| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 946
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled in ocena potenciala energetske integracije med različnimi industrijskimi podsektorji
Anej Pevec, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo procesnih tokov železarske in jeklarske industrije, rafinerij, proizvodnje amonijaka in proizvodnje cementa ter apna, v Združenih državah Amerike. Ti predstavljajo podsektorje, ki imajo znatno porabo in višek primarnih virov energije. Cilj diplomskega dela je bil, da določimo kje prihaja do največjih energijskih izgub ter raziskava vpliva uvedbe toplotne integracije znotraj posameznega sektorja in tudi integracije med sektorjiali kombinaciji dveh. Najprej smo izvedli analizo zgodovinskih porab energij v posameznih sektorjih. S preučevanjem primarnih virov energije ter njihovih tokov doprinesemo k razumevanju sistema rabe energije ter nastajanja izgub po posameznih sektorjih. Potencial uvedbe toplotne integracije smo določili na podlagi najbolj pogosteje uporabljene tehnologijo znotraj posameznega podsektorja in njihovih procesnih tokov. Potencial toplotne integracije smo ocenili z uporabo tehnologije uščipa, ki smo ga izvedli ter rezultate grafično predstavili s pomočjo programa Microsoft Excel in postavljenih izračunov za uščipno tehnologijo. Ugotovili smo, da z uvedbo toplotne integracije, v posameznih podsektorjih oziroma v povezavi dveh, pridemo do velikih prihrankov energije. Nadalje smo s pomočjo sestave energijskega miksa ocenili izpuste CO2eq v že omenjenih podsektorjih.
Ključne besede: industrijski sektorji, toplotna integracija, uščipna tehnologija, energijski sistem, CO2 emisije
Objavljeno: 15.10.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
Inkorporacija programabilnega logičnega krmilnika v dinamični proces regulacije pretoka
Maj Virant, 2021, diplomsko delo

Opis: Vodenje in nadzorovanje procesov je široko področje kemijskega inženirstva, ki se povezuje tudi s strojništvom in informatiko. V okviru diplomske naloge smo skušali regulacijo relativno preprostega dinamičnega procesa izboljšati s uporabo programabilnega logičnega krmilnika (PLK), ki bi operatorju omogočal bolj fleksibilen in transparenten pregled nad stanjem v procesu ter operacijami, ki jih bi krmilnik izvajal. Vključili smo tudi prednosti logičnega krmilnika, kot so grafični vmesnik na dotik, varnostna funkcija za preprečitev pregrevanja črpalke ter samodejna sprožitev alarmov pri nestabilnem obnašanju procesa. Pripravo na regulacijo smo uspešno nadgradili z vključitvijo funkcije samonastavitve »auto-tune«, ki samodejno nastavi regulacijske parametre. Program za PLK smo pripravili na način, da ga je enostavno vključiti tudi v že obstoječ sistem. Velika prednost takega načina dela je fleksibilnost in možnost razširitev, ne le znotraj enega sistema temveč tudi povečava na industrijski nivo z mnogimi reguliranimi spremenljivkami hkrati. PLK, uporabljen kot PID regulator, smo eksperimentalno primerjali s industrijskim PID krmilnikom, ki je bil tovarniško vključen v uporabljeno eksperimentalno napravo. Izkazalo se je, da je PID regulacija s uporabo PLKja enako učinkovita kot tovarniška, saj enako hitro doseže želeno vrednost pri stopničasti spremembi. Skupaj z dodatnimi funkcijami, ki jih ponuja PLK, smo sistem uspešno naredili učinkovitejši, varnejši ter enostavnejši za uporabo.
Ključne besede: povratno zančna regulacija, PID regulacija, programabilni logični krmilnik, regulacija pretoka
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

3.
Razvoj in validacija kolorimetričnega senzorskega receptorja za zaznavanje kvarjenja živil
Marcel Žafran, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja začetno področje raziskav in razvoja novih kolorimetričnih senzorskih receptorjev (KSR) za zaznavanje amonijaka (NH3), ki bi jih lahko vključili v pametno embalažo za živila. NH3 je namreč pomemben analit, z merjenjem katerega lahko ovrednotimo svežost in varnost nekaterih živilskih proizvodov, predvsem mišične hrane. KSR smo pripravili tako, da smo ekstrakt vijoličnega korenja raztopili v polimeru etil celuloza in tako pripravljeno raztopino s premazovalnikom z nožem nanesli na PET-folijo. Ves material, ki smo ga uporabili za pripravo opisanih KSR, je združljiv z živili. Za kvantitativno ovrednotenje barvnih sprememb smo uporabili tehniko vzorčenja iz nezapolnjenega prostora nad vzorcem in kolorimetrično detekcijo izvedli s pametnim telefonom. KSR smo izpostavili različnim koncentracijam NH3, pri čemer je prišlo do vidnih barvnih sprememb, ki smo jih ovrednotili z brezplačno aplikacijo Color Grab in RGB analizo. Barvne spremembe smo lahko s prostim očesom zaznali že pri koncentraciji 1,35 mg/L. Uporaba KSR v pakirani (pametni) embalaži bi lahko uporabnikom omogočila enostavno odčitavanje barvnih sprememb na njihovih mobilnih napravah, s čimer bi pridobili informacije o dejanskem stanju živil. Slednje je bistveno za podaljšanje njihovega roka trajanja in predstavlja eno izmed rešitev velikega globalnega izziva – ogromne količine zavržene hrane, ki zaradi rasti svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb, postaja vedno bolj pereč problem.
Ključne besede: kolorimetrični senzorski receptorji, zaznavanje kvarjenja živil, amonijak, celokupni hlapni bazični dušik, kolorimetrična detekcija, RGB-analiza
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v olupkih manga
Zala Serianz, 2021, diplomsko delo

Opis: Mango je priljubljen sadež, ki ga ljudje uživajo zaradi specifičnega okusa, vonja in barve, prav tako pa vsebuje različne hranilne snovi. Pri predelavi manga nastaja odpadni material, med katerega sodijo olupki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Olupki manga se vedno bolj kažejo kot potencialni vir nekaterih bioaktivnih snovi, tudi določenih encimov. V diplomski nalogi smo določevali aktivnost encimov, kot so α-amilaza, glukoamilaza, celulaza, lipaza, lakaza, katalaza, proteaza, peroksidaza, transglutaminaza in superoksid dismutaza v ekstraktih olupkov manga. Iz svežih in suhih olupkov smo pridobili etanolne ekstrakte s Soxhletovo ekstrakcijo ter vodne ekstrakte, kjer smo najprej vzorce homogenizirali, nato centrifugirali. Določevali smo vsebnost proteinov po Bradfordovi metodi in s pomočjo encimskih testov dokazali prisotnost nekaterih encimov v ekstraktih. Rezultati so pokazali, da je vodni ekstrakt iz suhih olupkov vseboval najvišjo koncentracijo proteinov. Najvišjo aktivnost v dobljenih ekstraktih smo določili encimu lipaza, in sicer v etanolnem ekstraktu iz suhih olupkov, kjer je aktivnost znašala 61,9 U/mL. Encimi lakaza, katalaza ter glukoamilaza niso bili prisotni v nobenem od testiranih vzorcev, pridobljenih iz olupkov manga. Na prisotnost encimov v ekstraktih vpliva izbira ekstrakcijskega topila, kar smo ugotovili pri določanju aktivnosti proteaze in peroksidaze, saj v vodnih ekstraktih nismo zaznali aktivnosti teh dveh encimov. Prav tako vpliva na aktivnost encima vsebnost vode v olupkih, na kar kaže aktivnost α-amilaze, ki je bila višja v ekstraktih iz svežih olupkov, kot v ekstraktih iz suhih olupkov. Ugotovili smo, da mangovi olupki vsebujejo nekatere encime ter s tem potrdili, da le ti predstavljajo pomemben vir bioaktivnih komponent.
Ključne besede: olupki manga, odpadni material, proteini, encimi, ekstrakti
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

5.
Separacija vrednih spojin iz lupin granatnega jabolka
Ema Šušteršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Lupina granatnega jabolka vsebuje veliko vrednih komponent, ki so dobri tudi za naše zdravje. Namen diplomske naloge je bil preučiti izkoristke ekstrakcije lupin granatnega jabolka ter koncentracijo vrednih spojin v ekstraktih. Uporabili smo dve različni ekstrakcijski metodi, enostopenjsko ekstrakcijo s podkritično vodo in dvostopenjsko ekstrakcijo, kjer smo v prvi stopnji uporabili konvencionalno ekstrakcijo z vodo ali etanolom, v drugi stopnji pa smo ekstrakt pridobljen v prvi stopnji ponovno ekstrahirali v podkritični vodi. Cilj raziskave je bil pridobiti ekstrakte s čim višjo vsebnostjo elagne kisline. V ta namen smo preučili tudi možnost koncentriranja elagne kisline v ekstraktih s spiranjem ekstraktov z metanolom. Rezultati raziskav kažejo, da se izkoristek enostopenjske ekstrakcije lupin granatnega jabolka znižuje z višanjem temperature, pri tem pa se zvišuje izkoristek trdne faze v reakcijski zmesi, ki predstavlja netopni del. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov v ekstraktih. Ugotovili smo, da se pri zviševanju temperature v enostopenjski ekstrakciji vsebnost celokupnih fenolov in flavonoidov zmanjšuje. V vseh ekstraktih lupin granatnega jabolka smo zaznali visoko antioksidativno aktivnost (več kot 80 %). S tem lahko potrdimo visoko vsebnost antioksidativnih komponent v lupini granatnega jabolka. S pomočjo HPLC analize smo določili vredne komponente (elagna kislina, 5-HMF, 5-metilfurfural, furfural) v posameznih ekstraktih. Ugotovili smo, da dobimo pri dvostopenjski ekstrakciji višjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktih, ko uporabimo v prvi stopnji kot topilo etanol (473,4 mg/g ekstrakta elagne kisline). Najvišjo vsebnost pa dobimo, ko ta ekstrakt koncentriramo še z metanolom in znaša 618,6 mg/g ekstrakta. V primeru enostopenjske ekstrakcije s podkritično vodo dobimo najvišjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktu pridobljenem pri 250 °C in 3 min, in sicer 153 mg elagne kisline/g ekstrakta. Poleg elagne kisline smo v enostopenjski ekstrakciji analizirali tudi koncentracijo 5-HMF, furfurala in 5-metilfurfurala, ki pa so prisotni v bistveno nižjih koncentracijah.
Ključne besede: Granatno jabolko (Punica granatum L), totalni fenoli, totalni flavonoidi, elagna kislina, antioksidativnost, podkritična voda, biooglje, odpadna biomasa
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

6.
Zamreženje lizocima v encimske skupke
Maja Verdev, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvedli optimizacijo imobilizacije lizocima v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs). Postopek imobilizacije sestoji iz dveh korakov; obarjanja in zamreženja. V prvem delu eksperimentalnega dela smo proučevali vpliv različnih obarjalnih reagentov na aktivnost lizocima. Tako smo določili optimalen obarjalni reagent. V drugem delu smo uspešno oborjen encim v ustreznih obarjalnih reagentih imobilizirali v obliki CLEAs z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Lizocim smo imobilizirali v CLEAs z dodatkom govejega serumskega albumina (BSA) in albumina iz jajčnih beljakov (EA) v dveh različnih pufrih. Uporabili smo natrijev fosfatni pufer (SP) in kalijev fosfatni pufer (PP). Za nadaljnje eksperimente smo uporabili PP, saj je bila ob njegovi uporabi dosežena višja aktivnost encima lizocim in višja učinkovitost imobilizacije. V diplomskem delu smo proučili tudi vpliv različnih dodatkov GA in EA na aktivnost in učinkovitost imobilizacije lizocima. Cilj diplomskega dela je bil poiskati optimalne pogoje za sintezo CLEAs iz encima lizocim z najvišjo aktivnostjo imobiliziranega lizocima in učinkovitostjo imobilizacije. Stabilnost imobiliziranega encima v obliki CLEAs iz lizocima smo proučili tako, da smo encim večkrat uporabili za izvedbo encimsko katalizirane reakcije. Sintetizirane CLEAs iz lizocima smo okarakterizirali z uporabo vrstične elektronske mikroskopije, optičnega mikroskopa in Fourierove transformacijske infrardeče spektroskopije.
Ključne besede: Lizocim, CLEAs, encimska aktivnost, imobilizacija lizocima, stabilnost
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

7.
Študija adsorpcije lipofilnih snovi na bentonit
David Homšak, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je preučiti adsorpcijske sposobnosti bentonita za odstranjevanje lipofilnih snovi iz vodnih raztopin. Vzorec bentonita smo karakterizirali; opravili analizo za določitev elementarne sestave z vrstičnim mikroskopom, izmerili zeta potencial in porazdelitev velikosti delcev. Vrednost zeta potenciala je znašala 0,229 mV. Povprečna velikost delcev je znašala 1833 nm. PDI pa je znašal 0,52. Učinkovitost adsorpcije smo analizirali gravimetrično. Za ekstrakcijo smo uporabljali n-heksan. Na modelni raztopini sončničnega olja s koncentracijo 6,92 g/L smo ob dodatku 1 g bentonita in stresanju 18 h uspeli odstraniti 98,5 % lipofilnih snovi iz vodne raztopine. Eksperimentalni podatki sledijo Freundlichovi in Langmuirjevi izotermi, vendar je ujemanje večje z Freundlichovo. Zato sklepamo, da je adsorpcija večplastna. Adsorpcijska kapaciteta je znašala 2322 mg/g. Bentonit smo preizkusili še na realnem vzorcu odpadne vode iz kozmetične industrije. Stresali smo 18 h ob dodatku 1 g bentonita. Učinkovitost adsorpcije je z naraščujočo koncentracijo lipofilnih snovi v vzorcu padala. Pri začetni koncentraciji 446 mg/L smo iz vodne raztopine vzorca uspeli odstraniti 93,0 % lipofilnih snovi. Raztopinam vzorca smo izmerili tudi pH. Ta je znašal ~7.1 in je s koncentracijo rahlo naraščal. Izrabljeni bentonit smo poskusili regenerirati z 0,1 M razt. NaOH. Regenerirali smo 4 h. Postopek smo ponovili skupno štirikrat. Učinkovitost adsorpcije je že po prvi regeneraciji precej padla, po nadaljnih ponovitvah pa ni padala. Podaljšanje časa regeneracije na 18 h ni imelo vpliva. Dvig koncentracije na 2 M je zvišal obnovitev adsorpcijske sposobnosti s 30 na 50%. Regeneracija bentonita tako ni bila uspešna.
Ključne besede: bentonit, težkohlapne lipofilne snovi, adsorpcija, regeneracija, odpadne vode
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

8.
Določevanje in izboljševanje indeksa operabilnosti za proces hidrodealkilacije toluena
Blaž Škof, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana študija indeksa operabilnosti, za katero menimo, da lahko postane integralni del metod uporabljenih za načrtovanje učinkovitejših procesov. Cilj dela je bil, določiti indeks operabilnosti (OCI) za vsako enoto posebej in tudi za celoten proces z namenom izboljšanja OCI. Na osnovi računalniških simulacij procesa hidrodealkilacije toluena (HDA) smo pridobili obratovalne parametre procesa pri velikem razponu vhodnih parametrov. Te smo nato grafično analizirali v programu Microsoft Excel in določili indeks operabilnosti. Z občutljivostno analizo procesa, pri kateri smo opazovali spremembo koncentracije benzena na iztoku v odvisnosti od dolžine reaktorja in števila destilacijskih stopenj, smo izbrali nov tip reaktorja in separatorja z namenom izboljšanja OCI. Rezultati so pokazali, da smo s spremembo reaktorja izboljšali OCI. Sprememba separatorja pa ni imela vpliva na OCI. Iz tega smo razbrali, da bi za postavitev procesa HDA izbrali drugi reaktor in cenejšo verzijo separatorja, saj slednji nima vpliva na OCI.
Ključne besede: Indeks operabilnosti, Aspen Plus, hidrodealkilacija toluena
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

9.
Priprava poroznih polimerov na osnovi celuloze z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze
Paula Estévez Recio, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen tega dela je razložiti sintezo poliHIPE, ki vsebujejo celulozo. PoliHIPE so bili pripravljeni z uporabo emulzij olja v vodi (O/W). Vodna (kontinuirana) faza je bila sestavljena iz akrilne kisline (AA), karboksimetilceluloze (CMC), N,N′-metilenbisakrilamida (MBA), površinsko aktivne snovi in ustreznih iniciatorjev, medtem ko je bila oljna (notranja) faza toluen. Polimerizacija je potekala termično pri 60 ºC 24 ur. Dobljeni polimeri so imeli diskontinuitetno morfologijo poliHIPE z različnimi premeri, odvisno od stopnje zamreženja in količine CMC. Zanimivo je, da sta prisotnost CMC in višja stopnja zamreženja (30 %) povzročila nastanek večjih por, ki so v bistvu oblikovale material s tremi stopnjami poroznosti - primarno, sekundarno in terciarno. Velikost por je bila od približno 32 μm (0 % CMC) do 260 μm (1 % CMC), površina BET pa se je gibala od približno 1,3 m2/g do 3,9 m2/g. PoliHIPE smo uporabili tudi za adsorpcijo metilen modrega (MB). Pokazalo se je, da prisotnost CMC poveča adsorpcijo MB, vendar se pri višjih koncentracijah CMC adsorpcija zmanjša, kar kaže, da je idealna količina CMC pod 2,5 % (raztopina CMC).
Ključne besede: PolyHIPE, akrilna kislina, celuloza, adsorpcija, poroznost
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (10,55 MB)

10.
Izolacija keratina iz odpadne biomase in sinteza keratinskih nanodelcev
Anja Mešl, 2021, diplomsko delo

Opis: Piščančje perje, ki je odpadna biomasa, predstavlja do 10 % celotne piščančje suhe mase. Iz tega vidika ima veliko potencialnih industrijskih aplikacij, pri tem pa tudi zmanjšamo količino odpadne biomase in vplivamo pozitivno na okoljski vidik. Skoraj v celoti je perje sestavljeno iz proteina keratina. Ker pa je keratin netopen v vodi, je njegova ekstrakcija zahtevna naloga. Večina dosedanjih procesov ekstrakcije je okolju neprijaznih in neekonomičnih. Raziskave torej vodijo v iskanje bolj zelenih in ekonomičnih procesov. V diplomski nalogi smo se odločili za okolju prijazen hidrotermični proces; ekstrakcijo keratina v subkritični vodi. Ekstrakcijo z vodo smo izvedli pri 180 °C in času 1h (2 g perja v 70 mL vode). Rezultati kažejo, da je naša suspenzija vsebovala keratin, katerega molekulske mase so bile v območju od 4,6 do 15 kDa. Z metodo ATR-FTIR smo potrdili prisotnost proteina keratina v ekstraktu. V nadaljevanju smo iz izoliranega keratina z alginatom, hitozanom in TPP z metodo kompleksacije in ionske gelacije sintetizirali delce, ki pa niso bili v nano območju tako, kot smo predvidevali. Sintetizirani delci so bili mikronskih velikosti in predstavljajo mikrodelce, ki smo jih analizirali. V njih smo nato ujeli zdravilo in določili kinetiko sproščanja. Ugotovili smo, da keratinske delce lahko uporabimo kot dostavni sistem za kontrolirano sproščanje učinkovin. Z nadaljnjo optimizacijo postopkov bi v prihodnosti lahko sintetizirali nanodelce.
Ključne besede: keratin, nanodelci, hidrotermični procesi, ekstrakcija v subkritični vodi, kompleksacija, perje
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 1.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici