SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 666
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ NOVIH KOVINSKIH MATRIC Z IONSKO IN KOVALENTNO VEZANIMI TRDNIMI SNOVMI
Maja Pori, 2013, diplomsko delo

Opis: Obraba je glavni krivec za potrato materialov in izgubo njihovih mehanskih lastnosti. Vsako zmanjšanje obrabe materiala lahko vodi do velikih prihrankov. Glavna motivacija te diplomske naloge je razvoj novih kovinskih kompozitov na osnovi Fe. Ti kompoziti so sestavljeni iz kovinske matrice z fino razpršenimi trdimi delci v njeni mikrostrukturi. Cene zlitin na osnovi Ni and Co so visoke, prav tako pa imajo te zlitine toksičen in kancerogen efekt. Trde zlitine na osnovi Fe predstavljajo ekonomsko in ekološko alternativo. Potreba po optimizaciji se lahko pojavi tudi z ozirom na trde delce, ki so vstavljeni v kovinsko matrico. Kot spojina za trdi delec je bil uporabljen kovinsko vezan WC. Zaloge le tega na tržišču so omejene, sočasno pa naraščajo cene te spojine na tržišču. Poleg cene kot pomanjkljivost lahko omenimo raztopitev WC v materialih, ki temeljijo na Fe. V želji, da bi se izognili visokim cenam in omejili raztopitev WC, predstavljajo novi trdi ionsko vezani (SiO2, AlZrO) in kovalentno vezani (SiC) trdi delci zanimivo alternativo. Vzroke, zakaj ti trdi delci niso bili uporabljeni že prej, lahko pripisujemo njihovim lastnostim vezave, ki omejuje vezavo teh trdih delcev v kovinsko matrico. Za izboljšanje njihove vezave je na površino teh delcev nanesena ovojnica s PVD procesom. V primeru ionsko vezanih delcev ta ovojnica spodbuja vezavo delcev v kovinsko matrico, v primeru kovalentno vezanih delcev pa nanesena ovojnica služi kot ovira za raztopitev trdih delcev v materialih, ki temeljijo na Fe. Kovinski kompoziti z vezanimi trdimi delci so proizvedeni s procesom InduClad. V ospredju raziskav so stičišča med trdimi delci in ovojnico, ter ovojnico in kovinsko matrico. Raziskave so bile opravljene z elektronskim in optičnim mikroskopom. Nadalje je raziskana mikrostruktura in obraba proti trdim abrazivom kovinskih kompozitov. Za primerjavo med mikrostrukturo in obrabo delcev so bili vzorci raziskani po standardu ASTM G65. Rezultati so pokazali, da nanos ovojnice na ionsko vezane trde delce (SiO2 , AlZrO) izboljša vezavo delcev v kovinsko matrico in posledično zmanjša obrabo kovinskih kompozitov. Nanos ovojnice na kovalentno vezane delce skoraj popolnoma prepreči raztopitev delcev v kovinskih matricah.
Ključne besede: Obraba, zlitine na osnovi Fe, PVD proces, InduClad proces, WC, AlZrO, SiO2, SiC
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (4,40 MB)

2.
3.
Racionalno načrtovanje potencialnih antidepresivov iz skupine reverzibilnih inhibitorjev monoamin-oksidaze A
Marko Breznik, 2017, diplomsko delo

Opis: Klinična depresija je poglaviten vzrok invalidnosti in pomemben dejavnik tveganja za samomor, ki je nadpovprečno pogost vzrok smrti v Sloveniji. Kljub zahtevnosti se motnja lahko zdravi uspešno in ima dobro prognozo. Antidepresivi se za zdravljenje depresije in drugih motenj uporabljajo vse pogosteje; navkljub obsežnim raziskavam pa za ta zdravila še vedno obstajajo številne možnosti izboljšav. Antidepresivi iz skupine reverzibilnih inhibitorjev monoamin-oksidaze A (RIMA) so bili doslej zapostavljeni zaradi pogostega enačenja s skupino antidepresivnih zdravil, ki so se na encim monoamin-oksidazo (MAO) vezali ireverzibilno in s tem povzročali smrtno nevarne interakcije s hrano. RIMA predstavljajo drugo generacijo antidepresivov z encimskim delovanjem in teh interakcij ne povzročajo, prav tako imajo bistveno zmanjšano tveganje interakcij z drugimi zdravili. Na osnovi dobre učinkovitosti, varnosti, ugodnega profila stranskih učinkov ter pomanjkanja predstavnikov te skupine na trgu, smo se v diplomskem delu osredotočili na racionalno načrtovanje antidepresivov tipa RIMA. Harmin je naravna spojina s tradicionalno rabo kot RIMA. Po strukturi predstavlja majhno, rigidno molekulo z dobro absorpcijo, penetracijo krvno-možganske pregrade in nanomolarno inhibitorno koncentracijo MAOA, vendar zaradi pomanjkanja selektivnosti delovanja povzroča številne stranske učinke. Reševanja problematike smo se lotili po treh pristopih. Zdravilom-podobne substance smo razvrstili po strukturni podobnosti derivatu harmina, ki tvori dodatne interakcije v lipofilnem žepku aktivnega mesta in ima in vitro izboljšano afiniteto za MAOA. Najbolj podobne molekule smo sidrali v tarčo in jih razvrstili po oceni vezavne energije. Kot rezultat prvega pristopa navajamo 100 tarči najbolje prilegajočih se molekul, za katere lahko pričakujemo spremembe v delovanju na sekundarnih mestih; vezava na MAOA pa je (vsaj in sillico) ohranjena. Struktura 15 najboljših ujemanj prvega pristopa nakazuje dobre farmakokinetične lastnosti. Iz njih smo vzeli fragmente, ki segajo v lipofilni žepek, ter jih inkorporirali na ogrodje harmina. S tem smo pridobili nabor strukturnih derivatov harmina za bodoče in vitro študije in obogatili znanje o povezavi struktura-aktivnost za RIMA. Za derivate harmina, ki so rezultati drugega pristopa, predvidevamo izboljšano vezavo in s tem povezano višjo selektivnost delovanja. Zadnji pristop pa je temeljil na iskanju ligandov iz drugih podobnih kristalnih struktur na redefiniranem vezavnem mestu. Priporočene so variante uporabe in usmerjenega razvoja harmala alkaloidov v druge zdravstvene namene. Zlasti inovativno je zdravljenje Downovega sindroma in Alzheimerjeve bolezni z inhibicijo DYRK1A-kinaze.
Ključne besede: harmin, zaviralci, antidepresivi, racionalno načrtovanje, in silico, monoamin-oksidaza, MAO, RIMA
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (4,11 MB)

4.
Analiza bioloških poti z uporabo orodij genske ontologije za gene povezane z astmo
Marina Koren, 2017, diplomsko delo

Opis: Povzetek Astma je kronična bolezen, pri kateri ima bolnik stalno prisotno vnetje dihalnih poti. To vnetje je povezano predvsem s preobčutljivostjo in preodzivnostjo dihal na različne dražljaje ali sprožilce v okolju, k nastanku bolezni pa prispeva tudi genetski zapis posameznika. Bolezen je vse pogostejša v razvitem svetu. Kljub temu da obstoječa terapija zagotavja uspešen nadzor nad boleznijo, delež bolnikov, ki se na zdravila ne odzivajo, ostaja razmeroma velik. Zato je nujen nadaljnji razvoj v smeri odkrivanja novih načinov zdravljenja. Velik napredek na področju genetike astme so prinesle asociacijske študije na celotnem genomu (GWAs, ang. za genome wide association studies), saj so odkrile več novih potencialnih genov, ki vplivajo na pojav astme. V diplomskem delu smo naredili obsežen pregled literature, s pomočjo katere smo iz GWA študij izpisali potencialne gene in polimorfizme posameznega nukleotida (SNP, ang. za single nucleotide polymorphism), ki so pokazali povezavo z razvojem astme. Nato smo z orodji genske ontologije prišli do ožjega izbora SNP-jev, iz katerega smo izbrali najprimernejši SNP za analizo pri slovenskih bolnikih z astmo in zdravih posameznikih. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili metodo PCR-HRM, s katero smo genotipizirali izbran SNP. Na podlagi asociacijske študije smo ugotovili, da izbran SNP na genu IL33 ni povezan z astmo pri slovenskih otrocih. Glede na te rezultate bi bilo smiselno, da se seznam genov, ki smo ga po uporabi orodij genske ontologije dobili, uporabili za nadaljnje analize v tej smeri tako, da se analizira tudi druge gene in njihove SNP-je. Tako bi dobili širšo sliko o tem, kako se razvije astma in kakšni dejavniki na to najbolj vplivajo. Glede na ta spoznanja bi lahko nadgradili in razvili nova zdravila in načine zdravljenja, ki bi vse več bolnikom omogočili boljše in kvalitetnejše življenje kljub obolelosti za astmo.
Ključne besede: astma, GWA študije, HRM metoda, IL33, orodja genske ontologije
Objavljeno: 26.07.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (3,39 MB)

5.
Sinteza in karakterizacija Bi2MoO6 nanodelcev
Nermin Sinanović, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila priprava nanodelcev Bi2MoO6 s sonokemijsko metodo. Delo smo okvirno razdelili na dva dela in sicer je prvi obsegal sintezo bizmutovega molibdata, drugi pa karakterizacijo le-tega. Sinteza je potekala pod vplivom ultrazvočnega obsevanja oborine, ki je bila pripravljena v različnih pH območjih, sama kemijska reakcija pa je potekla preko procesa akustične kavitacije. Proces sestavlja nastanek, rast ter porušitev plinastih mehurčkov v tekočini, pri čemer se sprosti energija za nastanek nanodelcev. Za karakterizacijo molekulske strukture nastalih kristalov smo uporabili rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Za natančnejšo določitev molekulske formule pripravljenih vzorcev, smo se posluževali tudi termogravimetrične analize (TG).
Ključne besede: bizmutov molibdat, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci, sonokemijska metoda
Objavljeno: 24.07.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)

6.
Polimorfizmi v genih FAAH in ABHD4, vključenih v biološko pot endokanabinoidov anandaminov, pri bolnikih z otroško astmo
Davor Kresnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali povezave med izbranima polimorfizmoma posameznega nukleotida (SNP-ji) in bolniki z astmo, in sicer polimorfizem rs1384962, ki je v bližini gena ABHD4 ter rs3863641, ki je v bližini gena FAAH. Oba gena sta vključena v biološko pot endokanabinoidov anandaminov.. Preučevali smo vpliv polimorfizmov na klinične in laboratorijske parametre pri astmatikih, ki so prejemali terapijo s kortikosteroidi (CS) in antileukotrieni (AL). Analizo smo naredili na slovenskih otrocih z astmo in zdravih posameznikih. Izbrane SNP-je smo genotipizirali z metodo talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM). Naša študija je pokazala, da imajo bolniki z alelom G polimorfizma rs1384962 statistično značilno boljši odziv na terapijo s CS in AL kot bolniki z alelom A (p = 0.0017). Pri analizi polimorfizma rs3863641 pa smo ugotovili, da imajo boljši odziv bolniki z alelom A kot pa bolniki z alelom G (p = 0.0009). Nismo pa našli značilne razlike v frekvencah posameznih alelov in genotipov v polimorfizmu rs1384962 in rs3863641 med skupinami astmatikov, atopijskih astmatikov, neatopijskih astmatikov ter kontrolno skupino. V prihodnosti bi bilo zanimivo omenjena polimorfizma še podrobneje preučiti, da bi na ta način lahko uporabljali endokanabinoidni sistem kot tarčo za zdravljenje astme in da bi zdravljenje lahko prilagodili posamezniku glede na njegov genetski zapis.
Ključne besede: Astma, Endokanabinoidi, Anandamin, FAAH, ABHD4
Objavljeno: 24.07.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

7.
PCM akumulacija toplote v gradbenih materialih
Jan Drofenik, 2017, diplomsko delo

Opis: Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretično ozadje akumulacije toplote in način delovanja fazno spremenljivih snovi- PCM in glavne značilnosti le teh. Te smo razdelili v tri skupine in predstavili prednosti in slabosti posamezne skupine. V teoretičnem delu so prav tako predstavljeni postopki enkapsulacije PCM-ov, saj je ta ključna pri uporabi PCM v gradbeništvu. Nato pa se v drugem delu diplomskega dela posvetimo računskai analizi možnosti hlajenja notranjih prostorov v času višjih temperatur s pomočjo PCM-ov. Pri tem smo obravnavali različne načine aplikacije plasti s PCM-i v steni gradbenega objekta. Ugotovili smo, da lahko na splošno aplicirimo največ PCM-ov v steno, v primeru, če jih apliciramo v opeko. Prav tako smo ugotovili, da lahko z uporabo PCM-ov v steni, poljubno spreminjamo vrednost toplotnega toka skozi steno materiala, saj je odvisnost toplotnega toka skozi steno odvisna predvsem od vrednosti koeficientov toplotne prevodnosti PCM-ov in materiala, v katerega so ti aplicirani. Ker med maso PCM-ov v steni in količino toplote, ki jo lahko le ti akumulirajo, velja linearna povezava, je za dolgotrajno delovanje PCM-ov v steni bolje, če že na začetku v steno apliciramo večjo maso PCM-ov. Prav tako smo ugotovili, da je boljše, če se ob aplikaciji PCM v opeko, toplotni tok čez zid nekoliko poveča, saj to pomeni, da ima PCM višji koeficient toplotne prevodnosti, kot pa material v katero je apliciran. Višji koeficient toplotne prevodnosti PCM-a pomeni, da lahko le ta hitreje sprejema in oddaja toploto.
Ključne besede: akumulacije toplote, fazno spremenljive snovi, enakapsulacija, shranjevanje toplote, uporaba fazno spremenljivih snovi v gradbeništvu
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 92; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (2,76 MB)

8.
Izolacija nanoceluloze iz biološkega materiala
Urša Stradovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Nanoceluloza je za večino ljudi še ne poznan material, kljub temu da so ga že odkrili v prejšnjem stoletju. Nanocelulozo bi lahko poimenovali kot material prihodnosti. Je produkt, ki je narejen iz celuloze oziroma iz materialov, ki jih najdemo v naravi. Izkoristimo jo lahko v številnih aplikacijah, saj z dodatkom nanoceluloze izboljšamo lastnosti materialov. Glavni namen diplomskega dela je pridobiti nanocelulozo iz nizkocenovnih materialov ter pridobiti podatke o materialih, iz katerih nanoceluloze še niso izolirali. Nanocelulozo smo izolirali iz štirih različnih materialov: ciprese, praproti, pušpana in storža. Naša želja je pridobiti nanokristalinično celulozo. V diplomski nalogi je prikazan kemijski postopek izdelave nanoceluloze, pri katerem smo materiale namakali v vodnih raztopinah NaOH, H2O2, HCl in H2SO4 pri povišani temperaturi in pridobili nanovlakna. Posušene vzorce smo analizirali s karakterizacijskimi metodami (določevanje vsebnosti vlage in pepela, rentgentska praškovna difrakcija (XRD), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR) in vrstični elektronski mikroskop (SEM)). Z določevanjem vsebnosti vlage smo ugotovili, da so posušeni vzorci vsebovali vezano vlago. Rezultati vsebnosti pepela pa so pokazali, da so vzorci vsebovali mineralne snovi, ker se te med sežigom niso uničile, saj predstavljajo anorganske snovi, ki so odporne na visoke temperature. Rezultati XRD analize so pokazali, da je imela praprot najvišji indeks kristaliničnosti. Pri FTIR analizi smo dobili zelo podobne spektre za vse štiri materiale. S SEM analizo smo dobili vpogled v strukturo nanoceluloze.
Ključne besede: celuloza, nanoceluloza, hemiceluloza, izolacija, biološki material
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (3,74 MB)

9.
Reševanje problemov s pametnim pisalom v kemiji in kemijski tehniki
Dominika Lovrenčec, 2017, diplomsko delo

Opis: V vsakdanjiku se srečujemo z najnovejšo tehnologijo, ki nam olajšuje sprejemanje različnih informacij. V diplomskem delu je predstavljeno pametno pisalo, uporaba le tega in različni primeri njegove uporabe v kemiji in kemijski tehniki. Pametno pisalo deluje le s pomočjo papirja, na katerem se nahaja unikatni vzorec mikro točk, katerega pametno pisalo s pomočjo infrardeče kamere posname in ga pretvori v elektronsko obliko. Tako nam pametno pisalo omogoča hkratno združevanje besedila in zvoka, s pomočjo vgrajene infrardeče kamere in mikrofona. Študentje vsakodnevno prejemajo najrazličnejše nove in pomembne informacije pri različnih predmetih. Ker je teh informacij velikokrat preveč, je cilj naše diplosme naloge predstaviti uporabo pametnega pisala, prikaz kreiranja različnih problemov, ki njim bodo v pomoč pri usvajanju nove, nerazumljive snovi. S pametnim pisalom smo pri predmetih Kemijsko računanje, Procesne bilance in Kemijsko računanje II kreirali in predstavili različne probleme, ki so jim v pomoč pri učenju. Predstavljene probleme smo v PDF obliki shranili na internetno stran https://estudij.um.si, kjer so študenti imeli nenehni dostop do le teh. Ob končanem 2. semestru v študijskem letu 2015/2016 smo izvedli anketo med študenti, ki so predstavljene probleme uporabljali pri učenju in usvajanju nove snovi.
Ključne besede: pametno pisalo, reševanje problemov, elektronski način učenja, kemija, kemijska tehnika
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (2,31 MB)

10.
Uporaba biomimetičnih membran pri koncentriranju naravnih sokov
Mateja Pulko, 2017, diplomsko delo

Opis: Za koncentriranje naravnih sokov uporabljamo različne procese. V diplomskem delu smo za koncentriranje želeli uporabljati proces osmoze, saj se proces zdi uspešen in ekonomičen. Procesu osmoze že posvečajo veliko pozornosti pri čiščenju odpadnih voda, pridobivanju pitne vode in tudi za prehrambeno industrijo. Namen našega dela je bil koncentrirati naravni pomaranči sok s procesom osmoze in s pomočjo biomimetične membrane. Za delo smo uporabili biomimetično membrano, za katero je značilno, da ima vgrajene proteine akvaporine, ki omogočajo hitrejši prenos snovi in hkrati zavirajo povratni tok topljenca. Eksperimente smo izvajali tako, da smo si izbrali različne pogonske raztopine, kot so NaCl, CaCl2, MgCl2 in NaCl v kombinaciji s saharozo, med katerimi smo želeli določiti idealno pogonsko raztopino za proces koncentriranj pomarančnega soka. Za vhodno raztopino smo uporabljali ultra čisto vodo, kombinacijo sladkorjev in sveže iztisnjen pomarančni sok. Med procesom osmoze je bila aktivna plast biomimetične membrane v stiku z vhodno raztopino, kar je omogočalo hitrejši pretok. Delo je potekalo s konstantno hitrostjo črpalk pri sobni temperaturi. Merili smo spremembo mase in prevodnosti vhodne raztopine. Rezultate dela smo prikazali na grafih pretoka v odvisnosti od časa.
Ključne besede: biomimetične membrane, osmoza, koncentriranje sokov, pogonska raztopina, osmotski tlak
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici