| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1074
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena odprtokodnega programskega okolja idaes za potrebe procesnega inženirstva
Zala Arih, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja uporabo programskega okolja IDAES za reševanje problemov v procesnem inženirstvu. Je programsko okolje, ki nam omogoča sinteze, optimizacije, reševanje problemov in mnogo več. Osredotočili smo se na dva primera in tri metode, ki zajemajo simulacijo, optimizacijo in dinamično optimizacijo, ki so ključne pri načrtovanju procesa. Programsko okolje omogoča vpogled v specifičen proces in nam poda rezultate, ki jih lahko z nadaljnjo optimizacijo in dinamično optimizacijo izboljšamo. Zaradi že vgrajenih knjižnic imamo veliko izbiro za načrtovanje in reševanje problemov. S pomočjo primerov simulacije, optimizacije in dinamične optimizacije predstavljamo sintakso modela. V prvem primeru je zajeta simulacija in optimizacija proizvodnje benzena, kjer je cilj izboljšati učinkovitost celotnega procesa. Naslednji primer je proizvodnja natrijevega acetata, kjer s pomočjo programskega okolja najprej simuliramo izbrani proces in ga nato z optimizacijo in dinamično optimizacijo še nadgradimo in izboljšamo. Dobljeni rezultati dela nakazujejo na to, da je programsko okolje primerno za načrtovanje procesov. Prednost je veliko število modelnih knjižnic, ki omogočajo reševanje problemov, izris grafov, modeliranje, simulacijo, vendar lahko pride do problema pri sami uporabi programskega okolja, saj programsko okolje zahteva določeno stopnjo razumevanja sintakse.
Ključne besede: IDAES, programsko okolje, Python, simulacija, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Preučevanje fiksacije kovin v zemlji z različnimi adsorbenti
Lea Gerečnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Težke kovine dandanes predstavljajo eno izmed večjih problematik v mulju, kar se je potrdilo tudi v poplavah, ki so se zgodile v začetku avgusta, leta 2023. Namen diplomske naloge je bil preučiti možnost fiksacije 〖"Pb" 〗^"2+" ionov v mulju, z uporabo naravnega materiala klinoptilolita in prašnatega sintetičnega zeolita 4A. Da bi povečali učinek fiksacije, smo zeolit 4A modificirali s kislino. Po poplavah, ki so se zgodile, smo vzorčili naplavljen mulj. Pripravili smo osem paralelnih vzorcev. Polovico z mokrim muljem, drugo polovico pa s suhim, ki smo ga predhodno posušili in mu določili vlažnost. Referenčni material sta predstavljala neobdelan moker in suh mulj, v ostale vzorce mulja pa smo dodali klinoptilolit in pa obe vrsti zeolita 4A v točno določenem masnem razmerju v vodni raztopini. Fiksacijo 〖"Pb" 〗^"2+" ionov smo preučevali v času štirih mesecev. Merili smo vsebnost svinčevih ionov v neobdelanem mulju in v izbranih časovnih presledkih še v vseh pripravljenih vzorcih. Z dodatnimi analizami smo ugotavljali stabilnost obdelanih muljev in mobilnost 〖"Pb" 〗^"2+" ionov v mulju.
Ključne besede: zeolit, adsorpcija, svinec, fiksacija, klinoptilolit, mulj
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 36; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

3.
Vpliv ultravijoličnih žarkov na transformacijo kanabinoidov
Luka Horvat, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv ultravijoličnih žarkov na transformacijo neaktivnih oblik kanabinoidov v aktivne in na medsebojno transformacijo aktivnih oblik (THC v CBN) v ekstraktu industrijske konoplje. Kanabinoidi so, zaradi svojih medicinskih lastnosti, ključne zdravilne komponente v konoplji, vendar je zaradi zakonskih omejitev potrebna regulacija njihove vsebnosti. Ekstrakti so bili 15-vatni ultravijolični svetilki izpostavljeni za čase od 0 do 65 minut in analizirani s sistemom za tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo. Za minimizacijo komponente THC sta optimalna časa pod lučjo okrog 32 in 65 minut, v katerih vsebnost pade iz začetne vrednosti 1,97 % na 0,81 % in 0,76 %. Ob upoštevanju, da je naš cilj ohraniti visoko vsebnost komponente CBD, je predlagan optimalni čas 32 minut, saj vsebnost le-tega pri 65. minuti opazi strm padec. Vsebnost CBD po začetnem padcu (od 52,20 % na 32,50 %) ostaja približno konstantna, dokler pri času 40 minut ne začne naraščati do 37,74 % in nato do 65. minute ponovno pade. Vsebnost CBN zaradi transformacije iz THC narašča do časa 32 minut (od 0,050 % na 0,17 %). Po času 50 minut začne vsebnost CBN padati. Komponenta CBC ohranja približno enako vsebnost (0,97 %). Podatke smo statistično obdelali in ugotovili, da je vpliv izpostavljenosti ekstrakta industrijske konoplje ultravijoličnim žarkom na transformacijo kanabinoidov signifikanten, valovna dolžina pa nima bistvenega vpliva.
Ključne besede: transformacija kanabinoidov, ultravijolični žarki, dekarboksilacija, konoplja, ekstrakcija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
Študija in optimizacija vezave antikalinov na male molekule
Alja Špec, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali optimizacijo vezave anitkalina na majhno molekulo s tehniko molekulskega sidranja in in silico mutageneze. Osredotočili smo se na razumevanje, kako lahko specifične mutacije aminokislin znotraj antikalina vplivajo na njegove interakcije z različnimi ligandi. Pri tem smo s programskim jezikom Python pripravili skripto, ki nam je pomagala pri izvedbi in silico mutageneze aminokislinskih ostankov in oceno vezave med proteinom in ligandom. Rezultati so pokazali potencialno ugodne mutacije, ki bi lahko povečale vezavno afiniteto liganda. Tako smo pokazali enostavni postopek, s katerim lahko optimiziramo vezavo testnih ligandov na antikaline in s tem skrajšamo in vitro postopke oz. efektivneje izvajamo laboratorijsko delo. Ugotovitve diplomske naloge pa prispevajo tudi dragocen vpogled v podrobnosti interakcij ligand-protein, saj lahko vezavno mesto antikalinov omogoči visoko selektivnost za vezavo preučevanih malih molekul.
Ključne besede: in silico mutageneza, antikalini, molekulsko sidranje, lipokalinske strukture, vezavno mesto
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

5.
Računalniško modeliranje antikarcinogenih učinkov naringenina
Lamija Ahmetović, 2024, diplomsko delo

Opis: Naringenin je biološko aktiven polifenol iz citrusov z različnimi koristnimi učinki za človeško zdravje. Nedavna znanstvena literatura poroča, da naringenin lahko zavira razvoj in napredovanje tumorjev, kar kaže na njegov potencial za zdravljenje različnih vrst raka. To diplomsko delo je osredotočeno na naringenin v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov, in sicer aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksida, 2-cianoetilen oksida, etilen oksida, glicidamida, kloroetilen oksida, vinilkarbamat epoksida, stiren oksida, propilen oksida in β-propiolaktona. Cilj je izračunati aktivacijske proste energije in razjasniti molekularne mehanizme reakcij alkilacije naringenina z obravnavanimi genotoksičnimi kemijskimi karcinogeni z uporabo kvantno-mehanske metode Hartree-Fock v kombinaciji z dvema fleksibilnima baznima setoma 6-31G(d) in 6-311++G(d,p). Izračune aktivacijskih prostih energij smo izvedli na superračunalniški gruči VRANA s programom Gaussian 09 v vakuumu in z uporabo dveh implicitnih modelov topil: modela polarizabilnega kontinuuma in Langevinovih dipolov. Za oceno učinkovitosti naringenina kot polifenolnega lovilca smo izračunane aktivacijske proste energije v kombinaciji z modeli topil primerjali z eksperimentalnimi vrednostmi aktivacijskih prostih energij med istimi končnimi kemijskimi karcinogeni in najbolj reaktivno DNK bazo gvaninom. Rezultati kažejo na učinkovitost naringenina kot polifenolnega lovilca šestih končnih kemijskih karcinogenov, pri čemer najbolj izstopajo β-propiolakton, vinilkarbamat epoksid in propilen oksid. Znaten antikarcinogeni potencial je naringenin izkazal tudi kot lovilec kloroetilen oksida, aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida in etilen oksida, v primeru katerih so bile izračunane aktivacijske proste energije podobne z eksperimentalno določenimi vrednostmi. V primeru 2-cianoetilen oksida, glicidamida in stiren oksida zaščitne lastnosti naringenina niso tako izrazite, saj so bile izračunane aktivacijske proste energije višje v primerjavi z eksperimentalno določenimi vrednostmi za gvanin. Trdno verjamemo, da je diplomsko delo razjasnilo zapletene molekularne mehanizme naringenina in bo imelo velik vpliv na nadaljnje računalniške in eksperimentalne študije njegovih antikarcinogenih učinkov.
Ključne besede: naringenin, flavanoni, končni kemijski karcinogeni, aktivacijske proste energije, kvantno-mehanski izračuni, metoda Hartree-Fock, implicitni solvatacijski modeli
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

6.
Prve analize vodnega vira iz Savinjske statistične regije
Tina Kodrin, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana prva analiza vodnega izvira z območja Savinjske statistične regije, ki že več let preskrbuje manjše število gospodinjstev s pitno vodo. V vseh teh letih še ni bilo izvedenih ustreznih analiz, s katerimi bi potrdili ustreznost vode in primernost le te za uživanje. Cilj diplomskega dela je izvesti prvo analizo omenjenega vodnega izvira in določiti kakovost vode z uporabo fizikalno-kemijskih analiz in mikrobiološke analize. Fizikalno-kemijske analize smo izvedli v treh različnih časovnih obdobjih. Določili smo vsebnost splošnih parametrov v vodi, vsebnost kovin in trdoto vode. V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za okolje in hrano Novo mesto smo določili mikrobiološko kakovost vode. Končni cilj predstavlja določitev indeksa kakovosti vode (WQI). Rezultati kažejo na zelo dobro kakovost vode. Vsebnost težkih kovin je večinoma blizu ali pod mejo določljivosti, kakor tudi rezultati vsebnosti pesticidov. Dobljeni rezultati mikrobiološke analize so ustrezni. WQI je pokazal zelo visoko kakovost pitne vode.
Ključne besede: Pitna voda, prvi monitoring, pesticidi, mikrobiološke analize, indeks kakovosti vode
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

7.
Zamreževanje peg polimerov z multifunkcionalnimi tioli s klik kemijo
Tomaž Pogelšek, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazana tiol-en polimerizacija za pripravo poroznih polimerov iz pentaeritritol tetra(3-merkaptopropionata) in polietilen glikol diakrilata ali polietilen glikol dimetakrilata. Željene materiale z odprto porozno strukturo smo poskušali pridobiti s spreminjanjem razmerja med monomerom in oligomerom ali dodajanjem novih monomerov. Vzorce smo po pripravi analizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom, GeoPyck 1365 densiometrom in FT-IR spektrofotometrom. Pripravili smo vzorce, ki imajo na nekaterih delih poliHIPE strukturo na drugih pa nekaj med poliHIPE in bikontinuirno strukturo. Sklepamo, da je do tega prišlo zaradi fazne inverzije.
Ključne besede: : poliHIPE, bikontinuirna struktura, polimer
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

8.
Vpliv naknadnega zamreženja poli(stiren-ko-divinilbenzena) na površinske lastnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Miha Cafuta, 2024, diplomsko delo

Opis: Visoko porozni polimerni materiali predstavljajo ključno kategorijo materialov zaradi njihovih številnih prednosti, ki omogočajo uporabo na različnih področjih. Ti materiali so izjemno uporabni pri filtraciji in ločevanju različnih snovi, vključno s plini, tekočinami in trdnimi delci. Poleg tega imajo pomembno vlogo v biomedicini, kjer se uporabljajo za izdelavo nosilcev za zdravila, implantatov in bioloških senzorjev, zaradi svoje biokompatibilnosti, porozne strukture in sposobnosti nadzorovanega sproščanja zdravilnih učinkovin. Na področju katalize visoko porozni polimerni materiali služijo kot nosilci katalizatorjev, kar omogoča povečanje učinkovitosti kemičnih reakcij z zagotavljanjem velike površine za nanašanje katalizatorjev. Poleg tega so uporabni tudi za odstranjevanje onesnaževal iz vode, zraka in drugih tekočin ter kot učinkovita termalna izolacija v gradbeništvu. V elektrokemičnih aplikacijah, kot so baterije, gorivne celice in druge naprave, se visoko porozni polimerni materiali uporabljajo kot elektrode zaradi njihove visoke specifične površine in poroznosti, kar omogoča boljše elektrokemične reakcije. V okviru diplomske naloge smo sintetizirali visoko porozne polimerne materiale na osnovi stirena in divinilbenzena ter preverili njihovo kemijsko sestavo s FTIR spektroskopijo in elementno analizo, morfologijo s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa ter specifično površino in volumsko porazdelitev por s porozimetrijo. Uspešno smo polimerizirali emulzije z visokim deležem notranje faze z različnimi deleži stirena in divinilbenzena. Opazili smo, da z naraščanjem deleža divinilbenzena velikost por pada, medtem ko se specifična površina z naraščanjem deleža divinilbenzena povečuje do 50 mol%, nato pa začne padati. Na primer, material s 10 mol% divinilbenzena je imel velikost primarnih por 29,0±3,9 μm in specifično površino 6,9 m2/g, medtem ko so bile pore materiala s 50 mol% divinilbenzena velike 24,1±3,2 μm, s specifično površino 62,7 m2/g. Material z 80 mol% divinilbenzena je imel pore velike 19,2±2,6 μm in specifično površino 29,5 m2/g. Za mnoge aplikacije je zaželena višja specifična površina materialov ali prisotnost funkcionalnih skupin, ki lahko katalizirajo druge kemijske reakcije. V ta namen smo poli(stiren-ko-divinilbenzen) naknadno hiperzamrežili s tiol-en klik polimerizacijo in uvedbo monomera pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionata). FTIR spektroskopija in elementna analiza sta potrdili vključenost pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionata) v polimerno verigo. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da se specifična površina ni povečala, temveč je celo upadla. Naknadno hiperzamreženje ni bilo uspešno.
Ključne besede: polimeri, monomeri, poliHIPE, zamreženje, tiol-en klik, porozen
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

9.
Porozni polimetakrilati z variabilno hidrofilnostjo
Petra Bukovec, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo s suspenzijsko radikalsko polimerizacijo pripravili porozna polimerna zrna na osnovi kopolimerizacije metakrilatov različnih polarnosti. S spreminjanjem koncentracij monomerov butil metakrilata, lavril metakrilata, etilheksil metakrilata in zamreževala etilenglikol dimetakrilata, smo vplivali na hidrofilnost nastalih zrn. Za iniciacijo proste radikalske polimerizacije smo uporabili termični iniciator azobisizobutironitril. Na stabilnost suspenzije smo vplivali s stabilizatorji polivinil pirolidon K-90, polivinil pirolidon K-30 in polivinil alkohol. Dobljena zrna smo okarakterizirali z optičnim mikroskopom in jim določili velikost. Izkazalo se je, da so za nastanek zrn pomembni predvsem tip in masna koncentracija stabilizatorja glede na maso vodne faze, masna koncentracija iniciatorja glede na maso monomerov in čas polimerizacije. Za določanje hidrofilnosti smo sintetizirali monolite enakih koncentracij kot dobljena zrna in jim izmerili stični kot med površino in kapljico vode. Kemijsko sestavo materialov smo potrdili s FT-IR spektroskopijo, izkoristek polimerizacije pa smo določili z gravimetrijo.
Ključne besede: polimeri, metakrilati, suspenzijska polimerizacija, prosta radikalska polimerizacija, hidrofilnost
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

10.
Priprava antikorozijske prevleke z enkapsuliranim inhibitorjem
Tadeja Rožman, 2024, diplomsko delo

Opis: Korozija je razdiralni napad na kovino, ki je posledica kemijske ali elektrokemijske reakcije, do katere pride, ko je kovina izpostavljena reaktivnemu okolju (vlaga, kisik, halogenidni ioni, kisline, baze). Pri tem se poslabšajo fizikalne lastnosti kovinskega materiala, zaradi česar ta izgubi svojo funkcionalnost. Za inhibicijo korozijskih procesov se pogosto uporabljajo prevleke, katerih osnovna naloga je ta, da zagotavljajo fizično pregrado med površino kovine in korozivnim okoljem, s čimer se onemogoči difuzija agresivnih ionskih zvrsti, vodnih molekul in molekul kisika do površine. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti korozivnemu mediju, spremenljivih okoljskih pogojev in mehanskih obremenitev se prevleke sčasoma obrabijo, kar pomeni,da jih je potrebno vzdrževati. To predstavlja visoko ekonomsko obremenitev, zato se pojavi potreba po zasnovi t.i. pametnih prevlek, pri katerih se v osnovno prevleko vstavi aktivna učinkovina, ki se ob poškodbi prevleke sprosti iz kapsule in obnovi fizično pregrado. V diplomskem delu smo na aluminijev vzorec nanesli epoksidno prevleko, v katero smo vstavili kationski surfaktant CTAB, enkapsuliran v silikatne nanokapsule. Kationski surfaktant se ob poškodbi prevleke odzove na lokalno spremembo pH, tako da nastopi sproščanje le-tega iz nanokapsul. Nato se CTAB s pomočjo adsorpcije veže na anodna in katodna mesta, s čimer se obnovi fizična pregrada med korozivnim okoljem in kovinsko površino. Korozijsko odpornost prevlek smo preverili v dveh korozivnih medijih: 3,5 % raztopini NaCl in 0,1 M raztopini HCl in sicer s pomočjo elektrokemijskih meritev. Korozijske parametre smo pridobili s pomočjo Tafelove ekstrapolacijske metode in metode linearne polarizacijske upornosti. Površinsko analizo pripravljenih prevlek smo izvedli s pomočjo ATR-FTIR spektroskopije, meritve kontaktnega kota in elektronske vrstične mikroskopije. Meritve so pokazale, da smo z vključitvijo enkapsuliranega inhibitorja v prevleke dosegli inhibicijsko učinkovitost nad 98 %.
Ključne besede: korozija aluminija, kloridni ioni, potenciodinamska metoda, pametne prevleke, inkapsuliran inhibitor, protikorozijska zaščita, Tafel metoda
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

Iskanje izvedeno v 3.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici