1. Ekstrakcija β-karotena in fukoksantina iz morskih algGal Korda, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na optimizacijo superkritične ekstrakcije β-karotena in fukoksantina iz alg, s predhodno obdelavo teh z ionsko tekočino holin lizinat. Tako β-karoten kot fukoksantin, sta pomembna karotenoida z velikim potencialom v farmacevtski in prehrambni industriji. Parametra, na podlagi katerih smo pripravili eksperimentalni načrt, sta bila tlak in temperatura, kjer smo z njuno variacijo optimizirali vsebnost fukoksantina in β-karotena v ekstraktih. V primerjavi z drugimi metodami, je bila vsebnost v ekstraktih večja z uporabo superkritične ekstrakcije. Optimalni pogoji te metode so bili 350 bar in 50 °C, kjer je bila vsebnost fukoksantina 31,34 mg Fx/g ekstrakta, vsebnost β-karotena pa <1 mg Bc/g ekstrakta. Tudi v vseh ostalih ekstraktih nismo zaznali β-karotena nad mejo detekcije. Dobljene rezultate smo nato primerjali z drugimi študijami, s katerimi smo ugotovili, da pred obdelava z ionsko tekočino holin lizinat minimalno pripomore k učinku na količino ekstrahiranega fukoksantina ali β-karotena. Ti so nam prav tako pokazali, da je superkritična ekstrakcija s pred obdelavo z ionsko tekočino, učinkovitejša od vroče maceracije in Soxhletove ekstrakcije.
Ključne besede: fukoksantin, β-karoten, superkritična ekstrakcija, pigmenti, izolacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,09 MB) |
2. Analiza glikoproteina (gp) virusa zaire ebolavirus ter identifikacija potencialnih terapevtskih tarč z orodji probis in cmdockAljoša Poš, 2025, diplomsko delo Opis: Zaire ebolavirus (EBOV) povzroča hemoragično mrzlico z visoko smrtnostjo in kljub napredku v medicinskih raziskavah še vedno nima odobrenega zdravila. V pričujočem diplomskem delu smo analizirali virusni glikoprotein (GP), ki ima osrednjo vlogo pri vstopu virusa v gostiteljske celice, z namenom identifikacije potencialnih zaviralcev. S pomočjo programske opreme ProBiS in PyMOL smo na osnovi strukturne podobnosti napovedali možna vezavna mesta na GP, ki bi lahko predstavljal terapevtsko tarčo. Na podlagi pregleda znanstvene literature smo oblikovali virtualno knjižnico malih molekul, ki smo jih nato z orodjem CmDock sidrali na izbrano, identificirano tarčno mesto. V nadaljevanju smo primerjali rezultate z digitalno knjižnico komercialno dostopnih spojin Enamin, pri čemer smo se osredotočili na analizo struktur spojin z najugodnejšimi ocenami sidranja. Izvedli smo kemoinformacijsko analizo strukturne podobnosti ter primerjavo osnovnih skeletov z znanimi zaviralci EBOV GP. Najobetavnejšim spojinam smo nato analizirali vezavne konformacije ter določili število in vrste nekovalentnih interakcij z GP. Ugotovili smo, da več spojin iz obeh knjižnic tvori potencialno stabilne komplekse z GP, pri čemer so nekatere spojine iz Enamin knjižnice po osnovni skeletni zgradbi presenetljivo podobne tistim iz naše strukturirane zbirke. Prav tako smo zaznali, da so nekatere spojine z najboljšimi CmDock ocenami sidranja kljub nizki Tanimotovi podobnosti vsebovale osnovne skeletne značilnosti že znanih zaviralcev. Slednje lahko uporabimo kot izhodišča za nadaljnje eksperimentalne raziskave na področju razvoja zaviralcev GP virusa EBOV.
Ključne besede: Zaire ebolavirus, glikoprotein GP, zaviralci, vezavna mesta, molekulsko sidranje, strukturna podobnost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (8,96 MB) |
3. Uporaba metode LOPA za analizo nevarnosti v industrijskih obratih z nevarnimi snovmiValentina Mavrič, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je prikazana analiza zaščitnih slojev (LOPA), ki jo uporabljamo kot orodje za vrednotenje in zmanjševanje tveganj v procesni industriji. Namen naloge je raziskati, kako metoda LOPA pripomore k učinkovitemu obvladovanju nevarnosti v industrijskih obratih, kjer se uporabljajo ali proizvajajo nevarne snovi.
Metoda LOPA predstavlja semikvantitativen pristop, ki omogoča sistematično ocenjevanje obstoječih zaščitnih ukrepov in preverjanje, ali ti zadostujejo za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven. V okviru naloge smo predstavili teoretične osnove metode, korake za njeno izvedbo, opisali ključne pojme, kot so varnostni instrumentalni sistemi in funkcije, nivo varnostne integritete, verjetnost odpovedi ob zahtevi ter neodvisni zaščitni sloj.
S praktičnimi primeri smo prikazali uporabo metode LOPA za analizo konkretnih nevarnih scenarijev. Določili smo pogostost začetnega dogodka, ovrednotili zaščitne sloje in izračunali preostalo tveganje. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, ali so potrebni dodatni varnostni ukrepi.
Rezultati kažejo, da je metoda LOPA uporabno in pregledno orodje za sprejemanje odločitev na področju procesne varnosti. Omogoča ciljno usmerjeno izboljševanje zaščitnih mehanizmov ter prispeva k izpolnjevanju zahtev mednarodnih standardov na področju varnostnih instrumentalnih sistemov.
Ključne besede: LOPA, analiza zaščitnih slojev, stopnja varnostne celovitosti, analiza tveganja, procesna varnost
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Izolacija encimov in proteinov iz celic črne kvasovke Wallemia Ichthyophaga z uporabo mehanskega postopka : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeMarko Kresnik, 2025, diplomsko delo Opis: V svetu s hitro naraščajočo populacijo, onesnaženostjo in z izčrpanjem številnih naravnih virov, encimska tehnologija ponuja velik potencial za številne industrijske aplikacije. Nekatera področja, kjer se uporablja encimska tehnologija, so prehrambena industrija (encimi se uporabljajo za izboljšanje proizvodnje hrane, na primer pri predelavi žit, proizvodnji sladkorja, sira, sokov..), farmacevtska industrija (encimi se uporabljajo v sintezi zdravil, proizvodnji antibiotikov in pripravi cepiv), tekstilna industrija, proizvodnja biogoriv, kozmetična industrija in še druge panoge. Mikrobni encimi lahko na ekonomičen in okolju prijazen način delujejo kot biokatalizatorji za izvajanje reakcij v bioprocesih. Vsak živ organizem vsebuje biološko aktivne snovi, ki jih je mogoče ekstrahirati. Mikrobne celice proizvajajo intracelularne in ekstracelularne encime. Za sprostitev intracelularnih komponent iz celice je potrebno celično steno mikrobov razbiti. Za to smo uporabili postopek mehanske homogenizacije. Postopek homogeniziranja se običajno izvaja s pomočjo homogenizacijskih naprav, ki lahko delujejo s hidravličnim tlakom, ultrazvokom, visokim tlakom ali drugimi mehanskimi silami. V našem primeru bomo uporabili rotor-stator homogenizator, kjer vzorec potuje skozi ozek prostor med vrtečim rotorjem in statorjem, kar povzroči razbijanje delcev in razlitje celic v celično suspenzijo. Namen te diplomske naloge je bil ugotoviti kako čas homogenizacije vpliva na preživelost črnih kvasovk W.Ichthyophaga v celični suspenziji, preostalo aktivnost encimov (amilaza, β- glukozidaza, proteaza, celulaza) in preostalo koncentracijo proteinov. Celično suspenzijo smo homogenizirali v času od 0 – 90 min pri konstantni temperaturi 35 ºC. Rezultati so pokazali, da je preživelost W.Ichthyophaga s podaljševanjem časa homogenizacije upadala, preostala koncentracija proteinov pa je naraščala. Zaznali smo povečanje preostale aktivnosti encimov α-amilaze, celulaze in proteaze. Na preostalo aktivnost β-glukozidaze pa je imela homogenizacija negativen vpliv, saj smo dokazali takojšen upad preostale aktivnosti.
Ključne besede: W.Ichthyophaga, črne glive, homogenizacija, encimi, proteini.
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,00 MB) |
5. Primerjava lastnosti produktov pridobljenih s hidrotermalno karbonizacijo in torefikacijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMatej Zazijal, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli primerjati postopka hidrotermalne karbonizacije in torefikacije ter lastnosti končnih produktov. Surovini, ki smo ju toplotno obdelali, sta bili papirni in biološki mulj iz papirne industrije. Preverili smo tudi, kakšen je efekt predhodne obdelave mulja z alkoholnim kisom. Hidrotermalno karbonizacijo smo izvedli pri 250 °C z različnima reakcijskima časoma, in sicer 2 h in 4 h. Torefikacijo smo izvedli v atmosferi z dušikom in atmosferi z ogljikovim dioksidom, pri čemer smo vzorce enkrat segreli do 250 °C, drugič pa do 350 °C.
Analiza plinov, ki so se sproščali med torefikacijo, je pokazala, da je ogljikov dioksid tisti plin, ki nastaja v največji meri. Iz elementne analize je razvidno, da se delež ogljika v toplotno obdelanih vzorcih poveča, razmerje H/C in O/C pa se zmanjša. Razmerje goriva je dosti večje pri vzorcih, obdelanih s torefikacijo. Toplotna obdelava zviša kurilno vrednost. Nakisani vzorci so imeli po večini višjo kurilno vrednost. Z višjo temperaturo in daljšim časom obdelave praviloma dobimo oglje, ki ima višjo kurilno vrednost in energijsko gostoto. Največje masne in energijske izkoristke smo dobili pri torefikaciji na 250 °C, na izkoristek pa sta najbolj vplivala temperatura torefikacije in vrsta obdelovanega materiala. Glede na FTIR-spektre sklepamo, da so se celuloza, hemiceluloza in lignin med toplotno obdelavo v večini razgradili. Izmerili smo tudi vrednost pH in prevodnost ter določili vsebnost nutrientov v procesnih tekočinah, ki smo jih dobili s hidrotermalno karbonizacijo.
Ključne besede: termična obdelava, torefikacija, hidrotermalna karbonizacija, odpadki papirne industrije, analiza plinov, gorivne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,67 MB) |
6. Izolacija biološko aktivnih komponent iz Betonica officinalis : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeUrška Dovnik, 2024, diplomsko delo Opis: Betonika (Betonica officinalis) ima zaradi svoje zdravilnosti široko paleto uporabe v zgodovini. Odločili smo se izolirati biološko aktivne komponente iz posušenih delov betonike in jih okarakterizirati. Pri tem smo uporabili dve različni ekstrakcijski metodi (maceracijo in UZ ekstrakcija) in topili etanol in voda ter njihove mešanice. Ugotavljali smo kako različne ekstrakcijske metode in topila vplivajo na izolacijo biološko aktivnih komponent iz betonike. Najvišje izkoristke ekstrakcij smo dosegli z vročo maceracijo (približno 14 %). Pridobljenim ekstraktom smo nato določili vsebnost totalnih fenolov, proantocianidinov in antioksidativni potencial. Totalne fenole smo določali s pomočjo Follin-Ciocalteu reagenta. Kot standardno raztopino smo uporabili galno kislino. Rezultate smo podali v mg GA na g ekstrakta oz. materiala. Vsebnost proantocianidinov v ekstraktih smo določili z uporabo Porter-Hrstich-Chantovo metode. Pri tem smo kot standard uporabili cianidin. Rezultate smo podali v mg PAC na g ekstrakta oz. materiala. Nenazadnje smo s pomočjo DPPH testa določili antioksidativni potencial izoliranih spojin. Rezultati analiz so pokazali, da betonika vsebuje od 1-13,4 mg GA/g materiala. Prisotnost proantocianidinov je med 0,09 in 0,77 mg PAC/g materiala. Test DPPH je pokazal, da antioksidativna aktivnost ekstraktov betonike niha med 16,7 % in 31%.
Ključne besede: ekstrakcija, betonika, totalni fenoli, proantocianidini, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 02.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,18 MB) |
7. Funkcionalizacija hidrokinonskih obročev z okso-nukleofilnimi substitucijami za pripravo konjugiranih polielektrolitovMatej Šilak, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je kombinacija organske sinteze, polimerne kemije in organske analize.
Izvedli smo sintezo malih molekul, ki služijo kot prekurzorji za pripravo konjugiranih polielektrolitnih (CPE) polimerov. Prekurzorje, 3,3'-((2,5-dibromo-1,4-fenilen)bis(okso))bis(N,N,N-trimetilpropan-1-aminijev) bromid, 3,3'-((2,5-dietinill-1,4-fenilen)bis(oksi))bis(N,N,N-trimetilpropan-1-aminijev) bromid in 3,3'-((2,5-diformil-1,4-fenilen)bis(okso))bis(N,N,N-trimetilpropan-1-aminijev) bromid smo pripravili z okso-nukleofilno substitucijo, natančneje, izvedli smo t. i. Williamsovo eintezo etra. Prekurzor 1,3,5-tris(4-bromofenil)benzen, smo sintetizirali s kislinsko katalizirano aldolno kondenzacijo, pri kateri nastane trimerna spojina. Tako pripravljene prekurzorje, smo v nadaljevanju uporabili za pripravo CPE z reakcijami Sonogashira-Hagihara in Suzuki-Miyaura navzkrižnim pripajanjem ter s Schiff-bazno reakcijo.
Monomere in polimere smo analizirali z uporabo 1H NMR spektroskopije (prekurzorji), FTIR spektroskopije (polimeri), DRS UV-Vis spektroskopije (polimeri) in CHN elementne analize (prekurzorji in polimeri).
Uspešno smo izvedli sintezo treh prekurzorjev in dveh CPE polimerov. Strukturo prekurzorjev smo potrdili z 1H NMR. Strukturo polimerov smo potrdili z FTIR spektroskopijo. Z DRS UV-Vis smo polimeroma določili optične lastnosti. Rezultati elementne analize dopolnjujejo NMR in FTIR rezultate in potrjujejo željene molekule in makromolekule.
Ključne besede: Williamsova sinteza etra, Sonogashira-Hagihara reakcija, Suzuki-Miyaura reakcija, Schiff-bazna reakcija, konjugirani polielektrolitni polimeri
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,02 MB) |
8. Določevanje parametrov kakovosti vina s Fourierovo Transformacijsko Infrardečo Spektroskopijo (FTIR) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeBorka Pačavra, 2024, diplomsko delo Opis: Namen naloge je bila vpeljava novega postopka merjenja izbranih parametrov v vinu. Parametre smo določevali na aparatu LYZA 5000 Wine, ki temelji na Fourierovi Transformacijski Infrardeči Spektroskopiji (FTIR). Izbrani parametri, ki smo jih v poskusu merili so alkohol, relativna gostota, kisline, pH, hlapne kisline, ekstrakt ter glukoza in fruktoza. Ustvarili smo model, ki je vseboval različne vzorce vina. V okviru delne validacije smo preverili ponovljivost in obnovljivost. Glavni cilj je bil preučiti možnost zamenjave več metod, ki se trenutno izvajajo na različnih napravah, z eno metodo, ki bi omogočala analizo več parametrov na eni sami napravi. Prednosti bi bile prihranek časa, energije, denarja in materiala.
Parametre smo statistično ovrednotili glede na zahteve v skladu z validacijskim postopkom. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so sprejemljivi za glukozo in fruktozo, kisline, pH, ekstrakt, hlapne kisline in relativno gostoto in so znotraj predpisanega kriterija. Paralelne meritve medlaboratorijskih primerjav so izven predpisanih meja.
Potrdili smo, da izbrana analizna metoda zagotavlja točnost za naslednje parametre: alkohol, pH, ekstrakt, kisline, relativna gostota, glukoza in fruktoza.
Ključne besede: FTIR, vino, parametri, validacija, analiza
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,41 MB) |
9. Aktivacija adsorpcije hitozana na celulozo s plazmoLucija Flucher, 2024, diplomsko delo Opis: Naraščajoča skrb za zdravje in spremembe v življenjskem standardu so povečale zanimanje za razvoj protimikrobnih tekstilij, ki preprečujejo rast mikroorganizmov in delujejo preventivno proti okužbam, kot so okužbe kože in sluznic. Hitozan, naravni biopolimer, pridobljen iz hitina, se je izkazal za učinkovito protimikrobno sredstvo, saj preprečuje rast bakterij in gliv z vezavo na njihove celične stene ter zaviranjem njihovega metabolizma.
Diplomsko delo obravnava vpliv plazemske obdelave celuloznih vlaken na njihovo sposobnost adsorpcije hitozana. V raziskavi smo del celuloznih vlaken obdelali s plazmo, medtem ko smo preostali del pustili neobdelan. Obe vrsti vzorcev smo nato analizirali, da bi ocenili morebitno povečanje reaktivnosti in sposobnosti vezave hitozana kot posledico plazemske obdelave v primerjavi z neobdelanimi vlakni. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali plazemska obdelava vpliva na izboljšanje adsorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken.
Za oceno učinkovitosti postopka smo uporablili naslednje metode: potenciometrična titracija za določanje vezave hitozana, UV-Vis analiza za merjenje koncentracije preostalega hitozana, merjenje togosti ploskih tekstilij za oceno uporabnih lastnosti obdelanih vlaken ter merjenje protimikrobnosti.
Rezultati so pokazali, da plazemska obdelava bistveno izboljša adsorpcijo hitozana na celulozo. Plazemska obdelava se je izkazala kot obetavna metoda za funkcionalizacijo tekstilij, ki omogoča ustvarjanje okolju prijaznih in učinkovitih zaščitnih materialov. Diplomska naloga s svojimi ugotovitvami prispeva k napredku na področju razvoja tekstilij z dodano vrednostjo in odpira nove možnosti za raziskave v tej smeri.
Ključne besede: hitozan, plazma, bombaž, protimikrobnost, desorpcija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,73 MB) |
10. Določevanje vpliva multivalentnih fosfatnih in sulfonatnih pomožnih snovi na agregacijo proteinov za uporabo v biofarmacevtskih izdelkih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTjaša Krepek, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih desetletjih se je biofarmacevtska industrija osredotočila na razvoj bioloških zdravil. Večinoma gre za kompleksne beljakovinske molekule, ki so zahtevne in drage za izdelavo ter imajo omejen rok uporabe, ki je posledica nestabilnosti samih beljakovin. Na nestabilnost proteinov in agregacijo lahko vplivamo z dodatkom malih molekul in pomožnih snovi kot so površinsko aktivne snovi, pufri, sladkorji, soli itd., ki se na protein neposredno vežejo in ga tako stabilizirajo. Dosedanje raziskave so že preučile vpliv adenozin tripolifosfata in tripoli fosfata na agregacijo biofarmacevtskih proteinov, zato smo v diplomskem delu preučili še vpliv petih drugih že priznanih fosfatnih ionov in za primerjavo izbrali še deset ATP- ju podobnih sulfonatnih spojin, saj so polifosfati nagnjeni k hidrolizi in posledično niso primerni za uporabo kot pomožne snovi. Uporabili smo modelni protein lizocim kokošjega beljaka ter preverjali vpliv pomožnih snovi pri različnih koncentracijah na kinetiko agregacije proteina, ki smo jo spremljali z UV- Vis spektrometrijo. S pomočjo UV-Vis spektrometrije smo opravili tudi presejalni test pomožnih snovi na agregacijo proteina in izračunali delež monomernega proteina. Ugotovili smo, da fosfatne pomožne snovi in večina sulfonatnih učinkovito zaščitijo in stabilizirajo protein in ga tako zaščitijo pred agregacijo kot je ta podvržen temperaturnemu stresu ter ga zaščitijo pred agregacijo v daljšem časovnem obdobju, prav tako tudi zmanjšajo delež monomernega proteina v vzorcu. Preverili smo tudi vpliv pomožnih snovi na agregacijo delno razvitih beljakovin, kar smo dosegli z dodatkom ditiotreitola ali DTT, ki cepi disulfidne mostičke v beljakovini. V povprečju se je izkazalo, da dajejo boljše rezultate fosfatne pomožne snovi in ne sulfonatne. Najboljše rezultate sta med pomožnimi snovmi dala ATP in TPP, preostale pomožne snovi pa dale primerljive rezultate.
Ključne besede: protein, agregacija, pomožne snovi, fosfati, sulfonati, fazni diagram
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (4,50 MB) |
