I wanted to find out what is the main appeal of the series and what are the reasons behind its popularity. Although the two most important characters in the novels are detectives and the series revolves around different types of crime and their solving, the novels are not typical detective fiction. They do not feature any murder cases, and the two detectives deal only with everyday problems, such as theft, fraud, adultery, and searching for missing people. Mma Ramotswe, the protagonist, is a private detective who solves crime with humour, intuition, and without any detective knowledge. The novels take place in the Southern African country of Botswana; therefore, the works feature appealing descriptions of Botswana’s scenery and customs but do not deal extensively with Botswana’s biggest problem: AIDS. Therefore they do not provide the reader with a completely accurate description of the country. The literary characters are well-made; an important characteristic of this series is that characters are shown as good people – even Mma Ramotswe, when solving cases, mostly relies on human kindness and consciousness that the right thing has to be done. The author does not show the characters only as good people, but as human beings with bad and good sides.
Ključne besede: Alexander McCall Smith, Botswana, detective fiction, Mma Ramotswe, The No. 1 Ladies’ Detective Agency
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (655,27 KB)

6.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Ključne besede: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

7.
SINHRONIZACIJA NEMŠKIH RISANK V SLOVENŠČINO NA PRIMERU RISANKE SLONČEK BENJAMIN
Svetlana Kidrič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomsko seminarski nalogi sem se osredotočila na sinhronizacijo nemških risank v slovenščino. V teoretičnem delu sem opredelila pojem sinhronizacije. Nato sem opisala, kako je sinhronizacija nastala in kako sinhronizacija sploh poteka. Pri raziskovanju te teme sem odkrila kar nekaj slabosti in prednosti sinhronizacije. Tudi odnos do sinhronizacije se v obeh državah močno razlikuje. V praktičnem delu sem se lotila primerjalne analize risanke Slonček Benjamin, Srečanje z Božičkom. Ta analiza mi je pokazala, do kakšnih prevajalskih problemov pridemo pri sinhronizaciji risank. Še posebej je potrebno upoštevati to, da ciljno publiko predstavljajo otroci in ne odrasli. Zato moramo biti pri prevajanju lastnih imen in kulturno zaznamovanih izrazov še posebej kreativni in pazljivi. Pri tej analizi sem ugotovila, da so najpogostejši postopki prevajanja kulturno zaznamovanih izrazov pojasnitev, transpozicija in izpust. Ugotovila sem tudi, da ima priredba pri prevajanju za otroke veliko večji pomen, saj je potrebno prevod približati ciljni publiki.
Ključne besede: sinhronizacija, risanka, otroci, Slonček Benjamin, lastna imena, kulturno zaznamovani izrazi, priredba
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 28; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
MARIBOR 1941
Stanislav Tašker, 2013, diplomsko delo

Opis: V začetku leta 1941 se je še večina Mariborčanov spraševala, ali se bo Jugoslavija lahko izognila neposredni vojni vihri in šla po poti Slovaške ali Madžarske. Tisti redki obveščeni so se pa na vojno pripravljali in čakali na trenutek, ko bodo lahko obračunali s svojimi narodnostnimi in političnimi nasprotniki. Zato so navadni ljudje jasno občutili stopnjevanje napetosti v narodnostno in politično ostro razdeljenemu mestu. Mariborski Nemci so bili že pred začetkom vojne v Jugoslaviji enotno organizirani po nacističnem vzoru, zato so imeli močno podporo iz rajha, natančneje iz bližnjega Štajerskega mesta, Gradca. Slovenci pa so bili razdeljeni na tri politične frakcije. Meščanski konservativni mnenjski voditelji z županom na čelu so imeli v skladu z državno zunanjo politiko pomiritveno funkcijo in so poskušali miriti napetosti med obema skupnostma, komunistični voditelji so bili nemi opazovalci in samo naprednjaki so se prikrito in tudi odkrito upirali pohodu nacizma, tako da so se povezali z Britanskimi tajnimi agenti v državi. Neobveščeni Mariborčani so na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 dobili odgovor na vprašanje o prihodnosti Kraljevine Jugoslavije. Predvojne napetosti so se v zelo kratkem času sprostile in uničile stari red. Ves napredek, ki ga je Slovenstvo doseglo v Mariboru v dobrih dvaindvajsetih letih, je bil v nekaj tednih uničen. Politično in vojaško oblast, gospodarstvo in kulturo so ponovno popolnoma prevzeli Nemci oz. Avstrijci. Vsi predvojni politični meščanski veljaki so bili izseljeni v druge dele nekdanje kraljevine in tako sta ostali samo nacistična in komunistična organizacija. Nekaj mesecev po okupaciji so Mariborčani imeli boljšo oskrbo s hrano in življenjskimi potrebščinami, a kmalu jih je ujela realnost totalne vojne. Nemci so hoteli uničiti tudi sam slovenski jezik in niso tolerirali niti najmanjšega upora, po drugi strani pa se je na poziv iz Moskve, sredi leta pričela komunistično organizirana vstaja proti okupatorju in vsemu meščanskemu. Zaradi tega dvostranskega bojevanja, je bilo do konca leta 1941 samo v mestu Mariboru ustreljenih 134 slovenskih talcev, ubit pa niti en Nemec ali Avstrijec. Po zelo pomanjkljivih podatkih pa so partizanske enote na Slovenskem Štajerskem do konca leta 1941 ubile 19 Nemcev/Avstrijcev in njihovih slovenskih sodelavcev in imele same pri tem 22 mrtvih. To je žalostna statistika leta 1941 v Mariboru in okolici.
Ključne besede: zgodovina, Maribor, 1941, okupacija, nacizem, klerikalci, naprednjaki, komunisti, koncentracijsko taborišče, izgnanci, partizani
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
DIHOTOMIJE V DNEVNIKU PISATELJA FJODORJA MIHAJLOVIČA DOSTOJEVSKEGA
Mitja Škorjanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski sodi med najkvalitetnejše in najbolj brane avtorje svetovne književnosti. Avtor, sicer predstavnik psihološkega realizma, je zaslovel predvsem z romani, pisal pa je tudi krajšo prozo. Ustvarjanje Dostojevskega je ves čas usmerjala njegova nemirna narava in z njo povezane življenjske izkušnje. Življenje Dostojevskega je nemirno že v otroštvu, kasneje pa se ta nemir še stopnjuje s potovanji po Evropi, polemikami v literarnih krogih, iskanjem sreče v ljubezni in nenehnim bojem z oblastjo, ki ga v določenem trenutku pripelje celo v sibirske zapore. V diplomskem delu podrobneje predstavljam Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Dnevnik pisatelja predstavljam zato, ker se v tem delu najlepše razkrivata avtorjev način razmišljanja in njegovi nazori, pogojeni z njegovimi življenjskimi izkušnjami. Razmišljanje Dostojevskega temelji na dihotomijah,pri čemer je poudarek predvsem na odnosih med inteligenco in ljudstvom, Rusijo in Evropo, katolištvom in socializmom, nesmrtnostjo in ateizmom, ter ruskim mesijanstvom in vsečlovekom. Avtorjevo razmišljanje o navedenih odnosih se z življenjskimi spoznanji in izkušnjami močno spreminja. Dnevnik pisatelja je nastal v poznem obdobju avtorjevega ustvarjanja in je delo, v katerem Dostojevski zavrne svoje nazore iz mladosti, postane pa, predvsem zaradi izkušnje s Sibirijo, goreč zagovornik novih idej in nazorov, ki temeljijo predvsem na religiji, natančneje na pravoslavju. V razmišljanjih o določenih odnosih je avtor zelo enostranski, načeloma se opredeli izključno za eno izmed možnosti, ki jih ponudi, pri tej praksi pa le redko dopušča izjeme. Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega je najlepši primer, kako se avtor iz revolucionarja prelevi v skrajnega konservativca. Diplomsko delo vsebuje tudi poglavje, v katerem podrobneje predstavljam tri novele iz Dnevnika pisatelja. Novele so dokaz, da je znal Dostojevski tudi kratko prozo estetsko dovršiti, žanr menipeje pa je uporabil namerno, da je svoje nazore jasneje izrazil.
Ključne besede: Dostojevski, Dnevnik pisatelja, dihotomije, menipeja
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 15; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.63 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici