Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo preučevali pretočni sistem z povratno-zančno regulacijo na demonstracijski napravi GUNT RT-624. Na začetku eksperimentalnega dela smo preverili linearnost ventila glede na vhodni signal. Z določitvijo linearnega območja delovanja smo določili interval, na katerem so meritve ustrezne in relevantne. Z uvedbo stopničaste spremembe smo karakterizirali sistem na obratovalnem območju avtomatskega ventila. Sistem smo regulirali z P, PI in PID regulacijo, katerih nastavitve smo določili grafično z Cohen Coonovo metodo. Nadaljnje eksperimentalno delo smo opravili z uporabo programa Matlab. Pripravili smo simulacijski modul eksperimentalne naprave in testirali različne tipe regulacije kot tudi različne nastavitve regulacijskih konstant, ki smo jih pridobili iz empirično zapisanih metod. Opazovali smo odziv sistema pri uvajanju stopničastih sprememb in motnje ter zapisali opažanja in ugotovitve o ustreznosti metod za regulacijo obravnavanega sistema. Cilj regulacije je bil pridobiti hiter ter natančen odziv z minimalnim preletom, predvsem pa vzpostavitev stabilnega stanja sistema po dosegu referenčne vrednosti. V sistem smo uvajali motnjo, ki jo je modul odpravil s povratnozančno regulacijo. Rezultati nakazujejo, da je za obravnavani sistem najustreznejši proporcionalno-integralni regulator, saj zagotavlja zadovoljive, točne rezultate in ob ustreznih nastavitvah konstant ne povzroča oscilacije signala. Idealnemu odzivu sistema smo se poizkušali približati z optimizacijo nastavitev z uporabo orodja Simulink. Pridobili smo parametre, ki so bili za obravnavani sistem najustreznejši.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, PI regulacija, PID regulacija, optimizacija nastavitev pretočnega sistema
Objavljeno v DKUM: 18.05.2022; Ogledov: 17; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,55 MB)

Opis: Receptor ERBB3 (angl. erb-b2 receptor tyrosine kinase 3) uravnava rast, proliferacijo, preživetje celic in angiogenezo. Njegovo spremenjeno aktivnost povezujejo z nastankom in razvojem raka glave in vratu (angl. head and neck cancer - HNC). Gen ERBB3 zraven receptorja ERBB3 kodira še manjše topne, sekretorne beljakovine (sERBB3), katerih vloga v patogenezi HNC ni povsem pojasnjena. Za boljšo pojasnitev vloge ERBB3 in sERBB3 pri HNC, smo v diplomski nalogi na vzorcu 34 bolnikov z RT-qPCR proučili izražanje mRNA za receptor ERBB3 in sekretorno beljakovino velikosti 22 kDa p22-sERBB3 ter njuno izražanje opisali iz stališča klinično-patoloških značilnosti HNC. Tako ERBB3 kot p22-sERBB3 sta bila izražena v tumorskem in zdravem tkivu, pri čemer je bilo za tumorsko tkivo značilno nižje izražanje ERBB3 (p < 0,001) in p22-sERBB3 (p < 0,05) v primerjavi z zdravim tkivom. Prav tako je bilo izražanje ERBB3 višje (p < 0,001) od izražanja p22-sERBB3. Ugotovili smo tudi pozitivno korelacijo med izražanjem ERBB3 in p22-sERBB3 tako v tumorskem (p = 0,001) kot zdravem (p = 0,001) tkivu. Izražanje p22-sERBB3 je bilo višje (p < 0,05) pri rakih ustne votline z ustnicami v primerjavi z raki grla in žrela. Za razliko od p22-ERBB3 pa vpliva mesta nastanka tumorja na izražanje ERBB3 nismo ugotovili. Parcialna analiza izražanja ERBB3 je pokazala na višje izražanje ERBB3 v zdravem kot tumorskem tkivu pri rakih grla (p < 0,05) in žrela (p < 0,001), ne pa pri rakih ustne votline z ustnicami. Tumorji z limfovaskularno invazijo so imeli statistično značilno nižje izražanje ERBB3 (p < 0,05) in p22-sERBB3 (p < 0,05) v tumorskem kot zdravem tkivu, medtem ko pri tumorjih brez limfovakularne invazije omenjenih razlik nismo ugotovili zaradi povišanega izražanja ERBB3 oziroma p22-sERBB3 v tumorskem tkivu. Pri tumorjih brez HPV-16 je bilo izražanje ERBB3 nižje (p < 0,05) v primerjavi z zdravim tkivom, ta razlika pa pri tumorjih, okuženih s HPV-16, ni bila prisotna zaradi povišanega izražanja ERBB3 v tumorskem tkivu. Analiza izražanja ERBB3 in p22-sERBB3 po stadijih tumorjev je pokazala, da so bolj razviti raki imeli višje izražanje ERBB3 (cT3: p < 0,01; cT4: p < 0,05; pT2: p < 0,05; pT3: p < 0,01; pT4: p < 0,05) in p22-sERBB3 (cT4 in pT4, oba p < 0,05) v zdravem kot tumorskem tkivu. Vpliva kajenja in uživanja alkohola na izražanje ERBB3 in p22-sERBB3 v zdravem in tumorskem tkivu nismo ugotovili. Naši rezultati kažejo na vlogo mRNA za topno, sekretorno beljakovino p22-sERBB3 pri patogenezi raka glave in vratu. Izražanje ERBB3 je bilo pri tumorjih raka glave in vratu znižano v primerjavi z zdravim tkivom, na njegovo izražanje pa so vplivali prisotnost limfovaskularne invazije, gradus tumorja in okužba s HPV-16.
Ključne besede: ERBB3, p22-sERBB3, rak glave in vratu, HPV-16, invazija, RT-qPCR
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 23
Celotno besedilo (5,65 MB)

Opis: Kisla sirotka, kot stranski produkt mlekarske industrije, ne predstavlja samo vse večjega okoljskega problema, ampak je tudi potencialno pomemben vir različnih nutrientov. Namen tega diplomskega dela je bil proučiti uporabnost procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke, proizvedene na območju Slovenije. Kot polprepustno membrano pri delu smo uporabili votlo-vlaknasto biomimetično akvaporinsko membrano, z vgrajenimi molekulami proteina akvaporina v njeno notranjo strukturo. Prav tako je bila testirana uporabnost 1 M natrijevega klorida, 1 M kuhinjske soli, morske vode ter 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata kot gonilne raztopine. Uspešnost procesa koncentriranja je bila spremljana z meritvami fluksa vode, osmotskega tlaka, povratnega fluksa topljenca ter vsebnosti beljakovine laktoferina v vhodni raztopini. Med testiranimi gonilnimi raztopinami je najslabše lastnosti izkazala raztopina 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata. Po drugi strani pa, pri uporabi 1 M natrijevega klorida in 1 molarne kuhinjske soli kot gonilnih raztopin, ni bilo opaziti razlik v izrabi procesa niti v delovanju same membrane. Pri poskusih z morsko vodo smo dobili nekoliko slabše rezultate v primerjavi z natrijevim kloridom in kuhinjsko soljo kot gonilno raztopino in je lahko z ekonomskega vidika dobra alternativa za uporabo v procesu osmoze, glede na njeno razširjenost po svetu. Da bi izkoristili potencial akvaporinske membrane v procesu osmoze, je bilo potrebno po vsaki filtraciji očistiti njeno površino. V naši raziskavi je bilo ustrezno čiščenje doseženo le z uporabo deionizirane vode. Rezultati te študije so pokazali, da se proces osmoze lahko uporabi za obdelavo oziroma koncentriranje stranskih produktov mlekarske industrije (predvsem kisle sirotke), z namenom pridobitve novih izdelkov z dodano tržno vrednostjo.
Ključne besede: osmoza, votlo-vlaknaste membrane, gonilna raztopina, sirotkine beljakovine, laktoferin, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti
Objavljeno v DKUM: 29.03.2022; Ogledov: 143; Prenosov: 20
Celotno besedilo (9,15 MB)

Opis: Pretok je ena izmed pomembnejših obratovalnih veličin v vsakem industrijskem procesu, regulacija le-tega pa služi za preučevanje, načrtovanje in zagotavljanje optimalnega delovanja procesa. V diplomskem delu je prikazan celotni razvoj virtualnega dinamičnega sistema za regulacijo pretoka s povratno-zančno in vnaprejšnjo regulacijo. Namen diplomske naloge je z uporabo različnih računalniških pristopov razviti simulator za regulacijo pretoka, ki je aproksimacija realnega procesa ter na osnovi simulacij določiti najbolj učinkovito regulacijsko shemo in ustvariti virtualni dinamični model naprave, ki omogoča nadaljnji študij procesne sistemske tehnike. V sklopu eksperimentalnega dela smo razvili dinamični model naprave za regulacijo pretoka z uporabo programskega paketa MATLAB/Simulink. Vzpostavili smo vhodno-izhodni model naprave, preučevali vpliv spremembe parametrov prenosne funkcije vnaprejšnje regulacije od idealnih vrednosti na odziv sistema in sposobnost vzpostavitve stacionarnega stanja, ko v procesu pride do spremembe referenčne vrednosti ali na sistem vplivajo motnje iz okolice. Na osnovi niza simulacij smo zmodelirali obnašanje sistema do te mere, da smo pridobljeni model uporabili pri razvoju virtualnega regulatorja, ki uspešno kompenzira vpliv motnje, še preden ta vpliva na želeno vrednost. Primerjali smo odziv kombinirane povratno-zančne in vnaprejšnje regulacije in same povratno-zančne regulacije. Na osnovi analize rezultatov smo potrdili naša predvidevanja, da vnaprejšnja regulacija s kombinacijo povratno-zančne regulacije hitreje in uspešneje odpravlja motnje iz okolice kot povratno-zančna regulacija. Dokazali smo, kako pomembna je nastavitev in optimizacija regulacijskih parametrov za nelinearne dinamične sisteme ter da sistem deluje brezhibno, ko so izpolnjene teoretične zahteve in omejitve.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, vnaprejšnja regulacija, modeliranje, virtualizacija procesa
Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 182; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: Farmacevtska, kozmetična kot tudi prehrambena podjetja že vrsto let uporabljajo jedrca koščičastega sadja za pridobivanje ekstraktov, destilatov in olj. Omenjeni ekstrakti po navedbah iz literature vsebujejo amigdalin, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja na trgu pojavil pod imenom vitamin B-17. Navajajo tudi, da amigdalin zavira nastajanje rakavih celic ter ima pozitiven vpliv na tumorska obolenja. Raziskovali smo, ali ekstrakti koščičastega sadja resnično vsebujejo amigdalin, ter se osredotočili na njegovo izolacijo. V ta namen smo izvajali ekstrakcije po Soxhletu ter v ultrazvočni kopeli. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije in želeli določiti optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo amigdalina. V dobljenih ekstraktih smo z uporabo kromatografske analize z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost amigdalina. Vsebnost skupnih fenolov v ekstraktih smo določali spektrofotometrično. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo preverjali z uporabo DPPH radikalske metode. V diplomskem delu smo uspešno izolirali amigdalin in ugotovili, da na njegovo vsebnost v ekstraktih vpliva tako izbira topila kot tudi temperatura. Ker so jedrca koščičastega sadja polna maščobnih spojin, je za izolacijo amigdalina iz tovrstnega materiala primerneje uporabiti manj polarna topila kot so dietil eter, etanol in metanol. Ugotovili smo, da antioksidativna aktivnost dobljenih ekstraktov ni nujno pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin vendar pa na vsebnost skupnih fenolov vpliva izbira ekstrakcijske metode in temperatura ekstrakcije. DPPH test je za komponento amigdalina pokazal negativne rezultate, zato nismo dokazali antioksidativnega delovanja.
Ključne besede: amigdalin, ekstrakcije, LC-MS/MS, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, DPPH
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,51 MB)