Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obraba je glavni krivec za potrato materialov in izgubo njihovih mehanskih lastnosti. Vsako zmanjšanje obrabe materiala lahko vodi do velikih prihrankov. Glavna motivacija te diplomske naloge je razvoj novih kovinskih kompozitov na osnovi Fe. Ti kompoziti so sestavljeni iz kovinske matrice z fino razpršenimi trdimi delci v njeni mikrostrukturi. Cene zlitin na osnovi Ni and Co so visoke, prav tako pa imajo te zlitine toksičen in kancerogen efekt. Trde zlitine na osnovi Fe predstavljajo ekonomsko in ekološko alternativo. Potreba po optimizaciji se lahko pojavi tudi z ozirom na trde delce, ki so vstavljeni v kovinsko matrico. Kot spojina za trdi delec je bil uporabljen kovinsko vezan WC. Zaloge le tega na tržišču so omejene, sočasno pa naraščajo cene te spojine na tržišču. Poleg cene kot pomanjkljivost lahko omenimo raztopitev WC v materialih, ki temeljijo na Fe. V želji, da bi se izognili visokim cenam in omejili raztopitev WC, predstavljajo novi trdi ionsko vezani (SiO2, AlZrO) in kovalentno vezani (SiC) trdi delci zanimivo alternativo. Vzroke, zakaj ti trdi delci niso bili uporabljeni že prej, lahko pripisujemo njihovim lastnostim vezave, ki omejuje vezavo teh trdih delcev v kovinsko matrico. Za izboljšanje njihove vezave je na površino teh delcev nanesena ovojnica s PVD procesom. V primeru ionsko vezanih delcev ta ovojnica spodbuja vezavo delcev v kovinsko matrico, v primeru kovalentno vezanih delcev pa nanesena ovojnica služi kot ovira za raztopitev trdih delcev v materialih, ki temeljijo na Fe. Kovinski kompoziti z vezanimi trdimi delci so proizvedeni s procesom InduClad. V ospredju raziskav so stičišča med trdimi delci in ovojnico, ter ovojnico in kovinsko matrico. Raziskave so bile opravljene z elektronskim in optičnim mikroskopom. Nadalje je raziskana mikrostruktura in obraba proti trdim abrazivom kovinskih kompozitov. Za primerjavo med mikrostrukturo in obrabo delcev so bili vzorci raziskani po standardu ASTM G65. Rezultati so pokazali, da nanos ovojnice na ionsko vezane trde delce (SiO2 , AlZrO) izboljša vezavo delcev v kovinsko matrico in posledično zmanjša obrabo kovinskih kompozitov. Nanos ovojnice na kovalentno vezane delce skoraj popolnoma prepreči raztopitev delcev v kovinskih matricah.
Ključne besede: Obraba, zlitine na osnovi Fe, PVD proces, InduClad proces, WC, AlZrO, SiO2, SiC
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 5
Polno besedilo (4,40 MB)

Opis: Klinična depresija je poglaviten vzrok invalidnosti in pomemben dejavnik tveganja za samomor, ki je nadpovprečno pogost vzrok smrti v Sloveniji. Kljub zahtevnosti se motnja lahko zdravi uspešno in ima dobro prognozo. Antidepresivi se za zdravljenje depresije in drugih motenj uporabljajo vse pogosteje; navkljub obsežnim raziskavam pa za ta zdravila še vedno obstajajo številne možnosti izboljšav. Antidepresivi iz skupine reverzibilnih inhibitorjev monoamin-oksidaze A (RIMA) so bili doslej zapostavljeni zaradi pogostega enačenja s skupino antidepresivnih zdravil, ki so se na encim monoamin-oksidazo (MAO) vezali ireverzibilno in s tem povzročali smrtno nevarne interakcije s hrano. RIMA predstavljajo drugo generacijo antidepresivov z encimskim delovanjem in teh interakcij ne povzročajo, prav tako imajo bistveno zmanjšano tveganje interakcij z drugimi zdravili. Na osnovi dobre učinkovitosti, varnosti, ugodnega profila stranskih učinkov ter pomanjkanja predstavnikov te skupine na trgu, smo se v diplomskem delu osredotočili na racionalno načrtovanje antidepresivov tipa RIMA. Harmin je naravna spojina s tradicionalno rabo kot RIMA. Po strukturi predstavlja majhno, rigidno molekulo z dobro absorpcijo, penetracijo krvno-možganske pregrade in nanomolarno inhibitorno koncentracijo MAOA, vendar zaradi pomanjkanja selektivnosti delovanja povzroča številne stranske učinke. Reševanja problematike smo se lotili po treh pristopih. Zdravilom-podobne substance smo razvrstili po strukturni podobnosti derivatu harmina, ki tvori dodatne interakcije v lipofilnem žepku aktivnega mesta in ima in vitro izboljšano afiniteto za MAOA. Najbolj podobne molekule smo sidrali v tarčo in jih razvrstili po oceni vezavne energije. Kot rezultat prvega pristopa navajamo 100 tarči najbolje prilegajočih se molekul, za katere lahko pričakujemo spremembe v delovanju na sekundarnih mestih; vezava na MAOA pa je (vsaj in sillico) ohranjena. Struktura 15 najboljših ujemanj prvega pristopa nakazuje dobre farmakokinetične lastnosti. Iz njih smo vzeli fragmente, ki segajo v lipofilni žepek, ter jih inkorporirali na ogrodje harmina. S tem smo pridobili nabor strukturnih derivatov harmina za bodoče in vitro študije in obogatili znanje o povezavi struktura-aktivnost za RIMA. Za derivate harmina, ki so rezultati drugega pristopa, predvidevamo izboljšano vezavo in s tem povezano višjo selektivnost delovanja. Zadnji pristop pa je temeljil na iskanju ligandov iz drugih podobnih kristalnih struktur na redefiniranem vezavnem mestu. Priporočene so variante uporabe in usmerjenega razvoja harmala alkaloidov v druge zdravstvene namene. Zlasti inovativno je zdravljenje Downovega sindroma in Alzheimerjeve bolezni z inhibicijo DYRK1A-kinaze.
Ključne besede: harmin, zaviralci, antidepresivi, racionalno načrtovanje, in silico, monoamin-oksidaza, MAO, RIMA
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 10
Polno besedilo (4,11 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je bila priprava nanodelcev Bi2MoO6 s sonokemijsko metodo. Delo smo okvirno razdelili na dva dela in sicer je prvi obsegal sintezo bizmutovega molibdata, drugi pa karakterizacijo le-tega. Sinteza je potekala pod vplivom ultrazvočnega obsevanja oborine, ki je bila pripravljena v različnih pH območjih, sama kemijska reakcija pa je potekla preko procesa akustične kavitacije. Proces sestavlja nastanek, rast ter porušitev plinastih mehurčkov v tekočini, pri čemer se sprosti energija za nastanek nanodelcev. Za karakterizacijo molekulske strukture nastalih kristalov smo uporabili rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Za natančnejšo določitev molekulske formule pripravljenih vzorcev, smo se posluževali tudi termogravimetrične analize (TG).
Ključne besede: bizmutov molibdat, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci, sonokemijska metoda
Objavljeno: 24.07.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 8
Polno besedilo (1,66 MB)

Opis: Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretično ozadje akumulacije toplote in način delovanja fazno spremenljivih snovi- PCM in glavne značilnosti le teh. Te smo razdelili v tri skupine in predstavili prednosti in slabosti posamezne skupine. V teoretičnem delu so prav tako predstavljeni postopki enkapsulacije PCM-ov, saj je ta ključna pri uporabi PCM v gradbeništvu. Nato pa se v drugem delu diplomskega dela posvetimo računskai analizi možnosti hlajenja notranjih prostorov v času višjih temperatur s pomočjo PCM-ov. Pri tem smo obravnavali različne načine aplikacije plasti s PCM-i v steni gradbenega objekta. Ugotovili smo, da lahko na splošno aplicirimo največ PCM-ov v steno, v primeru, če jih apliciramo v opeko. Prav tako smo ugotovili, da lahko z uporabo PCM-ov v steni, poljubno spreminjamo vrednost toplotnega toka skozi steno materiala, saj je odvisnost toplotnega toka skozi steno odvisna predvsem od vrednosti koeficientov toplotne prevodnosti PCM-ov in materiala, v katerega so ti aplicirani. Ker med maso PCM-ov v steni in količino toplote, ki jo lahko le ti akumulirajo, velja linearna povezava, je za dolgotrajno delovanje PCM-ov v steni bolje, če že na začetku v steno apliciramo večjo maso PCM-ov. Prav tako smo ugotovili, da je boljše, če se ob aplikaciji PCM v opeko, toplotni tok čez zid nekoliko poveča, saj to pomeni, da ima PCM višji koeficient toplotne prevodnosti, kot pa material v katero je apliciran. Višji koeficient toplotne prevodnosti PCM-a pomeni, da lahko le ta hitreje sprejema in oddaja toploto.
Ključne besede: akumulacije toplote, fazno spremenljive snovi, enakapsulacija, shranjevanje toplote, uporaba fazno spremenljivih snovi v gradbeništvu
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 92; Prenosov: 14
Polno besedilo (2,76 MB)

Opis: V vsakdanjiku se srečujemo z najnovejšo tehnologijo, ki nam olajšuje sprejemanje različnih informacij. V diplomskem delu je predstavljeno pametno pisalo, uporaba le tega in različni primeri njegove uporabe v kemiji in kemijski tehniki. Pametno pisalo deluje le s pomočjo papirja, na katerem se nahaja unikatni vzorec mikro točk, katerega pametno pisalo s pomočjo infrardeče kamere posname in ga pretvori v elektronsko obliko. Tako nam pametno pisalo omogoča hkratno združevanje besedila in zvoka, s pomočjo vgrajene infrardeče kamere in mikrofona. Študentje vsakodnevno prejemajo najrazličnejše nove in pomembne informacije pri različnih predmetih. Ker je teh informacij velikokrat preveč, je cilj naše diplosme naloge predstaviti uporabo pametnega pisala, prikaz kreiranja različnih problemov, ki njim bodo v pomoč pri usvajanju nove, nerazumljive snovi. S pametnim pisalom smo pri predmetih Kemijsko računanje, Procesne bilance in Kemijsko računanje II kreirali in predstavili različne probleme, ki so jim v pomoč pri učenju. Predstavljene probleme smo v PDF obliki shranili na internetno stran https://estudij.um.si, kjer so študenti imeli nenehni dostop do le teh. Ob končanem 2. semestru v študijskem letu 2015/2016 smo izvedli anketo med študenti, ki so predstavljene probleme uporabljali pri učenju in usvajanju nove snovi.
Ključne besede: pametno pisalo, reševanje problemov, elektronski način učenja, kemija, kemijska tehnika
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 6
Polno besedilo (2,31 MB)