SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 712
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Genetska analiza bolnikov z revmatoidnim artritisom za polimorfizme SNP v genih za vnetne citokine
Pia Keršič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je napredujoče kronično vnetno revmatično obolenje, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sklepe, v začetku predvsem manjše prstne sklepe rok ter nog. RA je kompleksna bolezen, torej na njen nastanek in progresijo vplivata tako okolje kot tudi genetska predispozicija, ki predstavlja 50 do 60% dovzetnosti za nastanek obolenja. Natančen sprožilec bolezni do sedaj še ni znan. Različne študije so skozi leta ugotovile povezavo med RA ter več kot 100 lokusi na genomu. K temu so pripomogle predvsem asociacijske študije celotnega genoma (GWA študije). Le- te temeljijo na primerjavi frekvence polimorfizmov celotnega genoma med bolniki ter zdravimi posamezniki. Študije so z RA med drugimi povezale tudi tri polimorfizme posameznega nukleotida (SNP), rs2228145 v genu IL6R, rs706778 v genu IL2RA ter rs11574914 v genu CCL12 . V diplomski nalogi smo ugotavljali povezavo teh treh SNP-jev z RA pri slovenski populaciji. Za tri izbrane polimorfizme SNP smo opravili genotipizacijo pri 208 zdravih posameznikih ter pri 276 bolnikih diagnosticiranih z RA. Pri tem smo uporabili metodo analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) ter metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki ji je sledila metoda polimorfizmov dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP). Ugotovili smo statistično značilno povezavo med SNP-jema rs2228145 (IL6R) in rs11574914 (CCL21) in nastankom RA v slovenski popuaciji. Pri bolnikih je bila frekvenca alela C SNP-ja rs2228145 na genu IL6R višja v primerjavi z zdravimi posamezniki (p = 0,002). Nadalje je bila frekvenca alela T ter frekvenca genotipa TT SNP-ja rs11574914 na genu CCL21 znatno povišana pri bolnikih z RA glede na kontrolno skupino (p= 1,0*10-4 ). Rezultati diplomskega dela nakazujejo na pomembno vlogo polimorfizmov v genih, ki kodirajo vnetne citokine, na nastanek RA v slovenski populaciji.
Keywords: revmatoidni artritis, SNP, vnetni citokini, asociacijska analiza
Published: 26.04.2018; Views: 176; Downloads: 9
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
Ekspresijski in epigenetski vzorci pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Iris Kelc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je dolgotrajno (kronično) obolenje črevesja, ki je imunsko pogojeno. Med KVČB uvrčamo dve bolezni, ki sta si precej podobni, to sta Crohnova bolezen (CB) in ulcerozni kolitis (UK), v 10-15% pa bolezni ne moremo razvrstiti v prejšnji skupini, zato jo uvrščamo v intermediarni kolitis (KI) [1]. Vzroki za KVČB še niso dodobra pojasnjeni, vendar pa so odvisni od okoljskih in genetskih dejavnikov. KVČB uvrščamo med kompleksne kronične imunske bolezni, med katere sodijo tudi nekatera druga obolenja, kot so revmatoidni artritis, multipla skleroza itd. Bolezen KVČB zdravijo na več načinov, v današnjih časih pa dajejo velik poudarek na biološka zdravila, ki so večinoma zelo učinkovita, vendar pa pri nekaterih pacientih opažamo neodzivnost. V diplomskem delu smo se lotili analize ekspresijskih in epigenetskih profilov pri slovenskih bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo na anti-TNF terapiji z adalimumabom (ADA). Cilj je bila identifikacija kandidatnih biooznačevalcev, ki bi predvideli bolnikovo odzivnost na tovrstno biološko zdravljenje. Odločili smo se za testiranje gena AXIN1. V študiji pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, ki je tako kot KVČB kronična vnetna avtoimuna bolezen, je bila namreč dokazana različna stopnja metiliranosti tega gena pri odzivnikih in neodzivnikih na adalimumab [2]. Tako kot pri KVČB, tudi pri RA uporabljajo biološke terapije in pri obeh je približno 20-40 % neodzivnikov na tako terapijo [3], [4]. Ugotovili smo, da je pri bolnikih s KVČB statistično značilno povečanje izražanje gena za AXIN1 v primerjavi z zdravimi kontrolami, vendar je razlika zelo majhna, med odzivniki in neodzivnki pa ni bilo opaziti razlik. Za namen epigenetskih študij smo pripravili različne metilacijske kontrole in poskusili optimizirati metilacijske teste. Ker naše epigenetske analize niso dale jasnih končnih rezultatov, bodo potrebne nadaljnje preiskave.
Keywords: KVČB, adalimumab, odzivniki, neodzivniki, AXIN1, genska ekspresija, metilacija
Published: 26.04.2018; Views: 162; Downloads: 4
.pdf Full text (2,21 MB)

3.
Proizvodnja transportnega goriva iz bioplina
Miha Prelog, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je prikazan postopek proizvodnje metana (CH4) iz bioplina pridobljenega z anaerobno digestijo bioloških odpadkov. Tako proizveden metan se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije s plinskimi motorji, se dodaja v plinovod za oskrbo gospodinjstev ali kot gorivo za transportna sredstva z motorjem z notranjim izgorevanjem. Iz bioplina je potrebno najprej odstraniti ogljikov dioksid in druge nečistoče, ki nastanejo pri anaerobni digestiji. Računalniške simulacije čiščenja bioplina smo izvedli s programskim paketom Aspen Hysys. Odstranjevanje posameznih nezaželenih komponent bioplina pri postopku čiščenja smo izvajali postopoma, najprej z odstranjevanjem vodikovega sulfida (H2S) in ogljikovega dioksida (CO2) z absorpcijo z dietanolaminom (DEA). Nato smo z drugim procesom odstranjevali vodo (H2O) z absorpcijo s TEGlikolom. Tretji proces predstavlja kriogensko destilacijo dušika (N2). Četrti oziroma zadnji proces pa predstavlja računalniško simulacijo separacije metana (CH4) od prestale plinske zmesi in komprimiranje na željeni tlak.
Keywords: bioplin, proizvodnja metana, separacija plinov, transportno gorivo, računalniška simulacija
Published: 06.04.2018; Views: 102; Downloads: 27
.pdf Full text (2,19 MB)

4.
Uporaba celovitega proizvodnega vzdrževanja za znižanje porabe pralne vode na polnilni liniji čistilnih izdelkov
Tadeja Klajderič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zadovoljstvo kupcev je ključnega pomena za podjetja, ki želijo obstati in konkurirati na trgu. Tega se podjetja lotijo tako, da kupcem v čim krajšem dobavnem roku ponudijo najboljšo kakovost ob najnižjih proizvodnih stroških. Uvajajo različne tehnike in metode vitke proizvodnje. Podjetje, v katerem smo raziskovali, je želelo z uvedbo metode TPM (celovito proizvodno vzdrževanje, ang. Total Productive Maintenance) povečati proizvodno učinkovitost, predvsem pri odpravljanju okvar, nezgod pri delu in odpravljanju neučinkovitosti. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo uporabe metode TPM za znižanje porabe pralne vode na polnilni liniji čistilnih izdelkov. Prav tako smo izdelali katalog pranja proizvodne linije, na kateri se polnijo različni polizdelki. Pri tem smo definirali potrebni čas pranja linije za posamezni polizdelek. Hkrati smo izvedli optimizacijo, s katero smo ugotovili minimalno potrebno količino polizdelka, ki jo je potrebno zavreči pred naslednjim polnjenjem, da je vsak polizdelek kakovosten in zadosti predpisanim kriterijem. Ugotovili smo, da je pranje proizvodne linije za različne polizdelke potekalo predolgo. Iz tega sklepamo, da so bile v odtok zavržene prevelike količine polizdelkov. Iz izvedene ekonomske analize je razvidno, da je podjetje v obdobju 20-ih delovnih dni zmanjšalo porabo pralne vode za 41 272 L, kar pomeni 46 % prihranek pralne vode. V letu dni bi podjetje privarčevalo 1 554 EUR na raziskovano linijo, kar še dodatno motivira podjetje, da izvaja TPM in stremi k vitki proizvodnji.
Keywords: vitka proizvodnja, TPM, uvedba metode TPM, standardizacija, vizualizacija, PDCA krog
Published: 24.11.2017; Views: 157; Downloads: 19
.pdf Full text (1,90 MB)

5.
Priprava magnetnih zamreženih encimskih skupkov (cleas) iz transglutaminaze
Natalija Büdefeld, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil doseči čim višjo učinkovitost imobilizacije in čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima transglutaminaze (TG) z optimiranjem parametrov pri pripravi zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in pripravi magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Encim TG je služil za pripravo CLEAs in mCLEAs, ki smo ju izvedli vzporedno, ter tako pripravljenim vzorcem spreminjali parametre, ki so vplivali na stabilnost, učinkovitost in aktivnost imobiliziranih skupkov. Proučevali smo vpliv obarjalnih reagentov, vpliv koncentracije glutaraladehida (GA), mrežnih povezovalcev, temperaturo zamreževanja, vpliv podaljšanega časa zamreževanja, vpliv koncentracije encima in vpliv koncentracije natrijevega cianoborohidrida na aktivnost in stabilnost imobiliziranega encima. Rezultati prikazujejo, da je bila aktivnost CLEAs najvišja, ko smo obarjali encim TG s koncentracijo 100 mg/ml v obarjalnem reagentu 2-propanolu ob dodatku 10 % (v/v) mrežnega povezovalca GA in 200 µl natrijevega cianoborohidrida. Ugotovili smo tudi, da je bila dosežena najboljša aktivnost, z enakim obarjalnim reagentom in enako količino mrežnega povezovalca GA, kot smo ju uporabili pri CLEAs, mCLEAs z koncentracijo encima TG 200 mg/ml in 150 µl natrijevega cianoborohidrida.
Keywords: glutaraldehid, obarjanje, transglutaminaza, zamreženi encimski skupki, magnetni zamreženi encimski skupki
Published: 22.11.2017; Views: 70; Downloads: 9
.pdf Full text (4,07 MB)

6.
Stroškovna primerjava različnih izolacijskih materialov ovoja zgradbe
Laura Kalšek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana toplotna izolacija zidov, ki po površini predstavljajo največji del konstrukcije in ovoja stavbe. Obravnavani so štirje različni materiali za toplotno izolacijo ovoja zgradbe. Predstavljene so njihove temeljne lastnosti in kakšen je njihov vpliv na okolje. Izračunane so potrebne debeline vsakega materiala posebej za točno določeno toplotno prehodnost ter cene, ki so povzete po veljavnih cenikih posameznih materialov. Iz analize cen je izbran najcenejši material. Rezultati kažejo, da je cenovno najugodnejši material steklena volna in ne ekspandirani polistiren, ki je sicer najpogosteje uporabljen material za toplotno izolacijo. Ugotovili smo, da so razlike v ceni med temi štirimi materiali precejšnje, saj je najugodnejši material trikrat cenejši od najdražjega.
Keywords: Prenos toplote, toplotna izolacija, izolacijski materiali, ovoj zgradbe, ekonomika
Published: 22.11.2017; Views: 135; Downloads: 22
.pdf Full text (2,26 MB)

7.
Imobilizacija lakaze v zamrežene encimske skupke (CLEAs)
Mihaela Petek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje sintezo zamreženih encimskih skupkov iz encima lakaze (CLEAs). Sinteza CLEAs delcev iz lakaze je potekala po določenem postopku, pri katerem sta najpomembnejši fazi obarjanje in zamreženje. Raztopino encima lakaze smo obarjali v različnih obarjalnih reagentih, najuspešnejša sta bila obarjalna reagenta etanol, 1-propanol in 2-propanol. Oborjeni encim smo zamreževali z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom. Zamreženim encimskim skupkom smo določevali učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobiliziranega encima v primerjavi s prostim encimom. Pri postopku imobilizacije smo z namenom, da bi dosegli čim višjo učinkovitost imobilizacije ter čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima, spreminjali parametre, kot so volumski deleži glutaraldehida, čas zamreženja, vpliv ogrodnih proteinov govejega seruma albumina (BSA) in jajčnega albumina (EA), volumski deleži natrijevega cianoborohidrida in temperaturo zamreženja. Vse vzorce smo tudi dvakrat spirali, z namenom da bi odstranili nezamrežen encim.
Keywords: Lakaza, imobilizacija, zamreženi encimski skupki, obarjanje, zamreženje, glutaraldehid, encimska aktivnost
Published: 22.11.2017; Views: 85; Downloads: 8
.pdf Full text (1,71 MB)

8.
Mehanokemijske sinteze selenidov prehodnih kovin 4. periode (MxSey; M=Zn, Ni, Co)
Urška Vičar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo je namenjeno sintetiziranju selenidov prehodnih kovin 4. periode in s tem pridobivanju novega materiala ter raziskati lastnosti le tega. Prehodne kovine, ki smo jih uporabili pri sintezi so cink (Zn), nikelj (Ni) in kobalt (Co). V diplomskem delu so predstavljene sinteze selenidov, katere smo izvajali z mehanokemijsko metodo. Mehanokemijska metoda temelji na visokoenergijskem mletju v jekleni posodi z mlevnimi kroglicami. Le to smo izvajali v mlinu SPEX 8000M. Vse dobljene praškaste vzorce smo po mehanokemijski metodi analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Na podlagi dobljenih difraktogramov smo dobili zanimive rezultate, ki smo jih na koncu diplomskega dela podrobno opisali. Sinteze smo po pregledu difraktogramov še izboljševali s pomočjo metod kot so: termogravimetrična analiza, segrevanje praškastih kemikalij v cevni peči s pretokom vodika ter argona in z izvajanjem dela v inertni atmosferi z dušikom. Rezultate dobljene z metodo rentgenske praškovne difrakcije posameznih vzorcev smo predstavili z difraktogrami, katere smo podrobno opisali v poglavju Rezultati in diskusija. Najlepše rezultate na podlagi difraktogramov smo dobili pri sintezi selena z nikljem.
Keywords: selen, prehodne kovine 4. periode, mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, cevna peč, termogravimetrična analiza, inertna atmosfera, difraktogram
Published: 22.11.2017; Views: 77; Downloads: 14
.pdf Full text (3,16 MB)

9.
Konverzija sladkorjev v subkritični vodi
Karin Hercog, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bilo proučiti reakcijske poti razgradnje različnih sladkorjev v subkritični vodi pri danem času, temperaturi in tlaku. Pri tem smo uporabili sedem različnih sladkorjev (celobioza, fruktoza, galaktoza, glukoza, ksiloza, laktoza, saharoza). Vse reakcije smo izvajali v visokotlačnem visokotemperaturnem avtoklavu pri temperaturi 250 ˚C. Reakcije v avtoklavu za posamezni sladkor smo izvajali pri treh različnih časih, 1min, 5min in 15 min. Rezultati pridobljeni s pomočjo eksperimentalnega dela so služili pri proučevanju na katere komponente se uporabljeni sladkorji pri določeni temperaturi, času in tlaku razgradijo, kakšen je posamezen delež sladkorja in ostalih spojin dobljenih pri razgradnji. Reakcijsko zmes, t.j. vodno raztopino sladkorja smo pripravili s pomočjo destilirane vode. Določili smo deleže razgradnih produktov in sicer delež v vodi topnih produktov, delež v acetonu topnih produktov, trdni preostanek ter pline in izgube. Pri eksperimentalnem delu dobljeno vodno in acetonsko fazo smo uporabili za nadaljnje analize, kot sta HPLC analiza in UV-VIS spektrofotoskopija. S pomočjo HPLC smo določili razgradne produkte posameznega sladkorja in njihove deleže glede na celotno maso vzorca. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da sta ena izmed glavnih produktov razgradnje sladkorjev 5-hidroksi metil furfural in furfural. Iz rezultatov je tudi razvidno, da masni delež vodne faze v odvisnosti od časa pada, medtem ko masni delež acetonske faze s časom narašča. S časom se povečuje masa trdnega ostanka in delež nastalih plinov. Delež samega sladkorja v reakciji s časom pada, kar pomeni da se sladkor razgrajuje.
Keywords: subkritična voda, ragradnja sladkorjev, celobioza, fruktoza, galaktoza, glukoza, ksiloza, laktoza, saharoza
Published: 22.11.2017; Views: 68; Downloads: 6
.pdf Full text (1,80 MB)

10.
Hidrotermična razgradnja odpadkov iz proizvodnje papirja
Tina Dvoršak, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bilo ugotoviti, katere industrijsko zanimive produkte bi bilo mogoče dobiti s hidrotermičnim procesiranjem papirnih odpadkov v subkritični vodi. Hidrotermično obdelavo papirnih odpadkov smo izvajali v šaržnem reaktorju. Reakcije so potekale pri visoki temperaturi (nad 200 °C) in povišanim tlakom (dovolj visok, da je voda ostajala v tekočem stanju). Iskali smo optimalne pogoje ( temperaturo in rakcijski čas), ki so nam dali najboljše željene izkoristke baznih kemikalij (furfural, 5-HMF, levulinske kisline) Po hidrotermični obdelavi odpadnega papirja smo opravili filtracijo in ostanek spirali z vodo in acetonom, ter tako pridobili vodno in acetonsko fazo. Vodno fazo reakcije smo analizirali s pomočjo HPLC metode z uporabo UV detektorja. Kot mobilno fazo smo uporabili vodo. Z eksprimentalnim delom smo določili optimalne pogoje hidrotermične razgradnje odpadnega papirja, ter prišli do ugotovitev, da so pri višjih temperaturah in krajših reakcijskih časih deleži 5-HMF, furfurala in levulinske kisline večji, kot pa pri nižjih temperaturah in daljših reakcijskih časih.
Keywords: subkritična voda, papirniški odpadki, hidrotermična konverzija, furfural, 5-HMF, levulinska kislina.
Published: 22.11.2017; Views: 75; Downloads: 9
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica