SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3849
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Identifikacija slabe kode s strojnim učenjem
Roman Šoln, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje nastanek in razvoj aplikacije za identifikacijo slabe kode s strojnim učenjem. Predstavljen je začetek, kdaj se je vse skupaj začelo razvijati, ter že obstoječe rešitve. Predstavljeni so vonji, ki jih lahko koda oddaja ter tudi, kako te vonje odstranimo. Opisano je tudi, kdaj vonje ignoriramo ter zakaj to storimo. Na kratko so opisane uporabljene tehnologije ter orodja in njihove glavne značilnosti. Opisan je potek razvoja same aplikacije po delih, ki so ključnega pomena za pravilno delovanje same aplikacije. Predstavljen je tudi videz in delovanje same aplikacije.
Ključne besede: Strojno učenje, priprava podatkov, identifikacija, slaba koda
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Šifrirni algoritmi v tehnologiji veriženja blokov
Tomaž Ivačič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu primerjamo štiri šifrirne algoritme, ki jih uporabljajo kriptovalute. Na začetku na kratko predstavimo zgodovino uporabe šifriranja in kako se je razvijalo, ter načine šifriranja v informacijski tehnologiji. Nato predstavimo delovanje tehnologije veriženja blokov. Sledi predstavitev štirih šifrirnih algoritmov, kjer vsakega predstavimo in opišemo delovanje. Na koncu diplomskega dela analiziramo več pogledov tega, kaj smo izvedeli, preizkusimo delovanje v praksi in to prikažemo.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, šifriranje, zgoščevalna funkcija, kriptovaluta
Objavljeno: 05.03.2019; Ogledov: 230; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
Izogibanje protivirusni zaščiti
Franci Šacer, 2018, diplomsko delo

Opis: Protivirusna zaščita igra pomembno vlogo pri obrambi informacijskih sistemov pred škodljivo kodo, vendar pa tudi ta zvrst programske opreme ni odporna na pomanjkljivosti. V diplomskem delu smo najprej analizirali lastnosti in delovanje protivirusne zaščite s ciljem prepoznavanja pomanjkljivosti protivirusne obrambe. Spoznali smo se z nekaj možnimi tehnikami izogibanja protivirusnim programom. V praktičnem delu smo ožji nabor teh tehnik tudi preizkusili s pomočjo raznih orodij za izogibanje protivirusnim rešitvam na operacijskem sistemu Microsoft Windows. Nato smo analizirali rezultate in izoblikovali priporočila za boljšo obrambo informacijskih sistemov.
Ključne besede: varnost, zaščita, izogibanje, protivirusni
Objavljeno: 05.03.2019; Ogledov: 173; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

4.
Uporaba grafičnih pogonov za prvoosebne simulacije
Srečko Šmerc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo najprej na kratko predstavili grafični pogon Unity3D in program Blender. Nato smo razložili, kaj je modeliranje z uporabo agentov ter kje se uporablja. Pokazali smo izdelavo posameznih elementov v programu Blender, ki smo jih kasneje združili v stavbo. Za tem je prikazana izdelava simulacije evakuacije v grafičnem pogonu Unity3D, njeno delovanje ter nato tudi testiranje le-te.
Ključne besede: Grafični pogon Unity3D, simulacija, varnost, agent
Objavljeno: 18.02.2019; Ogledov: 261; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

5.
Pregled razvoja standarda OpenGL
Denis Selčan, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo naredili pregled razvoja standarda OpenGL. Pregled temelji na uradni dokumentaciji, ki je bila izdana ob vsaki verziji standarda. Za vsako izdano verzijo smo opisali glavne oz. poglavitne dodane funkcionalnosti k standardu in na tak način dobili dober vpogled, kako se je razvijal standard kot tudi računalniška grafika na splošno. Za demonstracijo razvoja standarda smo z uporabo različnih verzij standarda izrisali enako sceno. Pri zasnovi scene smo si zadali cilj, da z vsako novo verzijo dodamo k realnosti scene, zato smo pri vsaki nadgradnji dodali tudi nekakšen vizualni element k sceni, ki poveča njeno realističnost. Izrisovanje je bilo implementirano v programskem jeziku C++ in OpenGL standardom samim. Pri vsaki implementaciji scene smo izmerili tudi število izrisov na sekundo in primerjali spremembe zmogljivosti standarda.
Ključne besede: OpenGL, računalniška grafika, C++
Objavljeno: 18.02.2019; Ogledov: 299; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

6.
Krmiljenje proizvodnih enot in porabnikov s sistemom za upravljanje z energijo
Gorazd Ledinek, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Trendi in napovedi velike rasti rabe električne energije v svetu, vse bolj spodbujajo razvoj ne le proizvodne tehnologije, ampak tudi tehnologije za optimizacijo rabe električne energije z razvojem sistemov za upravljanje z energijo (v nadaljevanju EMS - »Energy Management Systems«). Slednji obetajo ne le optimizacijo proizvodnje in rabe električne energije in s tem prihranke, ampak tudi možnost izvajanja storitev fleksibilne proizvodnje in rabe energije tako za potrebe trga z energijo kot tudi za potrebe upravljavcev prenosnih in distribucijskih omrežij [23]. Osnova izvedbe tovrstnih sistemov je komunikacija s porabniki in proizvodnimi enotami. Ta nam preko meritev relevantnih fizikalnih veličin omogoča napovedovanje proizvodnje in porabe električne energije. Na podlagi napovedi lahko nato ročno (uporabnik sam/preprosti EMS) ali avtomatsko (pametni EMS) sprejmemo ustrezne odločitve in na koncu ponovno preko komunikacijskih povezav krmilimo proizvodne enote in porabnike. Glavni izziv pri izvedbi komunikacijske povezave z napravami predstavljajo raznolikost naprav na trgu, mnogoterost uporabljenih komunikacijskih tehnologij in protokolov ter velika možnost izbire tehnologij hranjenja in obdelave merjenih podatkov. Cilj tega projekta je bil fizično in komunikacijsko povezati porabnike in proizvodne enote znotraj eksperimentalnega sistema v Laboratoriju za energetiko FERI. S tem omogočiti meritve ključnih fizikalnih veličin in krmiljenje teh naprav za potrebe razvoja inteligentnega EMS nove generacije, hkrati pa zagotoviti stalno spremljanje (monitoring) vseh naprav v eksperimentalnem sistemu.
Ključne besede: Krmiljenje porabnikov, krmiljenje proizvodnih enot, upravljanje z energijo, sistem za upravljanje z energijo, EMS, hišna avtomatizacija
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 262; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

7.
Izračun hitrosti vrtenja rotacijskega inkrementalnega dajalnika s pomočjo krmilnika S7-314
Andraž Vorina, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu je predstavljeno delovanje ter izdelava programa za izračun hitrosti vrtenja inkrementalnega dajalnika. Podrobneje so opisani inkrementalni dajalniki, ter njihove različne izvedbe. Prav tako je predstavljena uporabljena strojna oprema SIMATIC S7-300 in programska oprema STEP 7. Po opravljenih meritvah smo prišli do ugotovitve, da za merjenje pri višjih hitrostih uporabimo merjenje impulzov v časovnem obdobju, medtem, ko za manjše hitrosti vrtenja uporabimo merjenje časa med impulzoma.
Ključne besede: rotacijski inkrementalni dajalnik, programirljivi logični krmilnik, merjenje hitrosti.
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 291; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

8.
Regulacija krmilnega sistema avtonomnega vozila GPE18
Tadej Vidovič, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V zaključnem projektu smo predstavili rešitev za krmilni sistem avtonomnega dirkalnega vozila, bolid formule študent GPE18. Vozilo smo izdelali v ekipi UNI Maribor GPE za namene tekmovanj formule študent. V bolidu je že bil vgrajen krmilni sistem za človeško upravljanje vozila, mi pa smo izdelali regulacijski sistem, ki v načinu avtonomne vožnje obrača kolesa glede na zahtevo avtonomnega računalnika. V sklopu naloge smo modelirali oz. identificirali sistem, poiskali smiselno opcijo za aktuacijo sistema, izbrali ali izdelali potrebne komponente ter na koncu opravili praktični preizkus sestavljenega sistema.
Ključne besede: modeliranje, regulacija, električno vozilo, avtonomna vožnja, krmilni sistem, e-formula študent
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 269; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Modeliranje elektromagnetnega aktuatorja in izračun sile na pomični del
Marko Vida, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu sem že obstoječ elektromagnetni aktuator modeliral s pomočjo programskega orodja Flux3D. Opravil sem izračune magnetnega polja pri različnih zračnih režah (pri zračni reži 1mm in 1,35mm) in računal silo na pomični del pri spreminjanju vrednosti toka od 2A do 10A s korakom 2A za spodnjo lego pomičnega dela in za dvig pomičnega dela za 5mm. Rezultate magnetnega polja sem prikazal na 2D ploskvi, rezultati izračunov sile pa so prikazani grafično in tabelarično.
Ključne besede: računalniško modeliranje, elektromagnetni aktuator, metoda končnih elementov
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 239; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Linrarni laboratorijski napajalnik
Jaka Vek, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V zaključnem projektu je opisan razvoj linearnega napajalnika za laboratorijske potrebe, kar pomeni, da zanemarimo učinkovitost in prenosljivost v prid natančnosti in zanesljivosti. Namen izdelka je nadomestitev dražjih možnosti z enako dobrimi lastnostmi in možnostjo uporabnikovega nadgrajevanja. Napajalnik omogoča osnovne funkcionalnosti, kot sta nastavljanje napetosti in tokovno omejevanje. Za prikazovanje teh vrednosti sta za večjo preglednost uporabljena digitalna prikazovalnika. Napajalnik je narejen tako, da ima možnost dodajanja funkcij in uporabniških vmesnikov, tako da nismo omejeni na trenutno zasnovo. Opisan je postopek načrtovanja in izdelovanja delov, ki skupaj naredijo laboratorijski napajalnik. Navedeni so problemi, ki so nastali in kako so bili rešeni. Meritve so bile opravljene ter prikazane, s pomočjo katerih smo določili uspešnost projekta.
Ključne besede: Linearni napajalnik, operacijski ojačevalnik, usmernik, merjenje napetosti, A/D pretvornik, valovitost
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 252; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici