SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2230
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Sprachliche Unterschiede in Deutschland und Österreich im Bereich der Kulinarik
Aldijana Baltić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diese Diplomarbeit mit dem Titel „Sprachliche Unterschiede in Deutschland und Österreich im Bereich der Kulinarik“ beschäftigt sich mit Unterschieden, die in dem Bereich von Essen bzw. Kulinarik in der deutschen Sprache zu finden sind. Viele denken, dass es in der deutschen Sprache in Deutschland und Österreich wenige Unterschiede gibt und mit dieser Diplomarbeit sollte das widerlegt werden. Die österreichische Varietät unterscheidet sich wesentlich von der deutschen. Die Unterschiede sind am meisten erkennbar bei der Wortwahl und manchmal auch bei der Grammatik. Diese Unterschiede sind sehr offensichtlich, wenn man den Gebrauch der Sprache auf dem Gebiet der Küche betrachtet. Dabei sind die österreichischen Ausdrücke für das Essen und den Kochprozess in Fokus. Diese Ausdrücke mit der Benennung Austriazismen sind von der deutschen Varietät wesentlich anders und werden von den Deutschen nicht verstanden.
Keywords: Sprache, Deutsch, Sprachvarietät, Gastronomie, Textsorte, Kochrezept
Published: 16.11.2018; Views: 45; Downloads: 2
.pdf Full text (1,34 MB)

2.
Stilistische Aspekte von Hassrede - Beispielanalyse anhand zwei ausgewählter politischer Reden
Sara Zlodej, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Heute wird viel über die Meinungsfreiheit debattiert. Es gibt keine klare Grenze zwischen dem, was gesagt werden darf, und dem was nicht gesagt werden darf. Gute Beherrschung der Rhetorik erleichtert es dem Redner die Zuhörer zu überzeugen und sie für sich zu gewinnen. Je geschickter ein Redner ist, desto mehr provokative Äußerungen kann er sich leisten, ohne dabei gegen die Rechte anderer Menschen zu verstoßen und die Konsequenzen davon zu erleiden. So kann eine Hassrede sehr direkt und leicht durchschaubar sein, sie kann aber auch indirekt sein. Die Diplomarbeit fokussiert sich auf die stilistischen Aspekte zweier ausgewählter Reden. Diese zwei Reden wurden deswegen ausgewählt, weil sie sich in ihrer Ausdrucksweise sehr unterscheiden, beide aber der Volksverhetzung beschuldigt wurden. Im theoretischen Teil der Diplomarbeit wurde zuerst die Disziplin vorgestellt. Danach kommt ein Kapitel über die politische Rede und ihre typischen Merkmale. Diese sind Kommunikationssituation, Performanz, Pragmatik und Textur; dabei ist es vor allem wichtig, dass der Redner sein Publikum überzeugt. Als Nächstes wurden der Begriff der Redefreiheit und die Eingrenzung dieser dargestellt. Artikel 5 Absatz 1 GG garantiert die Meinungsfreiheit in Deutschland und wurde in der Diplomarbeit näher betrachtet um zu verstehen, was man sagen darf und was nicht und für wen dieses Recht gilt. Im Anschluss darauf wurde definiert, was Volksverhetzung ist, um später bei der Analyse der Reden verstehen zu können, warum eine der beiden Reden dagegen verstoßen hat und die andere nicht. Um die politische Situation, in der die Reden gehalten wurden, zu verstehen, wurden im letzten Kapitel des theoretischen Teils der Rechtextremismus und Rechtspopulismus und deren Differenzierung dargestellt, sowie auch eine kurze Beschreibung der beiden Redner, Akif Pirinçci und Björn Höcke. Das Ziel der Diplomarbeit war es herauszufinden, in welchen Elementen sich die Reden ähneln und wodurch sie sich unterscheiden. Es wird versucht die Hypothesen "Die Rede von Björn Höche enthält keine impliziten Elemente einer Hassrede." und "Die Rede des Verurteilten Redners enthält viele pejorative Ausdrücke, genauer, Schimpfwörter." zu bestätigen. Dazu wurden die Transkriptionen der beiden Reden, die auf YouTube zu finden sind, benutzt. Bei jeder Rede wurde deren Inhalt zusammengefasst, der zugrunde liegende Argumentationsplan und die stilistischen Elemente analysieren. Danach wurden in beiden Reden noch die potentiellen Elemente von Hassrede analysiertt. So zeigten die Analyse und der Vergleich beider Reden, dass sich die Reden stilistisch unterscheiden, sie aber im Wesentlichen dasselbe sagen, nur auf verschiedene Weise. Die Hassrede kann nämlich nicht nur direkt durch eine bestimmte Ausdrucksweise, sondern auch durch die Argumentation ausgedrückt werden.
Keywords: Hassrede, Meinungsfreiheit, Volksverhetzung, Rechtsextremismus, Rechtspopulismus
Published: 16.11.2018; Views: 39; Downloads: 4
.pdf Full text (2,44 MB)

3.
Pospeševanje slušnega razumevanja v nemščini kot tujem jeziku z uporabo glasbe
Sergeja Plemenitaš, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na pospeševanje slušnega razumevanja v nemškem kot tudi tujem jeziku. Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej je predstavljena skupna povezava med jezikom in glasbo. Različne raziskave kažejo, da naj bi glasba in jezik imela veliko skupnega. Njun predhodnik naj bilo jezikovno "petje", s katerim so ljudje komunicirali. Domneve dokazujejo, kako pomembna je melodija in to, da naj bi se že v takratnih časih z njo sporazumevali. Prav tako je omenjen njihov skupni razvoj. V naslednjih dveh poglavjih je opisano učenje jezika in prav tako učenje tujega jezika. Pri tujem jeziku je pomembno vedeti, da se je slovnice lažje naučiti kot sam izgovor, tempo, dinamiko, melodijo, celo ritem, na katerega vplivajo prozodične značilnosti. Fonetične kompetence, prozodija in razumevanje poslušanja so prav tako zelo pomembna. Poslušanje glasbe je tudi ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih možnosti za mlade in je zato nedvomno pomembna motivacijska spodbuda v učilnici. Glasba in pesmi nudijo tudi veliko informacij, npr. o življenju v ožjem pomenu besede ali o kulturnih vidikih v širšem pomenu. Kljub vsem tem pozitivnim vidikom uporabe glasbe se ne uporablja pogosto pri učenju tujega jezika. Eden od razlogov za to je, da se veliko učiteljev pritožuje, da potrebujejo dolgo časa, da najdejo primerno pesem za določeno lekcijo. V naslednjih poglavjih je podrobno predstavljeno na splošno učenje jezika, kot tudi tujega jezika s pomočjo glasbe. Predstavljene so prav tako fonetične kompetence, ki so za jezike zelo pomembne. Navedeni so prozodični elementi (govorna melodija, ritem, dinamika). Enaki prozodični elementi so vidni tudi v glasbi. Poglavje o slušnem razumevanju, ki je zadnje pri teoretičnem delu, predstavlja splošni opis tega pojma. Omenjene so kompetence, ki jih lahko v zelo kratkem času s pomočjo slušnega razumevanja pridobiš in s tem izboljšaš svoje znanje o jeziku. V empiričnem delu sta izbrana dva vidika, s katerima se lahko skozi slušno razumevanje naučimo samo izgovorjavo, melodijo posameznega jezika. Ta dva pristopa spodbujata glasbene sposobnosti, ki se izboljšujejo skozi poslušanje. Ta dva pristopa sta metafora in glasbeni trening vadba (»Musiktraining«) in se še ne uporabljata v razredu, čeprav si je izgovorjavo veliko lažje zapomniti. Čeprav se metafore v vsakdanjem jeziku uporabljajo, se pri pouku uporabljajo predvsem v literaturi (v poeziji pogosteje). Učenci se ne zavedajo, da se lahko naučijo tudi prozodične vidike govora. To je še en način, pri katerem se lahko spodbujajo glasbene kompetence. Menim, da je metoda z glasbenim treningom večini ljudi bolj zanimiva, saj tudi v vsakdanjem življenju obstaja močna potreba po glasbeni porabi. Vsak ima svoj glasbeni slog, s katerim se lahko melodijo približa drugemu jeziku. Ena vrsta so rep pesmi, te so zelo poseben glasbeni stil, v katerem večinoma besedila govorijo in ne pojejo. Ta zvrst še posebej pomaga mladostnikom, da se naučijo dobro izgovorjavo jezika. Ta dva načina se ne posvetita toliko slovnici, temveč je bolj poudarjena fonetična in prozodična osnova jezika.
Keywords: jezik, glasba, učenje tujega jezika, slušno razumevanje, ritem, melodija, prozodija, metafora, glasbeni trening
Published: 16.11.2018; Views: 34; Downloads: 2
.pdf Full text (539,02 KB)

4.
Raba člena v nemških ustnih besedilih britanskih študentov
Doroteja Štrucl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na napake pri rabi člena v nemških ustnih besedilih britanskih študentov. Cilj je bil raziskati, zakaj se napake pojavljajo in jih s pomočjo izbranih teorij razložiti. V teoretičnem delu je najprej predstavljena raba člena in sklanjatev samostalnika v nemškem jeziku in v primerjavi s tem še v angleškem jeziku, saj je materni jezik oseb, ki so sodelovale pri pogovorih, angleščina. Pri tej temi je še v podpoglavju predstavljena hierarhija sklonov, saj je pri raziskavi bila zelo pomembna. V naslednjem poglavju so predstavljene univerzalne in tipološke preference. Pri tem je potrebno omeniti tipe jezikov, saj lahko vplivajo na to, da delamo napake. V sledečem poglavju je opisana tako imenovana teorija naravnosti (»Natürlichkeitsteorie«), s katero lahko razložimo napake pri rabi člena, saj temelji na naravnosti jezika. Teorija se ukvarja z značilnostmi besed,ali so slovnično označene ali ne. Tiste, ki so slovnično označene, veljajo za težke, torej nenaravne. Takšne besede lahko povzročajo napake, saj se jih moramo dobro naučiti. Naslednje poglavje se nanaša na teorijo naravnosti in opisuje (na bazi Eckmanove razločevalne hipoteze) možnost transfera iz L1 (materni jezik) v L2 (tuji jezik). V tem poglavju so nato predstavljene na podlagi te hipoteze še domnevane smeri transfera. Zadnje poglavje v teoretičnem delu še predstavlja napake, ki so nastale pod pogoji transfera ali interference, in jezikovne spodrsljaje, saj sem pri raziskavi našla tudi dva jezikovna spodrsljaja, ki ju lahko obravnavamo pri temi te diplomske naloge. Transfer je torej vpliv npr. maternega jezika na tuji jezik ali v nekaterih primerih tudi obratno in to povzroča napake. V tem poglavju sta na kratko opisana tudi dva testa, ki sta bila opravljena na finskih in grških učencih nemščine. V empiričnem delu je najprej predstavljen korpus, imenovan BeMaTaC, kot jezikovno gradivo za raziskavo in udeleženci, ki so v parih opisovali in risali pot na karti. V korpusu je zbrano besedilo v audio in pisni obliki. Ker je to govorjeni jezik, je možno najti več napak na temo rabe člena kot pa pri pisani obliki jezika, zato sem se odločila za ta korpus. Predstavljene so tudi slike kart, ki so jih udeleženci uporabljali. V naslednjem poglavju je opisana metoda zbiranja empiričnih podatkov, torej napak. Napake so zbrane v tabelarični obliki v programu Excel, s katerim sem sestavila tudi diagrame. Sledijo cilji raziskave in raziskovalna vprašanja. Cilji raziskave so ugotoviti, ali učenci tujega jezika dajejo kateri paradigmi sklanjanja prednost ali ne. Napake v rabi člena je treba identificirati in razporediti ter jih, v skladu z raziskovalnimi vprašanji, analizirati. Raziskovalna vprašanja so: Ali lahko določene napake pripišemo univerzalnim in tipološkim preferencam? Ali na količino napak vpliva čas bivanja v Nemčiji? Ali so napake sistemske ali bolj kot spodrsljaji? Katerim paradigmam sklanjanja dajejo učenci tujega jezika prednost? V naslednjem poglavju so predstavljene hipoteze, ki sem si jih zastavila pred in tekom raziskave in nato še kriteriji, po katerih so razvrščene napake. Naslednje poglavje prikazuje ugotovljene paradigme sklanjanja, katerim so dajali prednost. Odločali so se večinoma za tip ­[e]n sklanjanja, ki je najlažji. V sledečem poglavju so opisani še rezultati posameznih 6 udeležencev. Primeri iz korpusa so podani za lažjo predstavo in za vsakega udeleženca posebej, zraven pa so zapisane ugotovitve. Sledi še kratka statistična analiza napak in potrditev ali zavrnitev postavljenih hipotez. V zadnjem poglavju je opisan še tako imenovan saški rodilnik (»Sächsische Genitiv«) kot možnost za nadaljnjo raziskavo, saj pri tem angleščina, ki je materni jezik udeležencev, vpliva na tovrstne napake.
Keywords: jezik, člen, sklanjanje, korpusna analiza, napake, transfer, spol, sklon, jezikovni spodrsljaj.
Published: 16.10.2018; Views: 23; Downloads: 3
.pdf Full text (848,15 KB)

5.
INTERNACIONALIZMI V KULINARIKI
Katja Krajnc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Današnja kulinarična leksika je rezultat nenehnih komunikacijskih procesov ter kulturnih vzajemnih odnosov med različnimi narodi, ki so v vseh obdobjih zgodovine vodili v prevzemanje znanja in izkušenj. Zgodovina kulinarike je povezana z zgodovino stikov med ljudmi in narodi, v katerih so se ti – eni v večji in drugi v manjši meri – spoznavali in drug od drugega prevzemali tuja živila, jedi, prehranske navade, načine priprave hrane itn. Obenem s temi pa so prevzemali tudi poimenovanja zanje. Stiki med govorci različnih jezikov in njihovo medsebojno vplivanje je torej omogočilo spremembe v posameznih leksikalnih sestavih jezikov in končno njihovo približevanje. Vse to se odraža tudi v leksiki kulinarike, za katero lahko trdimo, da je internacionalizirana. Cilj te naloge je bil iz strokovnega jezika kulinarike izluščiti internacionalizme ter jih podrobneje raziskati. Pod internacionalizmom razumevamo ekvivalentne in formalno kongruentne interlingvalne enote s skupno etimologijo, ki jih najdemo v vsaj treh sodobnih jezikih in ki pripadajo najmanj dvema jezikovnima skupinama. Kot primerjalni jeziki so bili vzeti slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina. Obdelani korpus obsega 506 internacionalizmov, ki so zbrani na podlagi primarnih virov, slovarjev in priročnikov. Kvantitativna analiza je pokazala, da so po strogih merilih povsem kongruentni in ekvivalentni samo 4 interleksemi, ob zanemaritvi pisave z veliko začetnico v nemščini je teh interleksemov 64. V vsaj treh jezikih je kongruentnih in ekvivalentnih 170 interleksemov, 259 pa zaradi izrazne strani v manj kot treh jezikih. Lažnih prijateljev sem našla 13.
Keywords: internacionalizmi, kulinarika, interleksem, etimologija, izvor interleksemov, kulinarični internacionalizmi, jezikovni stiki
Published: 15.10.2018; Views: 88; Downloads: 3
.pdf Full text (2,92 MB)

6.
Instagram-Beitrag als Textsorte: eine textlinguistische und stilistische Analyse
Vanesa Šibler, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Das Ziel dieser Diplomarbeit ist es herauszufinden, ob ein Instagram-Beitrag als eine Textsorte angesehen werden kann. Die ausgewählten Beispiele werden hinsichtlich der Textualitätskriterien nach de Beaugrande/ Dressler (1981) analysiert, damit wir die textlinguistischen Merkmale, die dem Instagram-Beitrag eigen sind, herausarbeiten können. Danach werden wir eine stilistische Analyse durchführen und die Beispiele in bezug auf den Stilwert der Textfunktion (Sandig 2006) und der Stilebene (Sandig 2006) betrachten. Anschließend werden wir versuchen. den Instagram-Beitrag anhand der Theorie von Marx/ Weidacher (2014) als eine Textsorte zu definieren. Die Beispieltexte werden aus zwei authentischen, deutschsprachigen, öffentlich zugänglichen Instagram-Profilen entnommen. Das erste ist das Profil von Disney Deutschland (@disneydeutschland) und enthält Beiträge, die mit dem Disney-Universum verbunden sind (Filmindustrie, Kaufprodukte, Vergnügungsparks usw.); das zweite ist das persönliche Profil von Tanja Schulze (@tatanjaschulze), einer Tätowiererin aus Berlin, deren Beiträge sich hauptsächlich auf ihren Beruf und ihren Berufsalltag beziehen.
Keywords: soziale Medien, textlinguistische Analyse, Stilanalyse, Textsorte im Internet, Hypertextualität, Multimodalität, Instagram-Beitrag
Published: 02.10.2018; Views: 103; Downloads: 13
.pdf Full text (3,59 MB)

7.
UPOŠTEVANJE IN KRŠENJE POGOVORNIH MAKSIM V PARLAMENTARNI DEBATI O NAPREDNIH PRISTOPIH K RABI KONOPLJE
Tjaša Jagarinec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Cilj vsakega pogovora je izmenjava informacij in vzpostavitev komunikacije s sogovorcem. S tem namenom naj bi vsak pogovor upošteval tekstualne kriterije in pogovorne maksime. Namen parlamentarne debate je vzpostaviti komunikacijo med političnimi strankami, katere skušajo poiskati rešitev, ki bi izboljšala stanje prebivalcev. Posledično lahko sklepamo, da bi morali biti izpolnjeni vsi kriteriji, ki k takšni debati spadajo. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali govorci upoštevajo pogovorne maksime, in ali pride do kršitve le-teh. To se je skušalo ugotoviti skozi analizo konkretnega primera. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen pogovorni tip parlamentarne debate. Pri tem je obrazložen izraz debata in podvrsta (parlamentarna debata), ki je natančneje opisana; kdo so njeni pogovorni partnerji, kaj je cilj pogovora in kaj jo razlikuje od ostalih podobnih besedilnih vrst, kot je npr. diskusija. Ta je bila razdeljena po kriterijih Freiburger-Redekonstellationsmodella, ki je bil prav tako opisan. Predstavljena je bila tudi metoda klasične pogovorne analize. V tej diplomski nalogi so bile pogovorne faze, pogovorni koraki in poglavje o menjavi govorcev, natančneje opisani. Zadnje poglavje teoretičnega dela zavzema kooperacijski princip, pogovorne maksime in konverzacijske implikature, ki so definirane po Paul Gricu. Po njegovi teoriji so vsi izrazi definirani, prav tako so predstavljeni njegovi modeli upoštevanja oz. kršenja pogovornih maksim. V povezavi s temi so analizirani tudi tekstualni kriteriji in menjava govorcev. Jedro diplomske naloge in temelj empiričnega dela je izbrana parlamentarna debata, ki je bila objavljena v obliki videa na YouTubu z naslovom Bundestagsdebatte zu Cannabis-Modellprojekten am 22. 02. 18. Na podlagi izbranega materiala je bila izvedena analiza po teoretičnih predpostavkah in s praktičnimi primeri argumentirana. Tako je bil pogovorni tip parlamentarne debate z izbrano debato po kriterijih določen. Pogovor je bil tudi analiziran po metodi klasične pogovorne analize. Na koncu so bili navedeni primeri za upoštevanje in kršenje pogovornih maksim, določen je bil tip maksime in po potrebi konverzacijske implikature z argumentacijo. S pomočjo empiričnega dela je bilo možno dokazati, da ima izbrana parlamentarna debata zelo standardizirano strukturo, a kljub temu pride do kršitve pogovornih maksim, še posebej ob menjavi govorcev.
Keywords: pogovorne maksime, parlamentarna debata, konverzacijske implikature, pogovorna analiza, menjava govorcev
Published: 29.05.2018; Views: 107; Downloads: 37
.pdf Full text (1,08 MB)

8.
Naravnogeografske značilnosti Občine Radenci kot prednost za promocijo turizma
Marko Pintarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Občina Radenci sodi med razvite slovenske turistične destinacije naravnih zdravilišč in je hkrati mednarodno poznana po kvalitetnih virih mineralne vode, pod zaščitno znamko Radenska tri srca. Namen diplomskega dela je predstaviti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek naravnih virov ‒ mineralne in geotermalne vode ‒ ter njihov potencial skozi čas, od odkritja do danes. S pomočjo študija strokovne literature, splošnega poznavanja kraja, internetnih virov in pogovorov z udeleženci smo ustvarili podlago za diplomsko delo. Nova razvojna paradigma razvoja podeželja OECD in skupna kmetijska politika EU sta prinesli nov pogled na podeželski prostor, kjer ni več v ospredju kmetijski sektor ampak večsektorski pristop, s poudarkom na prostoru in ob upoštevanju vseh udeležencev na osnovi lokalnih iniciativ od spodaj navzgor – holistični pristop. Glavni cilj naloge je, s pobudami od spodaj navzgor, poudariti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek kvalitetnih naravnih virov. Te vire, predvsem pojav številnih izvirov mineralne in termalne vode, bi morala občina izkoristiti kot argument pri skupni promociji turizma. Poudarek bi moral biti na bogati zgodovinski tradiciji in na kvaliteti naravnih virov. S povezavo vseh udeležencev turistične ponudbe v Radencih bi Radenci kot prepoznaven zdraviliško-turističen kraj dobili večjo dodano vrednost v turističnih ponudbah. Le-te bi s svojimi programi pritegnile več turistov; posledično bi se lahko uvajala nova delovna mesta, ki so osnova za nadaljnji razvoj samega kraja.
Keywords: naravni vrelci, mineralna voda, Radenci, nova paradigma razvoja podeželja, turizem, Radenska, Zdravilišče Radenci
Published: 14.11.2017; Views: 256; Downloads: 121
.pdf Full text (3,37 MB)

9.
Srbski etnični nacionalizem v kontekstu razpada Jugoslavije
Maja Žižek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi poskušamo predstaviti vzroke za porast srbskega etničnega nacionalizma tik pred razpadom Jugoslavije in odgovoriti, ali je bil to dejavnik, ki je prispeval k razpadu Jugoslavije. Glavne razloge za vzpon etničnega nacionalizma ne bomo našli v starem potlačenem sovraštvu, ampak v delovanju politične elite, ki je poskušala izbrisati iz kolektivnega spomina obdobje sožitja, ko so narodi živeli v medsebojni harmoniji pod geslom »bratstva in enotnosti«. »Etnični manipulatorji« so vzpodbujali etnični nacionalizem skozi obujanje krivic, skozi demonizacijo, skozi psihologijo preganjanja in skozi instantno mitologizacijo ter tako uspeli mobilizirati množico za izvedbo določenih političnih projektov. Srbski nacionalizem se je konec osemdesetih pojavil kot revitalizacijsko gibanje in je nastopil kot mehanizem za zmanjševanje stresa, ko je nastopila politična in ekonomska kriza. V tem času sta se tudi pojavili dve različni opciji o prihodnosti Jugoslavije, federalistična (srbsko in črnogorsko vodstvo) in konfederalistična (slovensko in hrvaško vodenje). Nepremostljive razlike med dvema strujama so razdelile tako Jugoslovansko politično elito kot tudi državo. V okviru tega cilja so elite preko množičnih medijev sistematsko potencirale občutek ogroženosti s strani drugih republik; »zunanji sovražnik« je služil kot instrument notranje homogenizacije. Z intenzivno propagando so povzročeni občutki sovraštva do drugih narodov prerasli v sovražne akcije.
Keywords: diplomska dela, nacionalizem, memorandum, revitalizacijsko gibanje, mitologizacija, antibirokratska revolucija, homogenizacija, delovanje elit
Published: 10.11.2017; Views: 356; Downloads: 101
.pdf Full text (750,46 KB)

10.
TURINGOV TEST: STRAH IN TREPET ČLOVEŠTVA
Staša Grilc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slabih sedemdeset let od predstavitve Turingovega testa, danes, ko živimo v visoko tehnološko-informacijski dobi, težko rečemo, da ta nima nobene teže. Če ne želimo biti obtoženi diskriminacije vrst, moramo stroju pripisati intencionalno zavest, če ta uspešno opravi preizkus, ki zahteva od računalnika precej, kajti nobenemu doslej ni uspelo streti tega trdega oreha. In če hkrati upoštevamo, da problem takšnosti še ni rešen, kar pomeni, da je mogoče stroju pripisati tudi fenomenalno zavest, potem je Turingov test danes nadvse živ.
Keywords: brez "Ključne besede:"
Published: 10.11.2017; Views: 241; Downloads: 25
.pdf Full text (777,37 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica