1. BIOAEROGELS: PROMISING MATERIALS FOR IMPREGNATION OF DRUGSJorge Rodríguez Antolín, 2020, diplomsko delo Opis: The following work examines the possibility of impregnating chosen model drug into bioaerogels to obtain final formulation with added value. The drug used in this study was esomeprazole, used to treat acid-related diseases.
In the first part of the work, bioaerogels were prepared. Polysaccharide aerogels are lightweight biocompatible and biodegradable materials, suitable for applications in pharmaceutical industry. For this purpose, three different cores were prepared: pectin, alginate and their mixture, followed by coating with chitosan layer. The production of the bioaerogels follows a sol-gel synthesis and supercritical drying technique. All samples were characterised, and optimisation was performed based on examined properties. Aerogels having a pectin core and chitosan coating showed the highest surface area and the highest adsorption capacity.
In the second part, the impregnation of esomeprazole was performed using two different methods: supercritical impregnation and diffusion via sol-gel synthesis. For supercritical impregnation, supercritical carbon dioxide was used as a solvent for impregnation of the drug. In the diffusion method, the model drug was added during sol-gel synthesis using ethanol as solvent. Finally, complete characterisation of prepared formulation followed by drug release studies was performed.
The study showed successful impregnation of esomeprazole using either carbon dioxide or ethanol as a solvent. Bioaerogels proved to be promising as carriers for achieving the optimal release of the chosen drug.
Ključne besede: Bioaerogels, polysaccharides, supercritical impregnation, diffusion method, esomeprazole
Objavljeno: 09.07.2020; Ogledov: 39; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,28 MB) |
2. Določevanje težkih kovin in toksičnih organskih spojin v ekstraktih listov Lawsonia inermis L.Špela Vivijana Kristan, 2020, diplomsko delo Opis: Lawsonia inermis L. znana tudi pod imenom hena, je rastlina, ki se uporablja kot naravna barva za lase, poslikavo kože in nohtov. Takšna naravna barvila lahko vsebujejo težke kovine ali toksične organske spojine v sledovih, ki ob prepogosti izpostavljenosti povzročijo škodljive učinke na zdravje ljudi. Zato je izrednega pomena določevanje nevarnih substanc v pasti oz. listih hene z zanesljivimi analiznimi metodami z zmožnostjo zaznave nizkih koncentracij preiskovanih spojin.
V diplomskem delu smo določili vsebnosti štirinajstih težkih kovin v vzorcih hene z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS) in vsebnosti dveh aromatskih aminov (para-fenilendiamina in orto-fenilendiamina) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) z DAD detektorjem. Za analizo živega srebra smo uporabili atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS), saj se pri ICP MS analizi pojavljajo prevelike motnje. Analizirali smo osem komercialno dostopnih barv, ki so bile kupljene na slovenskem tržišču in en vzorec prahu hene, brez deklaracije, kupljen na tržnici v Egiptu.
V vseh vzorcih hene smo v sledovih odkrili težke kovine. Večina koncentracij težkih kovin je bila znotraj predpisanih mejnih vrednosti, ki jih predpisujejo mednarodne organizacije in vladne institucije za kozmetične izdelke ali heno. Izjema so bile koncentracije kroma, z maksimalno vrednostjo 137,01 mg/kg in koncentracije niklja, z maksimalno vrednostjo 14,49 mg/kg. Od vseh elementov smo najvišje vrednosti izmerili za aluminij v obsegu 472 mg/kg do 5907 mg/kg, za katerega sicer ni predpisanih mejnih vrednosti v kozmetičnih izdelkih ali v heni. S HPLC analizo smo ugotovili, da so v vseh analiziranih vzorcih hene vrednosti aminov pod mejo določljivosti.
Ključne besede: Hena, Lawsonia Inermis, težke kovine, aromatski amini, ICP-MS, HPLC
Objavljeno: 10.06.2020; Ogledov: 102; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,79 MB) |
3. IZDELAVA IN VPELJAVA APLIKACIJE ZA INFORMACIJSKO PODPORO V KEMIJSKI PROIZVODNJIRoman Kelhar, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisan postopek izdelave in kasnejše vpeljave računalniške aplikacije za pomoč pri vodenju kemijske proizvodnje. Opisani so osnovni deli ali podprogrami programa Vpisovanje, pristop k sami izdelavi, njihov namen, uporaba in sama izdelava. Ravno tako je opisan postopek validacije po znanem »V« modelu.
Program Vpisovanje je namenjen planiranju kemijske proizvodnje aktivnih učinkovin, sledenju materialnih tokov v proizvodnji ter vodenju in usmerjanju proizvodnje. Sledljivost od vstopnih surovin in vse do končnega proizvoda zagotavlja transparentnost proizvodnje ter hitro odkrivanje in preprečevanje napak. Analiziranje proizvodnje je tako hitrejše, hkrati pa nam omogoča hitrejše odkrivanje ozkih grl , ki jih lahko nato odpravimo in s tem pospešimo sam proces od naročila do izdelave izdelka.
Program Vpisovanje je nastal kot pripomoček, ki zagotavlja dostop do vseh potrebnih informacij v pripravi proizvodnje na enem samem mestu. S tem se prihranil čas in predvsem zmanjša strošek zaradi zmanjšanja števila licenc na ostalih programih, ki so potrebni v dobri informacijsko podprti proizvodnji. Današnja proizvodnja, kemijska ali katerakoli druga, je lahko sodobna, varčna in uspešna samo s solidno informacijsko podporo.
Ključne besede: Informacijska podpora v proizvodnji, kemijska proizvodnja, računalniška aplikacija, nadzor kemijske proizvodnje, sledenje materialnih pretokov.
Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA TRITON-X-100, PRI POVIŠANI TEMPERATURIGregor Žerjav, 2009, diplomsko delo Opis: S klasično potenciodinamsko metodo smo preučevali vpliv neionskega surfaktanta TRITON-X-100 na korozijo feritnega nerjavnega jekla X4Cr13 v 1M H2SO4 pri petih različnih temperaturah. Kritično miceljno koncentracijo uporabljenega surfaktanta smo določili na osnovi merjenja površinske napetosti. Inhibicijsko učinkovitost smo izračunali pri različnih temperaturah in sicer v območju od 25 oC do 45 oC. Na podlagi meritev ugotavljamo, da učinkovitost inhibicije raste z večanjem koncentracije surfaktanta TRITON-X-100, medtem ko z naraščanjem temperature le–ta upada. Adsorpcija surfaktanta TRITON-X-100 sledi Flory-Hugginsovi adsorpcijski izotermi. Z uporabo termodinamskih enačb smo izračunali termodinamske parametre (ΔGads,, ΔHads , ΔSads). Nenazadnje smo izračunali tudi arrheniusov parameter in aktivacijsko energijo. Spreminjanje vrednosti aktivacijske energije v odvisnosti od koncentracije surfaktanta kaže na spremembo mehanizma adsorpcije surfaktanta TRITON-X-100 na površino jekla in sicer iz fizikalne adsorpcije do kemisorpcije.
Ključne besede: neionski surfaktant, inhibitorji korozije, žveplova(IV) kislina, Flory-Hugginsova adsorpcijska izoterma, kritična miceljna koncentracija (CMC), termodinamski parametri
Objavljeno: 09.05.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 14
Celotno besedilo (7,97 MB) |
5. Učinkovitost filtrirne stiskalnice kot metode predčiščenja kompostne odpadne vodeDenisa Peršon Varga, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Ključne besede: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. Priprava tekočinskih formulacij za kontrolirano sproščanje pesticidovHelena Primec, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge sta bili priprava in karakterizacija mikrokapsul: v koloidno raztopino β-ciklodekstrina smo s tehniko enkapsulacije ujeli olje citronele. Z laboratorijskimi metodami smo določili velikosti delcev, izmerili potenciala zeta, vsebnosti vlage, opravili analizo s FTIR (Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija) ter izvedli meritve hlapnih snovi z modificirano kromatografsko metodo (GC).
Ugotovili smo, da smo uspešno enkapsulirali olje citronele v mikrokapsule β-ciklodekstrina. Meritve spektrov FTIR olja citronele, β-ciklodekstrina in vzorca sintetiziranih mikrokapsul so pokazale ujemanje spektrov β-ciklodekstrina in sintetiziranih mikrokapsul. S tem smo potrdili, da je olje citronele v notranjosti mikrokapsule, in ne na ovoju.
Meritve velikosti delcev so pokazale, da gre za mikroenkapsulacijo. Velikost delcev je bila neenakomerna, kar je pokazal polidisperzni indeks. Dobili smo neenakomerno masno vpetje olja citronele v mikrokapsule. Izmerjeni potencial zeta je pokazal, da je raztopina nestabilna in da so se delci posedali.
V olju citronele in v pripravljenih mikrokapsulah smo z modificirano metodo GC identificirali vsebnost in hitrost sproščanja hlapnih spojin β-citronelola, citronele in trans-geraniola. Ugotovili smo, da je spontano sproščanje ob izpostavitvi zunanjim pogojem hitro. V prvih štirih urah se večina substanc sprosti in koncentracija ostaja konstantna do konca merjenja.
Ključne besede: olje citronele, β-ciklodekstrin, mikrokapsule, hlapne spojine, metoda GC
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 225; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. Ekstrakcija eteričnih olj iz ingverja (Zingiber officinale)Katja Svetek, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati potencialne protimikrobne in antioksidativne učinke različnih ekstraktov, pridobljenih iz ingverja (Zingiber officinale), s ciljem potencialne uporabe naravnih izvlečkov v prehrambeni, farmacevtski, živilski in kozmetični industriji. Ekstrakte smo pridobili z različnimi metodami ekstrakcije; s Soxhletovo metodo, ultrazvočno metodo in superkritično ekstrakcijo s CO2. Vse ekstrakcije smo izvajali dve uri. Pri Soxhletovi in ultrazvočni ekstrakciji smo uporabili različna topila, s ciljem prepoznati razliko med ekstrahiranimi komponentami s pomočjo polarnega in nepolarnega topila. Različne metode ekstrakcije in različna topila vplivajo na količino pridobljenega ekstrakta in na vsebnost komponent, ki jih ekstrakt vsebuje. Zanimal nas je izkoristek ekstrakcij in kvaliteta pridobljenih ekstraktov. Uporabili smo dve spektrofotometrični metodi; radikalsko metodo DPPH za določanje antioksidativne aktivnosti ekstraktov in metodo za določanje vsebnosti totalnih fenolov. Za določevanje protimikrobnega učinka smo uporabili difuzijsko metodo z diski, protimikrobno delovanje smo testirali na grampozitivni bakteriji Staphylococcus aureus, gramnegativni bakteriji Escherichia coli in kvasovki Candida albicans. V diplomskem delu so prikazani rezultati ekstrakcij in analiznih metod, ki smo jih izvedli. Iz rezultatov je vidno, da je uporaba Soxhletove ekstrakcije in topila aceton najboljša izbira za dosego najvišjega izkoristka ekstrakcije. Antioksidativni potencial smo ovrednotili z DPPH metodo, s katero smo najvišji odstotek inhibicije opazili pri ekstraktu, pridobljenem s superkritično ekstrakcijo pri 135 bar. Najnižji odstotek inhibicije smo opazili pri obeh ekstraktih, pridobljenih s topilom heksan. Pri določevanju vsebnosti totalnih fenolov smo opazili najvišjo vsebnost v ekstraktu, pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo, kjer smo kot topilo uporabili mešanico acetona in vode v razmerju 1:1. Najnižji delež vsebnosti totalnih fenolov smo opazili pri ekstraktoma, pridobljenima s topilom heksan; kar sovpada z najnižjim antioksidativnim potencialom. Nekateri pridobljeni ekstrakti so delovali protimikrobno proti C. albicans in S. aureus, medtem ko proti E.coli noben ekstrakt ni pokazal protimikrobnega učinka.
Ključne besede: ingver, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, protimikrobna učinkovitost, fenolne spojine
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 274; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,95 MB) |
8. Bentonit kot adsorbent za separacijo kovinskih ionov iz vodnih raztopinJaka Kugler, 2019, diplomsko delo Opis: Onesnaževanje okolja s težkimi kovinami in reševanje le te problematike na učinkovit in hkrati ekonomsko sprejemljiv način, predstavlja vedno večji izziv v današnjem času.
V diplomski nalogi smo preučevali adsorpcijske lastnosti bentonita za adsorpcijo kovinskih ionov (železo, baker, svinec) iz vodne raztopine. Masne koncentracije kovinskih ionov v raztopini smo določili z optično emisijsko spektroskopijo (ICP OES). Prav tako smo preučili karakteristike samega bentonita (velikost delcev, zeta potencial, specifična površina, volumen por).
Karakterizacija je pokazala, da je v našem vzorcu bentonita povprečni zeta potencial - 0,257 mV in povprečna velikost delcev 1657 nm.
Ugotovili smo, da s spreminjanjem pH raztopin Fe2+, Cu2+ in Pb2+ ionov, bentonit najbolje adsorbira pri pH vrednosti 7. Spreminjali smo tudi koncentracije samih raztopin z Fe2+, Cu2+ in Pb2+ ionov v območju od 1 mM do 13 mM in izmerili, da ima bentonit največjo kapaciteto pri koncentraciji 13 mM.
Prav tako smo preizkusili medsebojni vpliv ionov na adsorpcijo in ugotovili, da je učinkovitost adsorpcije vseh treh ionov nad 99 %.
Iz rezultatov diplomskega dela lahko sklepamo, da je bentonit odlična izbira za odstranjevanje železovih, bakrovih in svinčevih ionov iz vode.
Ključne besede: adsorpcija, bentonit, težke kovine, zeta potencial, ICP OES
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 272; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,56 MB) |
9. Antimikrobna učinkovitost Punica granatum L. na Escherichia coliAnže Peklar, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je pridobiti učinkovine iz različnih delov Punica granatum L. in proučiti njihov inhibitorni učinek na rast mikrobnih celic Escherichia coli ter določiti vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih.
S klasično vodno ekstrakcijo in Soxhletovo ekstrakcijo z etanolom smo pridobili učinkovine iz svežih in liofiliziranih semen, membrane in eksokarpa Punica granatum L. Proučili smo inhibitorni učinek ekstraktov na rast mikrobne kulture E. coli z disk difuzijsko metodo ter določili vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih.
Ugotovili smo, da se v celotnem sadežu Punica granatum L. nahajajo totalni fenoli, vitamin C in antimkrobne spojine, ki zavirajo rast bakterijske kulture E. coli. Koncentracije naštetih spojin so najvišje v membrani in eksokarpu Punica granatum L., saj smo v njihovih ekstraktih določili najvišjo vsebnost totalnih fenolov in vitamina C in omenjena dela Punica granatum L. izkazujeta tudi največji inhibitorni učinek na rast E. coli. Najmanj totalnih fenolov in vitamina C se nahaja v ekstraktih semen.
Ključne besede: Punica granatum L., antimikrobne lastnosti, totalni fenoli, vitamin C, inhibicija, bakterije, sekundarni metaboliti
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 240; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,93 MB) |
10. Fazna inverzija v emulzijskih sistemih z monomeri tiolov in alkenovJan Marko, 2019, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo poskus ustvarjanja fazne inverzije v emulzijskem sistemu z monomeri tiolov in alkenov z visokim deležem notranje faze. Preizkušali in opisali smo dejavnike, ki vplivajo na porazdelitev faz v emulziji. Tako smo najprej spreminjali volumski delež notranje faze, nato masni delež surfaktanta in na koncu še temperaturo vodne kopeli, v kateri se je nahajal reaktor z emulzijo.
Fazno inverzijo smo poskušali ustvariti v emulziji monomerov 1,6-heksandiol diakrilat in pentaeritritol tetrakis (3-merkatopropionat), pri čemer po polimerizaciji kot končni produkt dobimo visoko porozen polimer. V iskanju ustreznih pogojev za nastanek tega pojava smo spreminjali delež surfaktanta Pluronic L121, delež vodne faze, ki jo je predstavljala razredčena raztopina kalcijevega klorida heksahidrata, in temperaturo vodne kopeli. Zatehte monomerov in iniciatorja Irgacure 819 ter pogoji fotopolimerizacije in hitrost mešanja emulzije so bili tekom eksperimenta vedno enaki. S pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) smo preverili, pri katerih pogojih priprave dobimo namesto tipične strukture poliHIPE strukturo, kjer so praznine in zapolnjena mesta obrnjena. Uspelo nam je ustvariti monolit s črvičasto strukturo, ki nakazuje začetek fazne inverzije.
Ključne besede: polimer, poliHIPE, poroznost, tiol-en klik polimerizacija, fazna inverzija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 153; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,98 MB) |
