| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 896
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv strukture tiola na polimerizacije v koloidnih medijih
Nika Ozis, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo ugotovit, kako struktura tiola vpliva na polimerizacijo v koloidnih medijih. Pripravili smo multilplo emulzijo (V/O/V), kjer je bil delež vodne faze večji od 80 %. Sintetizirane kroglice smo prefiltrirali skozi filterpapir in jih očistili z metanolom, nato je sledila karakterizacija teh kroglic. Kroglice smo pripravili s kombinacijo TMPTMP/TMPTA in TT/TMPTA ter 1,6-HDT/TMPTA. Sintetizirane kroglice smo slikali z mikroskopom in jim izmerili velikost ter tako določili povprečno velikost sintetizirane kroglice in velikostno porazdelitev v vzorcu. Prav tako smo jih okarakterizirali z elementno analizo in s FTIR.
Ključne besede: poliHIPE, tiol-en polimerizacija, suspenzijska polimerizacija, porozna zrna
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 9; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanja
Mojca Hraš, 2020, diplomsko delo

Opis: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja. Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije. Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Ključne besede: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 42; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

3.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 33; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

4.
Optimiranje inaktivacije encimov v graham moki
Domen Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Moka je živilo, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu in je v vsakodnevni uporabi. Proučili smo vpliv različnih parametrov, ki vplivajo na inaktivacijo encimov v moki z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) (čas izpostavitve moke v SC CO2, tlak in dekompresija). Graham moko smo izpostavili v SC CO2 pri različnih pogojih z namenom inaktivacije encimov, ki so prisotni v moki. S pomočjo SC CO2 smo inaktivirali 5 različnih encimov. Stopnjo inaktivacije encimov smo določili na osnovi aktivnosti določenega encima pred in po izpostavitvi v SC CO2. Dokazali smo, da se aktivnost encimov in s tem tudi koncentracija celokupnih proteinov znižuje z naraščanjem časa in tlaka izpostavitve moke v SC CO2.
Ključne besede: α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, polifenol oksidaza, encimi, superkritični ogljikov dioksid, inaktivacija, graham moka
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 37; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

5.
Biooznačevalci za napoved odziva na vedolizumab pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Lara Metlika, 2020, diplomsko delo

Opis: Eno izmed obetavnejših bioloških zdravil za zdravljenje kronične vnetne bolezni je biološko zdravilo vedolizumab. Na žalost je neodziv na terapijo še vedno prisoten pri 1/3 bolnikov. Natančna napoved odzivnosti pred začetkom terapije bi bila zato zelo pomembna. V diplomskem delu je prikazan sistematski pregled literature. Iskanje PubMed je bilo izvedeno z vnaprej določenimi ključnimi besedami in izrazi, da se ugotovijo ustrezne študije o napovedovalcih odziva. V rezultatih so prikazani dobljeni tipi markerjev; proteinski, klinični, v povezavi z koncentracijo ter na ravni mRNA, ter medsebojne primerjave različnih vrednosti. Bolniki s hudo boleznijo ali predhodno izpostavljenostjo anti-TNF terapiji se manj verjetno odzovejo na vedolizumab. Prav tako so zanimivi proteinski markerji C-reaktiven protein, raven albumina ter fekalnega kalprotektina. Zaključimo, da je v prihodnje potrebnih še več študij ter bolj sistematičen pristop k iskanju biomarkerjev.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, vedolizumab, odziv, in napovedovalci odziva
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 31; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Proučevanje metod in postopkov čiščenja keramične membrane po mikrofiltraciji surove sirotke
Žan Brinovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Sirotka je eden od proizvodov pri proizvodnji sira v mlekarski industriji. Sestavine sirotke se obravnavajo kot sestavine z dodano vrednostjo v formulah za dojenčke, hrani in pijači za športno prehrano ter drugih živilskih izdelkih. Sirotka je vir raznovrstnih biološko aktivnih spojin z edinstvenimi funkcionalnimi lastnostmi in omogoča živilski industriji, da razvije funkcionalna živila s potencialnimi zdravstvenimi koristmi. Sirotka je sestavljena iz različnih komponent, kot so proteini, mineralne soli, laktoza, mlečna maščoba, mikroorganizmi in ostale snovi (Barukcic et al., 2014). Za svežo sirotko je značilno, da je zelo dovzetna za kvarjenje zaradi prisotnosti mikroorganizmov, zato je potrebno, da jo hranimo pri ustreznih pogojih. V mlekarski industriji se pogosto uporabljajo postopki mikrofiltracije (MF) in ultrafiltracije (UF), kjer se MF uporablja za odstranitev mikroorganizmov, bakterij in nečistoč, medtem ko se UF uporablja predvsem za koncentriranje sirotke. V zadnjih 10 letih je mlekarska industrija spoznala, da se lahko s postopkom mikrofiltracije iz kisle sirotke ločijo različni mikroorganizme, proteini, kazein, bakterije, maščobe in različne lipide. Z metodo mikrofiltracije prav tako predelamo kislo sirotko, da lahko postane varna za izpust v okolje. Nepredelana kisla sirotka namreč vsebuje veliko nitratov in fosfatov, ki povzročajo evtrofikacijo naravne vode, kar pa pomeni odmiranje naravnih organizmov in poseganje v naravno kroženje snovi. Pri postopku mikrofiltracije, se na keramičnih membranah ustvari biološki film mikroorganizmov. Glavni problem postane močno mašenje keramične membrane zaradi tega filma, ki onemogoča nadaljnjo filtracijo. Pojavi se potreba po vzpostavitvi najbolj učinkovitega načina oz. postopka čiščenja membrane s primernimi čistili.
Ključne besede: Sirotka, kisla sirotka, mikrofiltracija, keramična membrana, ultrafiltracija, postopek čiščenja membrane, ultrasil, filtracija, koncentrirana sirotka, diafiltracija
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 27; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
Vsebnost ščitničnih hormonov in vitamina D3 v krvnem serumu
Lucija Špes, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo določevali vsebnost tiroidnih hormonov, trijodotironina (F3) in tiroksina (T4) ter metabolit vitamina D3 (25-hidroksivitamin D3) v krvnem serumu. Vzorce smo analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije v tendemu z masno spektrometrijo. Za določitev vsebnosti ščitničnih hormonov in vitamina D3 v krvnem serumu smo najprej izvedli percipitacijo proteinov. Postopek odstranitve proteinov je bil izveden na dva načina. Ena metoda je proteine iz seruma odstranila s pomočjo centifugiranja, medtem ko je druga metoda obarjala proteine s pomočjo organskega topila. Obe metodi sta dali dobre rezultate, kar pomeni, da ju lahko uporabimo pri načrtovanju eksperimentov. Optimizacijo kromatografskih parametrov smo določili primerno metodo za določevanje tiroidnih hormonov in vitamina D3 v krvnem serumu. Po vzpostavitvi optimalnih pogojev za analizo, smo metodo tudi delno validirali. Dobljeni rezultati validacije so dali zadovoljive rezultate. Metoda je primerna za določevanje trijodotironina v krvnem serumu v območju koncentracije 1,25-250 ng/mL, tiroksina v območju 1,25-250 ng/mL in metabolite vitamina D3 v območju 2,5-250 ng/mL z RSD < 10%. Analizirani vzorci so bili pripravljeni z enostavnim postopkom, ki je časovno ugoden za analizo večjega števila vzorcev. Metoda je dobra alternativa imunološkim metodam, ki zahtevajo veliko časa in so manj natančne.
Ključne besede: Trijodotironin, tiroksin, metabolit vitamina D3, LC-MS/MS, krvni serum
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 27; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
Optimizacija procesa dekarbonatizacije surove vode v TEŠ
Nejc Poprijan, 2020, diplomsko delo

Opis: Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo podrobno analizirali proces dekarbonatizacije vode v Termoelektrarni Šoštanj. Dekarbonatizacija je odstranjevanje karbonatne trdote iz vod s kemijsko reakcijo. V vodo se dodajajo kalcijevi ioni, ki reagirajo s karbonatnimi ioni. Kalcijevi ioni se dodajo v obliki kalcijevega hidroksida, s čimer povišamo pH in povzročimo, da se hidrogen karbonatni ioni pretvorijo v karbonatne, ki so ob prisotnosti kalcija slabo topni. Ugotavljali smo optimalno pH vrednost in ugotovili, da se v laboratorijskem sistemu ta nahaja med pH vrednostmi 9 in 10, v realnem procesu pa med 8,5 in 9, saj v reaktor dodajamo tudi železov III klorid, ki ob dodani zadostni količini reagenta za dekarbonatizacijo pH niža. Preverili smo tudi različne sestave surove vode in sicer smo naredili poskuse z različnimi volumskimi razmerji vzorcev iz reke Pake in Družmirskega jezera, ki tudi sicer predstavljata vode, ki se v TEŠ-u uporabljajo za hladilne sisteme. Kot najboljšo možnost smo izbrali volumsko razmerje vode iz reke in jezera 2:3. To razmerje ima namreč na začetku relativno nizko karbonatno trdoto, po obdelavi se ta zniža in ne vsebuje veliko sulfatnih ionov. Nazadnje smo določili kinetične parametre reakcije. Potrdili smo tretji red reakcije z aktivacijsko energijo 41,6 KJ/mol in pred-eksponentnim faktorjem 1,835 10^6 (L/mol)2min.
Ključne besede: dekarbonatizacija, hladilni sistem, karbonatni ioni, obarjanje, reaktor
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 57; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1016,91 KB)

9.
Vpliv temperature na izolacijo komponent industrijske konoplje
Andrej Zidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ugotavlja vpliv termične obdelave rastline pred ekstrakcijo in termične obdelave ekstrakta, na pretvorbo kanabidiolne kisline - CBDA v kanabidiol - CBD. Namen je bil določiti, katera od dveh metod dela, privede do kakovostnejšega produkta oziroma večjega deleža CBD. V sklopu diplomskega dela smo uporabili metodo ultrazvočne ekstrakcije z uporabo topila izopropanola. Ekstrakt se je pridobil iz zmlete posušene industrijske konoplje. Temperaturna dekarboksilacije kanabidiolne kisline je bila pri 130 °C. Dobljen produkt v obliki konopljinega ekstrakta se je analiziral z metodo HPLC-MS. Rezultati analiz povedo, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Segrevanje ekstrakta povzroči 16-krat večjo pretvorbo CBDA v CBD in tako 12 % višjo končno koncentracijo CBD. Z raziskavo smo dokazali, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Tako smo dobili produkt višje kakovosti.
Ključne besede: Industrijska konoplja, konopljin ekstrakt, ekstrakcija komponent, kanabinoidi, pretvorba CBDA v CBD, dekarboksilacija
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 55; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Funkcionalizacija glicidil metakrilatnih hierarhično poroznih polimerov
Tamara Galun, 2020, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni materiali so dandanes zelo uporabni materiali na večih področjih ( biomedicina, kromatografski procesi, shranjevanje plinov itd.). Zanje so značilne pore v strukturi in visoke specifične površine. Lahko jih funkcionaliziramo in uporabnost takih materialov še dodatno razširimo. Poroznost v polimernih materialih lahko induciramo na več načinov- uporaba porogenih topil, kristalov soli določene velikosti, polimerizacija kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze idr. Cilj diplomske naloge je bila priprava poli(GMA-ko-EGDMA) polimerov z različno stopnjo zamreženosti ( 5 mol%, 10 mol% , 15 mol% in 20 mol% EGDMA) in več nivojsko poroznostjo. To smo dosegli z uporabo tehnike sintranja PMMA zrn, preko katerih smo prelili emulzijo z visokim deležem notranje faze ( HIP emulzija). PMMA zrna smo odstranili iz nastalega polimera s pomočjo kontinuirne ekstrakcije v Soxhletovem aparatu z etilacetatom. Kot končni produkt smo dobili material s točno določeno hierarhijo poroznosti. Za primerjavo smo sintetizirali tudi poli(GMA-ko-EGDMA) brez sintranih nosilcev. S tem namenom smo si emulzijo zato razdelili na dva dela: enega smo dali v plastični kalup, drugega preko nosilca. Polimere smo na koncu še funkcionalizirali z amini (1,8-DAO in TrisNH2). S pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa smo analizirali poli(GMA-ko-EGDMA) monolite. PoliHIPE materiali so imeli zaprto celično strukturo. PoliHIPE/PMMA materiali pa so bili odprte celične strukture. Na mestih, kjer so bila tekom sinteze sintrana PMMA zrna, so nastale odprtine oziroma primarne pore, ki so med seboj povezane s povezovalnimi porami. V skeletu materiala smo lahko opazili tudi sekundarne pore. Funkcionalizirane vzorce pa smo analizirali tudi s FTIR spektrometrom in naredili elementno analizo. Rezultati so pokazali, da je bila funkcionalizacija uspešna.
Ključne besede: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, sintranje, glicidil metakrilat, funkcionalizacija
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 50; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici