SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 691
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uporaba biomase za povečanje izkoristka geotermičnih elektrarn
Aljaž Šporin, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Proizvodnja električne energije z geotermično energijo v mnogih primerih ostane neizkoriščena. Glavni vzrok je v nizkotemperaturnih toplotnih virih, ki zaradi nizke temperature nosilca toplote ne dopuščajo večjih izkoristkov. V diplomskem delu je predstavljeno delovanje geotermične elektrarne z nizkotemperaturnim toplotnim virom, ki mu dodamo dodaten vir toplote. V našem primeru je to biomasa. Za čim bolj učinkovito delovanje in večje izkoristke sistema sem uporabil binarni termodinamski Kalina cikel za proizvodnjo električne energije. Uporabljen Kalina cikel – KCS11, je najbolj zastopan v svetu, ker je enostavnen in posledično lažji za dimenzioniranje in optimiranje. Preučili smo delovanje in izkoristke takšnega sistema, ter mu dodali dodaten vir toplote. Dobljeni rezultati nam ponujajo vpogled v delovanje obeh sistemov in potrjujejo naše postavljene hipoteze. Po opravljeni ekonomski analizi ugotovimo, da dodaten vir toplote ne prinese želenega ekonomskega učinka.
Keywords: Učinkovita raba energije, geotermična energija, Kalina cikel, računalniška simulacija, ekonomika
Published: 19.09.2017; Views: 4; Downloads: 0
.pdf Full text (1,94 MB)

2.
Modeliranje reakcij nevtralizacije v mešalnem reaktorju
Jernej Lipovec, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je bil razviti matematični model, ki bi učinkovito opisoval reakcije nevtralizacije močne kisline z močno bazo v kontinuirnem mešalnem reaktorju in ga uporabiti v računalniški simulaciji procesa. Simulacije smo izvedli s programom Simulink. Razvili in implementirali smo teoretični model nevtralizacije, s konstantnima pretokoma kisline in baze in spremljali, kako se spreminja pH s časom. Osrednji del diplomskega dela predstavlja povratno zančna regulacija procesa nevtralizacije. V model smo vgradili proporcionalno integrirni (PI) regulator, ki regulira pretok baze. Določili smo proporcionalno in integrirno časovno konstanto regulatorja in preučevali odzivnost regulatorja v različnih območjih pH. Na koncu smo preučevali vpliv motnje in sposobnost povratno zančne PI regulacije, da motnjo odpravi. Rezultati kažejo, da predstavljeni matematični model reakcij nevtralizacije v kontinuirnem mešalnem reaktorju zadovoljivo prikazuje realno obnašanje sistema. Ugotavljamo, da lahko, kljub izraziti nelinearnosti procesa, s povratno zančno PI regulacijo ustrezno reguliramo pH v vseh območjih, tudi ob prisotnosti motnje. Na osnovi rezultatov in izkušenj menimo, da je Simulink zaradi preproste implementacije matematičnega modela in številnih naprednih, že vgrajenih funkcionalnosti (npr. napredni algoritmi za reševanje sistemov diferencialnih enačb, avtomatsko določevanje konstant regulatorja itd.) primerno orodje za izvedbo dinamičnih simulacij in študija regulacije za primer nevtralizacije v kontinuirnem mešalnem reaktorju.
Keywords: nevtralizacija, pH, modeliranje, regulacija, dinamična simulacija, Simulink
Published: 19.09.2017; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (1,94 MB)

3.
Analiza lignoceluloznih materialov z različnimi modifikacijami klasonove metode
Dragana Bjelić, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Osnovna Klasonova metoda je znana že od začetka dvajsetega stoletja in jo je razvil švedski kemik Peter Klason. Klasonova metoda temelji na gravimetričnem merjenju kislinsko netopnega (Klasonovega) lignina. V preteklosti je bilo razvitih tudi veliko modifikacij te metode ter drugih metod. V sklopu diplomskega dela smo primerjali vsebnosti ekstrahiranih snovi, ogljikovih hidratov in kislinsko netopnega lignina, pri čemer smo uporabili različne modifikacije Klasonove metode. Pri analizi smo proučevali različno število stopenj ekstrakcije, različne vrste topil (aceton, etanol, n-heksan, metanol), različne vzorce lignoceluloznega materiala (slame) z različnimi velikostmi delcev ter primerjali vsebnosti Klasonovih komponent zdravih in okuženih rastlin. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je odstopanje Klasonovih komponent pri uporabi različnih modifikacij metod ter določiti delež ogljikovih hidratov, predvsem monosaharidov, ki se ekstrahirajo po kislinski hidrolizi. Prav tako je namen izračunati velikost napak, ki se pojavijo med izvedbo eksperimenta. Izvedli smo še osnovno Klasonovo metodo oz. dvostopenjsko ekstrakcijo z acetonom za primerjavo vsebnosti lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami. Rezultati kažejo, da iz vidika modifikacij največji delež Klasonovega lignina dobimo pri modifikaciji z enostopenjsko ekstrakcijo s topilom n-heksan in z osnovno Klasonovo metodo. Spremembe ostalih parametrov ne vplivajo tako močno na rezultat kot sama sprememba topila. Narejena je bila še analiza vsebnosti monosaharidov po hidrolizi, pri kateri smo ugotovili velike razlike med paralelkami, kar bi lahko bila posledica nehomogenosti materiala ter premajhnega števila paralelk in ponovitev. Raziskali smo tudi dejavnike in napake, ki povzročajo morebitna odstopanja od realnih vrednosti ter ugotovili, da so ob še tako natančnem delu določene napake neizogibne. Rezultati primerjave vsebnosti Klasonovega lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami so pokazali, da do razlik v rezultatih prihaja zaradi nerazgrajene kutikule.
Keywords: lignocelulozni material, Klasonova metoda, modifikacije Klasonove metode, določevanje lignina, določevanje monosaharidov, analiza napak
Published: 19.09.2017; Views: 5; Downloads: 3
.pdf Full text (3,22 MB)

4.
Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata
Janez Smerkolj, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.
Keywords: anaerobna digestija, bioplin, lignin, piščančji gnoj, Pleurotus ostreatus, Trametes versicolor
Published: 19.09.2017; Views: 4; Downloads: 1
.pdf Full text (2,46 MB)

5.
Imobilizacija lakaze v magnetne zamrežene encimske skupke (mCLEAs)
Nina Šenekar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Pripravili smo zamrežene magnetne encimske skupke (mCLEAs) iz lakaze. Metoda sestoji iz dveh delov: obarjanje encima z ustreznim obarjalnim reagentom in imobilizacija dobljenega agregata v zamrežene encimske skupke z zamreževalcem glutaraldehidom. S centrifugiranjem smo produkt ločili na pelet in supernatant. Supernatant smo uporabili za test koncentracije proteinov, na peletu pa smo izmerili preostalo aktivnost lakaze. Namen diplomske naloge je bil pripraviti mCLEAs z najvišjo preostalo aktivnostjo lakaze in učinkovitostjo imobilizacije. Preizkušali smo vpliv naslednjih parametrov: koncentracija magnetnih nanodelcev, koncentracijo glutaraldehida, količina NaBH3CN, temperatura, čas ter koncentracija encima. Raztopini encima smo dodajali ogrodne proteine: albumin iz govejega seruma (BSA) ter albumin iz kokošjih jajc (EA). mCLEAs z visoko preostalo aktivnostjo smo pripravili z uporabo 10 mg magnetnih nanodelcev v 100 µL raztopine lakaze koncentracije 20 mg/ml. Obarjali smo z 900 µL obarjalnega reagenta 2-propanol. Zamreževali smo z 15% (v/v) GA (150 µL) in dodali 50 µL NaBH3CN. Zamreževanje se je vršilo tri ure s hlajenjem.
Keywords: lakaza, glutaraldehid, imobilizacija, magnetni nanodelci, magnetni zamreženi encimski skupki
Published: 19.09.2017; Views: 3; Downloads: 0
.pdf Full text (1,45 MB)

6.
Sinteza zamreženih encimskih skupkov iz encima transglutaminaze
Špela Lesičar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomske naloge je bila uspešna sinteza zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) iz encima transglutaminaze. Pri tem smo želeli doseči čim višjo učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost encima transglutaminaze. Sinteza je zajemala postopek obarjanja encima v izbranem obarjalnem reagentu in zamreženja encima z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Da bi dosegli čim boljše rezultate smo morali izbrati ustrezen obarjalni reagent ter njegovo količino. Optimirali smo parametre pri zamreženju, kot so koncentracija dodanega mrežnega povezovalca, koncentracija dodanega natrijevega cianoborohidrida (NaBH3CN), koncentracija ogrodnih proteinov govejega serumskega albumina (BSA) in jajčnega albumina (EA) ter koncentracija transglutaminaze. Iz rezultatov smo ugotovili, da je 2-propanol najbolj ustrezen obarjalni reagent za sintezo CLEAs iz transglutaminaze. Optimalni volumski procent obarjalnega reagenta je bil 92,4 % (v/v), kar znaša 1215 μl. Za optimalne rezultate smo uporabili raztopino encima s koncentracijo 150 mg/ml s 100 mg/ml EA. Encimske molekule smo zamrežili z 2 % (v/v) GA ob 3 urnem mešanju. Za boljšo stabilnost encima smo dodali 200 μl 0,1 M NaBH3CN. Ugotovili smo, da lahko tako imobilizirano transglutaminazo kot katalizator reakcije uporabimo trikrat z aktivnostjo encima nad 100 % preden se deaktivira.
Keywords: transglutaminaza, zamreženi encimski skupki, imobilizacija, mrežni povezovalec, glutaraldehid
Published: 18.09.2017; Views: 13; Downloads: 2
.pdf Full text (1,88 MB)

7.
Študija učinkovitosti imobilizacije beta galaktozidaze na zvitke steklene tkanine
Katja Zečević, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V tej raziskavi smo razvili novo metodo imobilizacije β-galaktozidaze na zvitke steklene tkanine. Raziskali smo uporabnost steklene tkanine kot vlaknastega nosilca z visoko poroznostjo in odprto strukturo. Nov postopek zagotavlja preprosto, cenovno ugodno in industrijsko primerno metodo imobilizacije. Glutaraldehid smo uporabili kot nespecifično povezovalno sredstvo za imobilizacijo β-galaktozidaze na stekleno tkanino. Le-ta je omogočal kovalentno vezavo encima na modificiran nosilec. Učinkovitost imobilizacije encima smo testirali na dobro poznani reakciji hidrolize laktoze. Vse eksperimente smo izvajali v laboratorijskem kontinuirnem reaktorju. Preučevali smo vpliv temperature,  = (20, 25 in 30) °C, pretoka, qV = (1, 2 in 3) mL/min in pH = (6, 7 in 8) na stabilnost in aktivnost β-galaktozidaze med hidrolizo. Presnovo laktoze smo določali z merjenjem koncentracije glukoze. Dosegli smo visoko učinkovitost imobilizacije in končno aktivnost encima. Z večkratno zaporedno uporabo istega imobiliziranega encima je ostala presnova praktično nespremenjena, kar kaže na možno uporabo pri industrijskih aplikacijah.
Keywords: β-galaktozidaza, steklena tkanina, laktoza, imobilizacija
Published: 14.09.2017; Views: 18; Downloads: 10
.pdf Full text (1,87 MB)

8.
Modeliranje in dinamična simulacija toplotnega prenosnika
Nežka Brunec, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo modeliranje dvojno-cevnega prenosnika toplote s sotočnim režimom. Razvili smo enostaven model prenosnika toplote in kaskadni model prenosnika toplote ter analizirali njuno dinamično obnašanje. Matematična modela smo implementirali v programu MATLAB/Simulink. Za namen primerjave obeh modelov smo izvedli niz numeričnih simulacij, s katerimi smo ugotavljali, kako se merjeni parametri (iztočne temperature) odzovejo na stopničaste spremembe vhodnih parametrov. Rezultati kažejo, da kaskadni model toplotnega prenosnika realneje opiše odzive merjenih parametrov glede na uvedbo motenj v sistem. Ugotavljamo, da bi z uporabo enostavnih modelov toplotnih prenosnikov lahko obogatili eksperimentalno delo med študijem kemijske tehnike.
Keywords: dvojno-cevni prenosnik toplote, modeliranje, dinamična simulacija, Simulink, dinamika procesov
Published: 14.09.2017; Views: 10; Downloads: 3
.pdf Full text (2,06 MB)

9.
Vpliv tlaka na kristalno strukturo izločenega CaCO3 iz vodne raztopine
Aljoša Vouk, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Osrednji namen diplomskega dela je študija vpliva tlaka na kristalno strukturo izločenega CaCO3 iz vodne raztopine. Za ta namen smo izvedli štiri različne načine izparevanja, in sicer izparevanje z rotavaporjem, tlačno posodo, izparevanjem pri atmosferskem tlaku pri 40 °C in pri 100 °C. Izvedli smo tudi izparevanje s prisotnim zaviralcem rasti CaCO3 – magnezijevimi ioni. V nalogi smo se omejili na merjenje absorbance, motnosti, pH vrednosti, zeta potenciala in velikosti delcev, takoj po nastali suspenziji v modelni raztopini in vodovodni vodi. Izločene kristale smo analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije. Ugotovili smo, da tlak vpliva na lastnosti CaCO3, vendar ne takoj po nastanku oborine. Spremembe so se pričele nekje po 15 minutah obdelave vzorcev. Pri vseh eksperimentih se je izločal kalcit. Pri obdelavi vodovodne vode, v tlačni posodi, se je izločil tudi aragonit, a se je kasneje modificiral v kalcit. Aragonit smo zasledili še pri dodatku MgCl2.
Keywords: kalcijev karbonat, kalcit, aragonit, tlak, zeta potencial, velikost delcev
Published: 14.09.2017; Views: 11; Downloads: 4
.pdf Full text (2,03 MB)

10.
Vezava paladija na porozen zamrežen poli(4-vinilpiridin)
Tadeja Katan, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomska naloga temelji na sintetiziranju funkcionalnih poroznih polimerov. Za njihovo pripravo smo izbrali postopek polimerizacije emulzij z visokim deležem notranje faze (poliHIPE). Te emulzije so v kontinuirni fazi vsebovale različne deleže monomerov 4-vinilpiridin, divinilbenzen in stiren. Po uspešni polimerizaciji emulzije so nastali stabilni monoliti, katere smo nato s postopkom hiperzamreženja dodatno zamrežili. Hiperzamreženje smo izvedli na dva različna načina. Prvi način je potekal z di-tert-butil peroksidom, drugi pa s pomočjo Friedel-Kraftsove reakcije. Z adsorpcijsko porozimetrijo smo analizirali vzorce po polimerizaciji in po hiperzamreženju. Z analizami smo pri obeh načinih potrdili nastanek novih povezovalnih por in s tem povečana specifična površina. Na dodatno zamrežen polimer z večjo specifično površino smo želeli vezati paladijevo sol. Ker imajo delci paladija veliko razmerje med površino in volumnom, je ponavadi velik delež delcev izpostavljen reaktivnim molekulam, kar ga odlikuje v dober katalizator. S polimeri stabilizirani delci paladija imajo pomembno vlogo v okoljskih in industrijskih procesih, probleme pa predstavljajo postopki za imobilizacijo in s tem znižana katalitska aktivnost polimera. Mi smo paladij želeli imobilizirati s poli(4vinilpiridin-ko-divinilbenzen-ko-stiren) monoliti tako, da bi ga vezali na proste dušikove atome v piridinskem obroču. Zato je bil naš primarni cilj ustvariti stabilno emulzijo, ki bi vsebovala čim večji delež 4-vinil piridina in s tem čim več prostih dušikovih atomov.
Keywords: funkcionalni porozni polimeri, poliHIPE, 4-vinilpiridin, paladij, Friedel-Kraftsov postopek hiperzamreženja
Published: 14.09.2017; Views: 12; Downloads: 0
.pdf Full text (3,69 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica