| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 958
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Volumetrična metoda določevanja prostega in vezanega ogljikovega dioksida v vodah
Aleksandra Ferenc, 2022, diplomsko delo

Opis: Raztopljeni anorganski ogljik (DIC) je prisoten v vseh naravnih vodah v prosti obliki kot raztopljeni ogljikov dioksid in vezani obliki kot hidrogen karbonatni in karbonatni ion. Agresivna ogljikova kislina je v vodi prisotna kadar imamo preseženo količino CO2. Raztopljeni CO2 je glavna spremenljivka v kemiji vod in je običajno glavna kislina v celinskih vodah na katere ni vplival kisli dež ter je glavni krivec za raztapljanje karbonatnih kamnin. Te reakcije pretvorijo raztopljeni CO2 v HCO3- in CO32- ione, kar vpliva na alkaliteto vode. Alkaliteta je zelo pomemben parameter pri ovrednotenju kemijskega stanja naravnih vod. Pomeni sposobnost vode, da nevtralizira povečano koncentracijo H3O+ ionov. Ugotovitve dokazujejo, da klasičnih izračunov alkalitete za površinske naravne vode ne moremo uporabiti za geotermalne vode, podtalnice in deževnice. V diplomskem delu je prikazana volumetrična analiza (odprt sistem) prostega in vezanega CO2, katerega vsebnosti so odvisne od temperature in pH vode. Rezultati volumetrične metode kažejo, da količina CO2 v obliki ogljikove kisline z naraščanjem pH pada. Vsebnost hidrogen karbonatnih ionov do pH 8,2 narašča, kjer koncentracija doseže vrh, z nadaljnjim naraščanjem pH se vsebnost HCO3- začne nižati, viša pa se koncentracija CO32- ionov. Nadalje se je izkazalo, da na količino posameznih vrst CO2 vpliva tudi temperatura. Z višanjem temperature se v vodi raztaplja manjša količina CO2, kar lahko ima za posledico izločanje apnenca. Pri primerjavi rezultatov, ki mo jih pridobili pri približno enakih temperaturah, pride do odstopanja vsebnosti ogljikovih vrst, pri čemer je potrebno upoštevati, da so vzorci bili odvzetih na različnih mestih z različno geološko sestavo tal.
Ključne besede: prosti CO2 v vodi, vezani CO2, agresivna ogljikova kislina, hidrogen karbonatni ion v vodi, karbonatni ion v vodi
Objavljeno v DKUM: 23.05.2022; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
Določanje učinkovitosti regulacije pretoka tekočin in optimiranje nastavitev konstant pid regulatorja
Jure Mezek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali pretočni sistem z povratno-zančno regulacijo na demonstracijski napravi GUNT RT-624. Na začetku eksperimentalnega dela smo preverili linearnost ventila glede na vhodni signal. Z določitvijo linearnega območja delovanja smo določili interval, na katerem so meritve ustrezne in relevantne. Z uvedbo stopničaste spremembe smo karakterizirali sistem na obratovalnem območju avtomatskega ventila. Sistem smo regulirali z P, PI in PID regulacijo, katerih nastavitve smo določili grafično z Cohen Coonovo metodo. Nadaljnje eksperimentalno delo smo opravili z uporabo programa Matlab. Pripravili smo simulacijski modul eksperimentalne naprave in testirali različne tipe regulacije kot tudi različne nastavitve regulacijskih konstant, ki smo jih pridobili iz empirično zapisanih metod. Opazovali smo odziv sistema pri uvajanju stopničastih sprememb in motnje ter zapisali opažanja in ugotovitve o ustreznosti metod za regulacijo obravnavanega sistema. Cilj regulacije je bil pridobiti hiter ter natančen odziv z minimalnim preletom, predvsem pa vzpostavitev stabilnega stanja sistema po dosegu referenčne vrednosti. V sistem smo uvajali motnjo, ki jo je modul odpravil s povratnozančno regulacijo. Rezultati nakazujejo, da je za obravnavani sistem najustreznejši proporcionalno-integralni regulator, saj zagotavlja zadovoljive, točne rezultate in ob ustreznih nastavitvah konstant ne povzroča oscilacije signala. Idealnemu odzivu sistema smo se poizkušali približati z optimizacijo nastavitev z uporabo orodja Simulink. Pridobili smo parametre, ki so bili za obravnavani sistem najustreznejši.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, PI regulacija, PID regulacija, optimizacija nastavitev pretočnega sistema
Objavljeno v DKUM: 18.05.2022; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

3.
Identifikacija prevladujočih skeletov v protibakterijskih učinkovinah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Urška Sušec, 2022, diplomsko delo

Opis: Protibakterijske učinkovine predstavljajo eno izmed najširše zastopanih zdravil. V drugi polovici 20. stoletja so antibiotiki doživeli razcvet, vendar pa je svet kmalu spoznal pereč problem: bakterijsko rezistenco. Hitra rast bakterijske odpornosti na antibiotike tudi dandanes zastavlja številne izzive pri odkrivanju novih vrst učinkovin, ki bi rešile to težavo. Namen tega diplomskega dela je predstaviti probleme, s katerimi se srečujemo pri razvoju novih protibakterijskih učinkovin ter prikazati možne rešitve. V diplomskem delu smo opisali terapijo bakterijskih okužb, razvoj rezistence in predstavili obstoječe razrede antibiotikov. Spoznali smo se z metodami analize struktur učinkovin in z njihovim vplivom na lastnosti same molekule. V nalogi smo analizirali skelete protibakterijskih in ostalih učinkovin, jih primerjali med sabo, predstavili najpogosteje zastopane skelete in jih umestili v kemijski prostor. Rezultati so pokazali, da se strukture skeletov in sam kemijski prostor dveh preučevanih skupin zdravil razlikujeta. Analizo smo razširili še na Gram-pozitivne in Gram-negativne organizme, ter tudi v tem primeru našli razlike v strukturi in porazdelitvi skeletov po kemijskem prostoru.
Ključne besede: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, molekulski skeleti, kemijski prostor, fizikalno-kemijske lastnosti spojin
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 58; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

4.
Izražanje izooblik mRNA za receptor ERBB3 in sekretorno beljakovino p22-sERBB3 pri bolnikih z rakom glave in vratu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anja Vrbek, 2022, diplomsko delo

Opis: Receptor ERBB3 (angl. erb-b2 receptor tyrosine kinase 3) uravnava rast, proliferacijo, preživetje celic in angiogenezo. Njegovo spremenjeno aktivnost povezujejo z nastankom in razvojem raka glave in vratu (angl. head and neck cancer - HNC). Gen ERBB3 zraven receptorja ERBB3 kodira še manjše topne, sekretorne beljakovine (sERBB3), katerih vloga v patogenezi HNC ni povsem pojasnjena. Za boljšo pojasnitev vloge ERBB3 in sERBB3 pri HNC, smo v diplomski nalogi na vzorcu 34 bolnikov z RT-qPCR proučili izražanje mRNA za receptor ERBB3 in sekretorno beljakovino velikosti 22 kDa p22-sERBB3 ter njuno izražanje opisali iz stališča klinično-patoloških značilnosti HNC. Tako ERBB3 kot p22-sERBB3 sta bila izražena v tumorskem in zdravem tkivu, pri čemer je bilo za tumorsko tkivo značilno nižje izražanje ERBB3 (p < 0,001) in p22-sERBB3 (p < 0,05) v primerjavi z zdravim tkivom. Prav tako je bilo izražanje ERBB3 višje (p < 0,001) od izražanja p22-sERBB3. Ugotovili smo tudi pozitivno korelacijo med izražanjem ERBB3 in p22-sERBB3 tako v tumorskem (p = 0,001) kot zdravem (p = 0,001) tkivu. Izražanje p22-sERBB3 je bilo višje (p < 0,05) pri rakih ustne votline z ustnicami v primerjavi z raki grla in žrela. Za razliko od p22-ERBB3 pa vpliva mesta nastanka tumorja na izražanje ERBB3 nismo ugotovili. Parcialna analiza izražanja ERBB3 je pokazala na višje izražanje ERBB3 v zdravem kot tumorskem tkivu pri rakih grla (p < 0,05) in žrela (p < 0,001), ne pa pri rakih ustne votline z ustnicami. Tumorji z limfovaskularno invazijo so imeli statistično značilno nižje izražanje ERBB3 (p < 0,05) in p22-sERBB3 (p < 0,05) v tumorskem kot zdravem tkivu, medtem ko pri tumorjih brez limfovakularne invazije omenjenih razlik nismo ugotovili zaradi povišanega izražanja ERBB3 oziroma p22-sERBB3 v tumorskem tkivu. Pri tumorjih brez HPV-16 je bilo izražanje ERBB3 nižje (p < 0,05) v primerjavi z zdravim tkivom, ta razlika pa pri tumorjih, okuženih s HPV-16, ni bila prisotna zaradi povišanega izražanja ERBB3 v tumorskem tkivu. Analiza izražanja ERBB3 in p22-sERBB3 po stadijih tumorjev je pokazala, da so bolj razviti raki imeli višje izražanje ERBB3 (cT3: p < 0,01; cT4: p < 0,05; pT2: p < 0,05; pT3: p < 0,01; pT4: p < 0,05) in p22-sERBB3 (cT4 in pT4, oba p < 0,05) v zdravem kot tumorskem tkivu. Vpliva kajenja in uživanja alkohola na izražanje ERBB3 in p22-sERBB3 v zdravem in tumorskem tkivu nismo ugotovili. Naši rezultati kažejo na vlogo mRNA za topno, sekretorno beljakovino p22-sERBB3 pri patogenezi raka glave in vratu. Izražanje ERBB3 je bilo pri tumorjih raka glave in vratu znižano v primerjavi z zdravim tkivom, na njegovo izražanje pa so vplivali prisotnost limfovaskularne invazije, gradus tumorja in okužba s HPV-16.
Ključne besede: ERBB3, p22-sERBB3, rak glave in vratu, HPV-16, invazija, RT-qPCR
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

5.
Optimizacija sinteze nanoceluloze iz bakterije Komagataeibacter hansenii : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Polona Potočnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga proučuje vpliv različnih parametrov na sintezo bakterijske celuloze (BC) iz bakterije Komagataeibacter hansenii. V časovnem obdobju šestih tednov smo sintetizirali BC na produkcijskih gojiščih, ki so bila izpostavljena različnim pogojem gojenja. Optimizirali smo naslednje pogoje gojenja: volumen inokuluma, različna produkcijska gojišča z različno koncentracijo vira ogljika, vpliv prisotnosti svetlobe in čas gojenja. BC smo izolirali po postopku čiščenja z NaOH s pomočjo centrifugiranja. Karakterizacija in čistost produkta sta bili določeni s FTIR analizo. Rezultati so pokazali, da je sinteza BC najučinkovitejša pri večjem volumnu dodanega inokuluma, višji koncentraciji vira ogljika v produkcijskem mediju in brez prisotnosti svetlobe. Po štirih tednih gojenja smo zaradi upočasnitve rasti produkta dodali sveže pripravljen gojitveni medij in s tem povečali produkcijo BC v 6 tednih gojenja.
Ključne besede: sinteza, optimizacija, gojenje, bakterijska celuloza, Komagataeibacter hansenii, FTIR
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

6.
Uporaba procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tomaž Gabrovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Kisla sirotka, kot stranski produkt mlekarske industrije, ne predstavlja samo vse večjega okoljskega problema, ampak je tudi potencialno pomemben vir različnih nutrientov. Namen tega diplomskega dela je bil proučiti uporabnost procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke, proizvedene na območju Slovenije. Kot polprepustno membrano pri delu smo uporabili votlo-vlaknasto biomimetično akvaporinsko membrano, z vgrajenimi molekulami proteina akvaporina v njeno notranjo strukturo. Prav tako je bila testirana uporabnost 1 M natrijevega klorida, 1 M kuhinjske soli, morske vode ter 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata kot gonilne raztopine. Uspešnost procesa koncentriranja je bila spremljana z meritvami fluksa vode, osmotskega tlaka, povratnega fluksa topljenca ter vsebnosti beljakovine laktoferina v vhodni raztopini. Med testiranimi gonilnimi raztopinami je najslabše lastnosti izkazala raztopina 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata. Po drugi strani pa, pri uporabi 1 M natrijevega klorida in 1 molarne kuhinjske soli kot gonilnih raztopin, ni bilo opaziti razlik v izrabi procesa niti v delovanju same membrane. Pri poskusih z morsko vodo smo dobili nekoliko slabše rezultate v primerjavi z natrijevim kloridom in kuhinjsko soljo kot gonilno raztopino in je lahko z ekonomskega vidika dobra alternativa za uporabo v procesu osmoze, glede na njeno razširjenost po svetu. Da bi izkoristili potencial akvaporinske membrane v procesu osmoze, je bilo potrebno po vsaki filtraciji očistiti njeno površino. V naši raziskavi je bilo ustrezno čiščenje doseženo le z uporabo deionizirane vode. Rezultati te študije so pokazali, da se proces osmoze lahko uporabi za obdelavo oziroma koncentriranje stranskih produktov mlekarske industrije (predvsem kisle sirotke), z namenom pridobitve novih izdelkov z dodano tržno vrednostjo.
Ključne besede: osmoza, votlo-vlaknaste membrane, gonilna raztopina, sirotkine beljakovine, laktoferin, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti
Objavljeno v DKUM: 29.03.2022; Ogledov: 143; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (9,15 MB)

7.
Modeliranje vodoravnega gravitacijskega ločevalnika tekoče-tekoče : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Andraž Špiler, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaradi velikih stroškov ločevanja, ki nastajajo v kemičnih proizvodnjah, smo se odločili optimirati dimenzije vodoravnega gravitacijskega ločevalnika tekoče-tekoče s pregrado. Cilj diplomskega dela je bil kreirati model ločevalnika in minimirati njegove dimenzije. Z uporabo programskega orodja General Algebraic Modelling System GAMS smo s pomočjo formul, pridobljenih tekom prebiranja literature, razvili model in ga optimirali v programskem jeziku, s katerim je računalnik lahko operiral. Za namen primerjave rezultatov smo opravili simulacijo modela s programom PTC Mathcad. V programu GAMS smo model kreirali tako, da je tekom izvedbe procesa sam sprotno izvajal optimiranje, za razliko od programa PTC Mathcad, kjer izvajamo simulacijo in izboljšujemo rezultat s poskušanjem. Kot rezultat smo primerjali končni volumen ločevalne posode, kjer smo opazili, da je volumen pridobljen s pomočjo programa GAMS manjši od tistega pridobljenega s programom PTC Mathcad. To nakazuje na uspešno zastavljen cilj naše naloge, saj smo s tem dokazali pravilnost modela in minimirali končni volumen ločevalnika. Naši rezultati nakazujejo, da lahko s pomočjo optimiranja dosegamo k boljšo ekonomsko stanje v realnem svetu.
Ključne besede: modeliranje, optimiranje, ločevalnik s pregrado, ločevanje, GAMS, Mathcad
Objavljeno v DKUM: 23.02.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

8.
Razvoj simulatorja za regulacijo pretoka s povratno-zančno in vnaprejšnjo regulacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Eva Valant, 2022, diplomsko delo

Opis: Pretok je ena izmed pomembnejših obratovalnih veličin v vsakem industrijskem procesu, regulacija le-tega pa služi za preučevanje, načrtovanje in zagotavljanje optimalnega delovanja procesa. V diplomskem delu je prikazan celotni razvoj virtualnega dinamičnega sistema za regulacijo pretoka s povratno-zančno in vnaprejšnjo regulacijo. Namen diplomske naloge je z uporabo različnih računalniških pristopov razviti simulator za regulacijo pretoka, ki je aproksimacija realnega procesa ter na osnovi simulacij določiti najbolj učinkovito regulacijsko shemo in ustvariti virtualni dinamični model naprave, ki omogoča nadaljnji študij procesne sistemske tehnike. V sklopu eksperimentalnega dela smo razvili dinamični model naprave za regulacijo pretoka z uporabo programskega paketa MATLAB/Simulink. Vzpostavili smo vhodno-izhodni model naprave, preučevali vpliv spremembe parametrov prenosne funkcije vnaprejšnje regulacije od idealnih vrednosti na odziv sistema in sposobnost vzpostavitve stacionarnega stanja, ko v procesu pride do spremembe referenčne vrednosti ali na sistem vplivajo motnje iz okolice. Na osnovi niza simulacij smo zmodelirali obnašanje sistema do te mere, da smo pridobljeni model uporabili pri razvoju virtualnega regulatorja, ki uspešno kompenzira vpliv motnje, še preden ta vpliva na želeno vrednost. Primerjali smo odziv kombinirane povratno-zančne in vnaprejšnje regulacije in same povratno-zančne regulacije. Na osnovi analize rezultatov smo potrdili naša predvidevanja, da vnaprejšnja regulacija s kombinacijo povratno-zančne regulacije hitreje in uspešneje odpravlja motnje iz okolice kot povratno-zančna regulacija. Dokazali smo, kako pomembna je nastavitev in optimizacija regulacijskih parametrov za nelinearne dinamične sisteme ter da sistem deluje brezhibno, ko so izpolnjene teoretične zahteve in omejitve.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, vnaprejšnja regulacija, modeliranje, virtualizacija procesa
Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 182; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

9.
Zdravilni učinki naravnih ekstraktov iz zelišč : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Antonija Malec, 2022, diplomsko delo

Opis: Zelišča se že od nekdaj uporabljajo v medicinske namene, saj predstavljajo pomemben vir spojin z antioksidativnim delovanjem, ki obranijo človeški organizem pred boleznimi, tesno povezanimi z oksidativnimi procesi v telesu. Pomanjkanje znanja o kemijski sestavi, bioloških učinkih in pravilni uporabi naravnih pripravkov lahko povzroči različne neželene stranske učinke, zato je potreba po teh informacijah velika. Cilj diplomskega dela je bil določiti biološke aktivnosti v ekstraktih iz treh različnih zelišč, in sicer žajblja, oljčnih listov in kamilice. Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo konvencionalne in Soxhlet ekstrakcije. Ekstrakcije smo izvajali pri različnih temperaturah (40 °C, 60 °C in 80 °C) in različnih razmerjih acetona in vode (čista voda, 50 % vodna raztopina acetona in čisti aceton). Najvišji izkoristek smo dosegli s konvencionalno ekstrakcijo pri ekstraktu kamilice (35,79 %), kjer smo kot topilo uporabili čisto vodo pri 60 °C. Vsebnost totalnih fenolov smo določili s Folin-Ciocalteu metodo. Najvišjo količino totalnih fenolov (34,11 mg GA/g materiala) smo ekstrahirali iz žajblja s pomočjo konvencionalne ekstrakcije z vodo pri 80 °C. Vsebnost celokupnih flavonoidov smo določili s kalorimetrično metodo z uporabo AlCl3 reagenta in ugotovili, da smo najvišjo količino ekstrahirali iz žajblja (13,50 mg QU/g materiala) s konvencionalno ekstrakcijo s 50 % vodno raztopino acetona pri 60 °C. Ekstrakti žajblja so pokazali najvišje antioksidativne aktivnosti, kjer smo najvišjo vrednost določili v ekstraktu žajblja, pridobljenem pri 40 °C s čistim acetonom (86,25 %). Maksimalno antiinflamatorno aktivnost smo določili v ekstraktu žajblja (17,50 %), pridobljenem pri 60 °C s čisto vodo, medtem ko smo najvišjo antihiperglikemično aktivnost določili pri ekstraktu kamilice (45,61 %), pridobljenemu s konvencionalno ekstrakcijo s čistim acetonom pri 40 °C. Ugotovili smo, da so bile konvencionalne ekstrakcije z vodo in 50 % vodno raztopino acetona za določanje antioksidativnih in bioloških aktivnosti proučevanih vzorcev primernejše od Soxhletovih ekstrakcij s čistim acetonom. Prav tako smo za vsako od zelišč dokazali, da so biološko aktivna in lahko imajo zdravilne učinke.
Ključne besede: ekstrakcija, oljčni listi, kamilica, žajbelj, bioaktivne komponente, polifenoli
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 158; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

10.
Ekstrakcija amigdalina iz jedrc koščičastega sadja in testiranje antioksidativne aktivnosti ekstraktov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nika Atelšek Hozjan, 2021, diplomsko delo

Opis: Farmacevtska, kozmetična kot tudi prehrambena podjetja že vrsto let uporabljajo jedrca koščičastega sadja za pridobivanje ekstraktov, destilatov in olj. Omenjeni ekstrakti po navedbah iz literature vsebujejo amigdalin, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja na trgu pojavil pod imenom vitamin B-17. Navajajo tudi, da amigdalin zavira nastajanje rakavih celic ter ima pozitiven vpliv na tumorska obolenja. Raziskovali smo, ali ekstrakti koščičastega sadja resnično vsebujejo amigdalin, ter se osredotočili na njegovo izolacijo. V ta namen smo izvajali ekstrakcije po Soxhletu ter v ultrazvočni kopeli. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije in želeli določiti optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo amigdalina. V dobljenih ekstraktih smo z uporabo kromatografske analize z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost amigdalina. Vsebnost skupnih fenolov v ekstraktih smo določali spektrofotometrično. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo preverjali z uporabo DPPH radikalske metode. V diplomskem delu smo uspešno izolirali amigdalin in ugotovili, da na njegovo vsebnost v ekstraktih vpliva tako izbira topila kot tudi temperatura. Ker so jedrca koščičastega sadja polna maščobnih spojin, je za izolacijo amigdalina iz tovrstnega materiala primerneje uporabiti manj polarna topila kot so dietil eter, etanol in metanol. Ugotovili smo, da antioksidativna aktivnost dobljenih ekstraktov ni nujno pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin vendar pa na vsebnost skupnih fenolov vpliva izbira ekstrakcijske metode in temperatura ekstrakcije. DPPH test je za komponento amigdalina pokazal negativne rezultate, zato nismo dokazali antioksidativnega delovanja.
Ključne besede: amigdalin, ekstrakcije, LC-MS/MS, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, DPPH
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici