SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 715
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Inhibitorne lastnosti borovnic na rast mikrobnih celic
Jerneja Babič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomske naloge je proučiti antimikrobne lastnosti ameriških borovnic (Vaccinium corymbsum L.) ter navadnih borovnic (Vaccinium myrtillus L.) na rast različnih mikrobnih celic kot so Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Aspergillus brasiliensis, Candida albicans, Pseudomonas aeruginosa ter Pseudomonas fluorescens. Z ekstrakcijo po Soxhletu smo pripravili več različnih ekstraktov borovnic, kot so etanolni ekstrakt ameriške borovnice, etanolni ekstrakt liofilizirane ameriške borovnice ter ekstrakti iz navadne borovnice z etanolom, metanolom in acetonom. Poleg ekstraktov navadnih ter ameriških borovnic smo kot testne vzorce uporabili tudi svež sok ameriške borovnice ter liofiliziran sok ameriške borovnice. Inhibitorne lastnosti smo ugotavljali z disk difuzijsko metodo, tako da smo sterilne diske namestili na gojišča z mikroorganizmi ter na diske nanesli vzorce borovnic. Ugotovili smo, da borovnice ne zavirajo rast kvasovk kot sta Candida albicans ter Aspergillus brasiliensis. Največji inhibitorni učinek na rast vseh testnih bakterij je bilo zaznati v primeru metanolnega ekstrakta navadne borovnice, medtem ko je najslabše inhibitorne lastnosti bilo moč zaznati v primeru svežega soka ameriške borovnice ter liofiliziranega soka ameriške borovnice. Testirani vzorci ameriških in navadnih borovnic so najbolj inhibitorno delovali na rast bakterije Pseudomonas aeruginosa, ki je Gram negativna bakterija, saj je pri vseh testnih vzorcih bilo zazanati cono inhibicije resti mikroorganizma. Najslabše inhibitorne lastnosti testiranih vzorcev pa se kažejo pri Staphylococcus aureus, ki je Gram pozitivna bakterija.
Ključne besede: ameriška borovnica, navadna borovnica, antimikrobne lastnosti, inhibicija
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 59; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Recikliranje odpadnih voda zdravilne termalne vode, z uporabo različnih kolon steklenih smol
Nejka Kuzman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Zdravilna termalna voda je voda, ki ji v današnjih časih po svetu vsi posvečamo veliko pozornost. Pomembna je njena zdravilna uporaba, a po uporabi se pojavijo problemi velike količine nečistoč v njej, zato smo je bil namen diplomskega dela preučiti onesnaženost odpadnih termalnih voda iz kopališkega kompleksa Zalakaros na Madžarskem in kot metodo prečiščenja vode smo uporabili steklene kolone različnih velikosti. Eksperimente smo izvajali z uporabo obstoječih steklenih smol in njihovo različno površino, na način dodatka steklene smole različnih oblik v stekleno kolono. Pred samo obdelavo vode s steklenimi smolami, smo vodo še dodatno obdelali z oksidacijskim postopkom, imenovanim kavitacija. Med laboratorijskimi poskusi smo opazovali spremembe termalne vode, nastanek končnih produktov, količino reciklirane vode. Na koncu smo določili in izmerili kemijsko – fizikalne parametre ter mikrobiološke parametre. Rezultati so pokazali, da bi steklene filtre lahko uporabili za prečiščenje odpadne termalne vode, saj res zagotavljajo večjo čistost in kakovost vode glede na merjene parametre, ko smo stekleni filter primerjali z aktivnim ogljem. Tudi aktivno oglje je dalo pozitivne rezultate, a stekleni filter je res odstranili večje količine trdnih snovi, saj so pH vrednosti, prevodnost in kemijska potreba po kisiku pokazali boljše rezultate kot pri aktivnem oglju. Mikrobiološki parametri pa so po prečiščenju pokazali dobre rezultate, kar lahko sklepamo, da lahko oba materiala v prihodnosti nadomestita peščene filtre.
Ključne besede: termalna voda, kavitacija, steklena kolona, stekleni filtri, recikliranje
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

3.
Sinteza in karakterizacija manganovih koordinacijskih spojin z aminopiridini
Marcell Gyurkač, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je sinteza in karakterizacija manganovih koordinacijskih spojin z različnimi položajnimi izomeri aminopiridinov. Raztopine dvovalentnega mangana z dodatki različnih aminopiridinskih raztopin smo izpostavljali različnim pogojem (hitrost mešanja raztopine, temperatura raztopine, tlak sistema, izbor atmosfere). Testirali smo tudi različne sintetske in kristalizacijske metode za pridobitev končnih produktov. Najprej smo ugotovili v katerih topilih so topni reaktanti, ki vsebujejo mangan. Pri sintezah smo uporabljali tri različne reagente mangana in tri različne aminopiridine. Za raztapljanje reagentov smo uporabili 5 različnih topil Dobljene trdne produkte smo analizirali z rentgenskim praškovnim difraktometrom. Iz analiz teh rezultatov smo prišli do ugotovitve, da deionizirana voda ni primerno topilo za sintezo manganovih kompleksov z aminopiridini, saj imajo molekule vode večjo afiniteto do mangana kot aminopiridinski ligandi. Hkrati smo prišli do ugotovitve, da v fazi izparevanja topila pride do oksidacije oborine v reakcijski mešanici, ki se manifestira v spremembi barve trdnega produkta v temno rjavo. V sklopu raziskav smo sintetizirali dve že znani spojini. Prva je koordinacijska spojina, ki daje sive igličaste kristale, vsebuje dvovalenten mangan in protoniran aminopiridin. Njena formula: [H(2-apy)][MnCl3(H2O)]. Drug produkt ne vsebuje mangana, vsebuje pa protoniran aminopridin. Njegova formula: C5H7N2+·NO3-. Ta spojina tvori rumene igličaste kristale.
Ključne besede: mangan, aminopiridin, koordinacijske spojine, kompleksi, ligandi
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 117; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

4.
Genetska analiza bolnikov z revmatoidnim artritisom za polimorfizme SNP v genih za vnetne citokine
Pia Keršič, 2018, diplomsko delo

Opis: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je napredujoče kronično vnetno revmatično obolenje, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sklepe, v začetku predvsem manjše prstne sklepe rok ter nog. RA je kompleksna bolezen, torej na njen nastanek in progresijo vplivata tako okolje kot tudi genetska predispozicija, ki predstavlja 50 do 60% dovzetnosti za nastanek obolenja. Natančen sprožilec bolezni do sedaj še ni znan. Različne študije so skozi leta ugotovile povezavo med RA ter več kot 100 lokusi na genomu. K temu so pripomogle predvsem asociacijske študije celotnega genoma (GWA študije). Le- te temeljijo na primerjavi frekvence polimorfizmov celotnega genoma med bolniki ter zdravimi posamezniki. Študije so z RA med drugimi povezale tudi tri polimorfizme posameznega nukleotida (SNP), rs2228145 v genu IL6R, rs706778 v genu IL2RA ter rs11574914 v genu CCL12 . V diplomski nalogi smo ugotavljali povezavo teh treh SNP-jev z RA pri slovenski populaciji. Za tri izbrane polimorfizme SNP smo opravili genotipizacijo pri 208 zdravih posameznikih ter pri 276 bolnikih diagnosticiranih z RA. Pri tem smo uporabili metodo analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) ter metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki ji je sledila metoda polimorfizmov dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP). Ugotovili smo statistično značilno povezavo med SNP-jema rs2228145 (IL6R) in rs11574914 (CCL21) in nastankom RA v slovenski popuaciji. Pri bolnikih je bila frekvenca alela C SNP-ja rs2228145 na genu IL6R višja v primerjavi z zdravimi posamezniki (p = 0,002). Nadalje je bila frekvenca alela T ter frekvenca genotipa TT SNP-ja rs11574914 na genu CCL21 znatno povišana pri bolnikih z RA glede na kontrolno skupino (p= 1,0*10-4 ). Rezultati diplomskega dela nakazujejo na pomembno vlogo polimorfizmov v genih, ki kodirajo vnetne citokine, na nastanek RA v slovenski populaciji.
Ključne besede: revmatoidni artritis, SNP, vnetni citokini, asociacijska analiza
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 215; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

5.
Ekspresijski in epigenetski vzorci pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Iris Kelc, 2018, diplomsko delo

Opis: Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je dolgotrajno (kronično) obolenje črevesja, ki je imunsko pogojeno. Med KVČB uvrčamo dve bolezni, ki sta si precej podobni, to sta Crohnova bolezen (CB) in ulcerozni kolitis (UK), v 10-15% pa bolezni ne moremo razvrstiti v prejšnji skupini, zato jo uvrščamo v intermediarni kolitis (KI) [1]. Vzroki za KVČB še niso dodobra pojasnjeni, vendar pa so odvisni od okoljskih in genetskih dejavnikov. KVČB uvrščamo med kompleksne kronične imunske bolezni, med katere sodijo tudi nekatera druga obolenja, kot so revmatoidni artritis, multipla skleroza itd. Bolezen KVČB zdravijo na več načinov, v današnjih časih pa dajejo velik poudarek na biološka zdravila, ki so večinoma zelo učinkovita, vendar pa pri nekaterih pacientih opažamo neodzivnost. V diplomskem delu smo se lotili analize ekspresijskih in epigenetskih profilov pri slovenskih bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo na anti-TNF terapiji z adalimumabom (ADA). Cilj je bila identifikacija kandidatnih biooznačevalcev, ki bi predvideli bolnikovo odzivnost na tovrstno biološko zdravljenje. Odločili smo se za testiranje gena AXIN1. V študiji pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, ki je tako kot KVČB kronična vnetna avtoimuna bolezen, je bila namreč dokazana različna stopnja metiliranosti tega gena pri odzivnikih in neodzivnikih na adalimumab [2]. Tako kot pri KVČB, tudi pri RA uporabljajo biološke terapije in pri obeh je približno 20-40 % neodzivnikov na tako terapijo [3], [4]. Ugotovili smo, da je pri bolnikih s KVČB statistično značilno povečanje izražanje gena za AXIN1 v primerjavi z zdravimi kontrolami, vendar je razlika zelo majhna, med odzivniki in neodzivnki pa ni bilo opaziti razlik. Za namen epigenetskih študij smo pripravili različne metilacijske kontrole in poskusili optimizirati metilacijske teste. Ker naše epigenetske analize niso dale jasnih končnih rezultatov, bodo potrebne nadaljnje preiskave.
Ključne besede: KVČB, adalimumab, odzivniki, neodzivniki, AXIN1, genska ekspresija, metilacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 207; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
Proizvodnja transportnega goriva iz bioplina
Miha Prelog, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek proizvodnje metana (CH4) iz bioplina pridobljenega z anaerobno digestijo bioloških odpadkov. Tako proizveden metan se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije s plinskimi motorji, se dodaja v plinovod za oskrbo gospodinjstev ali kot gorivo za transportna sredstva z motorjem z notranjim izgorevanjem. Iz bioplina je potrebno najprej odstraniti ogljikov dioksid in druge nečistoče, ki nastanejo pri anaerobni digestiji. Računalniške simulacije čiščenja bioplina smo izvedli s programskim paketom Aspen Hysys. Odstranjevanje posameznih nezaželenih komponent bioplina pri postopku čiščenja smo izvajali postopoma, najprej z odstranjevanjem vodikovega sulfida (H2S) in ogljikovega dioksida (CO2) z absorpcijo z dietanolaminom (DEA). Nato smo z drugim procesom odstranjevali vodo (H2O) z absorpcijo s TEGlikolom. Tretji proces predstavlja kriogensko destilacijo dušika (N2). Četrti oziroma zadnji proces pa predstavlja računalniško simulacijo separacije metana (CH4) od prestale plinske zmesi in komprimiranje na željeni tlak.
Ključne besede: bioplin, proizvodnja metana, separacija plinov, transportno gorivo, računalniška simulacija
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 150; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
Uporaba celovitega proizvodnega vzdrževanja za znižanje porabe pralne vode na polnilni liniji čistilnih izdelkov
Tadeja Klajderič, 2017, diplomsko delo

Opis: Zadovoljstvo kupcev je ključnega pomena za podjetja, ki želijo obstati in konkurirati na trgu. Tega se podjetja lotijo tako, da kupcem v čim krajšem dobavnem roku ponudijo najboljšo kakovost ob najnižjih proizvodnih stroških. Uvajajo različne tehnike in metode vitke proizvodnje. Podjetje, v katerem smo raziskovali, je želelo z uvedbo metode TPM (celovito proizvodno vzdrževanje, ang. Total Productive Maintenance) povečati proizvodno učinkovitost, predvsem pri odpravljanju okvar, nezgod pri delu in odpravljanju neučinkovitosti. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo uporabe metode TPM za znižanje porabe pralne vode na polnilni liniji čistilnih izdelkov. Prav tako smo izdelali katalog pranja proizvodne linije, na kateri se polnijo različni polizdelki. Pri tem smo definirali potrebni čas pranja linije za posamezni polizdelek. Hkrati smo izvedli optimizacijo, s katero smo ugotovili minimalno potrebno količino polizdelka, ki jo je potrebno zavreči pred naslednjim polnjenjem, da je vsak polizdelek kakovosten in zadosti predpisanim kriterijem. Ugotovili smo, da je pranje proizvodne linije za različne polizdelke potekalo predolgo. Iz tega sklepamo, da so bile v odtok zavržene prevelike količine polizdelkov. Iz izvedene ekonomske analize je razvidno, da je podjetje v obdobju 20-ih delovnih dni zmanjšalo porabo pralne vode za 41 272 L, kar pomeni 46 % prihranek pralne vode. V letu dni bi podjetje privarčevalo 1 554 EUR na raziskovano linijo, kar še dodatno motivira podjetje, da izvaja TPM in stremi k vitki proizvodnji.
Ključne besede: vitka proizvodnja, TPM, uvedba metode TPM, standardizacija, vizualizacija, PDCA krog
Objavljeno: 24.11.2017; Ogledov: 194; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
Priprava magnetnih zamreženih encimskih skupkov (cleas) iz transglutaminaze
Natalija Büdefeld, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil doseči čim višjo učinkovitost imobilizacije in čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima transglutaminaze (TG) z optimiranjem parametrov pri pripravi zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in pripravi magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Encim TG je služil za pripravo CLEAs in mCLEAs, ki smo ju izvedli vzporedno, ter tako pripravljenim vzorcem spreminjali parametre, ki so vplivali na stabilnost, učinkovitost in aktivnost imobiliziranih skupkov. Proučevali smo vpliv obarjalnih reagentov, vpliv koncentracije glutaraladehida (GA), mrežnih povezovalcev, temperaturo zamreževanja, vpliv podaljšanega časa zamreževanja, vpliv koncentracije encima in vpliv koncentracije natrijevega cianoborohidrida na aktivnost in stabilnost imobiliziranega encima. Rezultati prikazujejo, da je bila aktivnost CLEAs najvišja, ko smo obarjali encim TG s koncentracijo 100 mg/ml v obarjalnem reagentu 2-propanolu ob dodatku 10 % (v/v) mrežnega povezovalca GA in 200 µl natrijevega cianoborohidrida. Ugotovili smo tudi, da je bila dosežena najboljša aktivnost, z enakim obarjalnim reagentom in enako količino mrežnega povezovalca GA, kot smo ju uporabili pri CLEAs, mCLEAs z koncentracijo encima TG 200 mg/ml in 150 µl natrijevega cianoborohidrida.
Ključne besede: glutaraldehid, obarjanje, transglutaminaza, zamreženi encimski skupki, magnetni zamreženi encimski skupki
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 113; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

9.
Stroškovna primerjava različnih izolacijskih materialov ovoja zgradbe
Laura Kalšek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana toplotna izolacija zidov, ki po površini predstavljajo največji del konstrukcije in ovoja stavbe. Obravnavani so štirje različni materiali za toplotno izolacijo ovoja zgradbe. Predstavljene so njihove temeljne lastnosti in kakšen je njihov vpliv na okolje. Izračunane so potrebne debeline vsakega materiala posebej za točno določeno toplotno prehodnost ter cene, ki so povzete po veljavnih cenikih posameznih materialov. Iz analize cen je izbran najcenejši material. Rezultati kažejo, da je cenovno najugodnejši material steklena volna in ne ekspandirani polistiren, ki je sicer najpogosteje uporabljen material za toplotno izolacijo. Ugotovili smo, da so razlike v ceni med temi štirimi materiali precejšnje, saj je najugodnejši material trikrat cenejši od najdražjega.
Ključne besede: Prenos toplote, toplotna izolacija, izolacijski materiali, ovoj zgradbe, ekonomika
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 176; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

10.
Imobilizacija lakaze v zamrežene encimske skupke (CLEAs)
Mihaela Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje sintezo zamreženih encimskih skupkov iz encima lakaze (CLEAs). Sinteza CLEAs delcev iz lakaze je potekala po določenem postopku, pri katerem sta najpomembnejši fazi obarjanje in zamreženje. Raztopino encima lakaze smo obarjali v različnih obarjalnih reagentih, najuspešnejša sta bila obarjalna reagenta etanol, 1-propanol in 2-propanol. Oborjeni encim smo zamreževali z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom. Zamreženim encimskim skupkom smo določevali učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobiliziranega encima v primerjavi s prostim encimom. Pri postopku imobilizacije smo z namenom, da bi dosegli čim višjo učinkovitost imobilizacije ter čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima, spreminjali parametre, kot so volumski deleži glutaraldehida, čas zamreženja, vpliv ogrodnih proteinov govejega seruma albumina (BSA) in jajčnega albumina (EA), volumski deleži natrijevega cianoborohidrida in temperaturo zamreženja. Vse vzorce smo tudi dvakrat spirali, z namenom da bi odstranili nezamrežen encim.
Ključne besede: Lakaza, imobilizacija, zamreženi encimski skupki, obarjanje, zamreženje, glutaraldehid, encimska aktivnost
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 158; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici