SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Elementi varnostnega načrta prireditve »Poletna grajska dogodivščina 2016« v Posavskem muzeju Brežice
Kristijan Roškarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Prireditve privabijo veliko število obiskovalcev tako domačinov kot turistov. Uspešnost prireditev na turističnih destinacijah je zelo odvisna od varnosti, saj vemo, da se grožnje varnosti vedno odražajo v turizmu. V zaključnem delu z naslovom »Elementi varnostnega načrta prireditve »Poletna grajska dogodivščina 2016« smo želeli proučiti organizacijo varovanja javne prireditve v Posavskem muzeju Brežice, kjer smo opravljali praktično usposabljanje v času študija. S proučitvijo elementov varnostnega načrta take prireditve pa dobiti odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem delu so prikazane splošne teoretične značilnosti turizma in varnosti v turizmu, kot jih pojmujejo različni avtorji. Drugi del obravnava varovanje javnih prireditev kot jih je normativno predpisala država. Predstavljeni so vsi zakonski in podzakonski akti, ki so podlaga za načrtovanje in izvedbo varovanja javnih prireditev. Zasebne družbe, prevzemajo od države vse več pooblastil in nalog varovanja. Varovanje v muzejih je zakonsko urejeno posebej z Zakonom o varovanju kulturne dediščine, ki pa prav tako kot velja za prireditve v muzejih. Z Uredbo o obveznem organiziranju varovanja, pa določil elemente varnostnega načrta. Muzeji načrtujejo varovanje zgradbe in razstavljene kulturne dediščine. Vsi vidiki varnosti, tudi varovanje prireditev v muzeju, so zajeti v krovnem načrtu varovanja. Da bi spoznali kompleksnost organiziranja in izvedbe varovanja prireditve v muzeju, je v naslednjem poglavju predstavljena javna prireditev »Poletna grajska dogodivščina 2016« v Posavskem muzeju Brežice. Z analitičnim pristopom do varovanja prireditve v muzeju, smo določili elemente varovanja in elemente varnostnega načrta po naši zamisli, seveda ob upoštevanju zakonskih predpisov, programa prireditve in ugotovitev drugih avtorjev. Za potrditev raziskovalnih vprašanj v nalogi smo opravili raziskavo v obliki usmerjenega intervjuja, kjer smo na podlagi enakih vprašanj od direktorice muzeja in naključnega obiskovalca pridobili njihova mnenja o elementih varnostnega načrta in dobili odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Ključne besede: Turizem, varnost, javna zbiranja, javna prireditev, služba varovanja, dokumenti varovanja, ocena stopnje tveganja, program varovanja, fizični načrt varovanja, elementi varnosti, varovanje v muzeju varnost
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

2.
Vpliv odnosov med zaposlenimi na njihovo zadovoljstvo pri delu
Tanja Kocjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu predstavlja predpogoj za učinkovito opravljanje dela in s tem uspešno poslovanje podjetja. Na zadovoljstvo vplivajo različni dejavniki, kot so medosebni odnosi, komunikacija, vodenje, nagrajevanje, izobraževanje, delovne razmere ter delovni čas. Pomemben dejavnik so odnosi med zaposlenimi, ki se kažejo kot sodelovanje ali konflikti. Naloga vodstva podjetja je, da ugotovi morebitno nezadovoljstvo med zaposlenimi ter ga čim prej odpravi. Posledice nezadovoljstva so lahko pojav absentizma, fluktuacija, deviantno vedenje, stavke ter stres pri delu. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskavo v hotelu X in z analizo rezultatov ugotovili stopnjo prisotnosti posameznih dejavnikov v medosebnih odnosih med zaposlenimi ter izmerili stopnjo zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Ugotovili smo, da so anketiranci najbolje ocenili prisotnost medsebojnega sodelovanja in spoštovanja ter da so na splošno nadpovprečno zadovoljni pri delu.
Ključne besede: medosebni odnosi, zadovoljstvo, zaposleni, hotel
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 150; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (921,16 KB)

3.
KULINARIČNE MOJSTROVINE ŠENTJERNEJA
Nuša Lešnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na opisu kulinaričnih mojstrovin, ki so značilne za občino Šentjernej. Navedene so sestavine za pripravo jedi, ki jih uporabljamo v vsakdanji prehrani za različne praznične jedi ter jedi ob šegah življenjskega cikla. V uvodnem delu diplomskega dela najprej preučimo osnovne pojme, ki so povezani s kulinariko. V nadaljevanju s pomočjo strokovne literature opišemo splošne značilnosti občine, sestavine za pripravo jedi, vsakdanjo hrano, hrano ob praznikih, jedi prazničnega leta ter jedi ob šegah življenjskega cikla. Nato navedemo še hrano ob delih, opišemo lokalne prireditve ter pijače, ki so značilne za omenjeno območje. Vse skupaj nekoliko primerjamo tudi s preteklostjo. V celotnem diplomskem delu smo s pomočjo intervjujev prišli do ugotovitev, da se je večina jedi iz preteklosti ohranila vse do danes. Za nazornejšo predstavitev pa smo uporabili tudi fotografski material.
Ključne besede: kulinarika, Šentjernej, vsakdanje jedi, praznične jedi, Jernejevo
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 155; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (2,50 MB)

4.
Vključevanje knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča dobrna
Mateja Kerin, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava staro metodo zdravljenja z vodo, katere utemeljitelj je bil nemški duhovnik Sebastian Kneipp. Čeprav je metoda drugod po svetu dobro poznana, je v Sloveniji še vedno ne poznamo najbolje. S tem namenom smo želeli v teoretičnem delu bolj nazorno predstaviti in raziskati knajpanje kot naturopatsko metodo, kako se je razvilo in katere stebre zdravljenja zajema. Prav tako smo se osredotočili na ponudbo knajpanja v zdravilišču Dobrna, kjer smo v praktičnem delu s pomočjo metode anketiranja raziskali, kako dobro je knajpanje poznano gostom zdravilišča in kako so zadovoljni s storitvami knajpanja. S pomočjo dobljenih rezultatov smo preverili zastavljene hipoteze. V zaključku diplomskega dela smo zajeli svoje ugotovitve, ideje in predloge za vključevanje knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča Dobrna.
Ključne besede: zdravje, knajpanje, naturopatija, zdraviliška ponudba, zdravilišče Dobrna
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

5.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V ZAVODU ZA TURIZEM MARIBOR - POHORJE
Eva Kruder, 2016, diplomsko delo

Opis: Organizacijska kultura je del vsake organizacije, saj je to ključni dejavnik dobrega delovanje organizacije znotraj kakor tudi izven njenega okolja. Da bi spoznali in razdelali organizacijsko kulturo Zavoda z turizem Maribor – Pohorje, moramo najprej spoznati kaj sploh organizacijska kultura je in kateri so ključni dejavniki prepoznavanja organizacijske kulture. Ker so nekateri elementi organizacijske kulture vidni že zunanjemu opazovalcu, nekateri pa so skriti in jih poznajo samo člani posamezne organizacije, je prav tako pomembno poznavanje in ločevanje vseh elementov. Torej, kateri sploh so vidni deli in kateri so nevidni deli organizacijske kulture. Zaposleni so ključni del organizacijske kulture in le – to najboljše prikažejo in ocenijo. Zato se bomo v empiričnem delu ukvarjali z ugotavljanjem dojemanja organizacijske kulture zaposlenih Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Ugotovili smo, da zaposleni najbolje ocenjujejo kvaliteto medosebnih odnosov ter, da so stališča v organizaciji izmed vidnih delov organizacijske kulture najbolj vzdrževana.
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, zaposleni, dejavniki, vidni deli.
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 372; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (798,03 KB)

6.
ANALIZA ZDRAVILIŠKE IN VELNEŠKE PONUDBE V TERMAH RESORT D.O.O. V RIMSKIH TOPLICAH
Špela Pavlenč, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdraviliški turizem je najstarejša oblika turizma. Temelji segajo v balneologijo. Balneologijo imenujemo znanost o kopelih (balneum – kopel) in zdravilnih vodah ter o njihovi kemični sestavi in njihovem učinku na človeški organizem. Zdravljenje v termalnih zdraviliščih je terapevtski ukrep. Zdravilišča pridobijo status na temelju potrjenega naravnega zdravilnega dejavnika. Dopolnjujejo pa jih še z dodatnimi terapevtskimi ukrepi. Velneška dejavnost je danes ena najhitreje rastočih panog, saj postaja skrb za zdravje in kvaliteto življenja v sodobni družbi vedno bolj izrazita. Velnes pomeni celostni in zdrav način življenja, ki se odraža v splošnem, dobrem počutju posameznika. Upošteva vsa načela sodobne preventive in je uravnotežen življenjski slog, ki ga dosežemo z osnovnimi sestavinami: telesnim gibanjem, zdravo prehrano, duševno aktivnostjo in osebno sprostitvijo. V diplomski nalogi se v empiričnem delu osredotočamo na analizo zdraviliške in velneške ponudbe v Termah Resort d.o.o. v Rimskih Toplicah. V primarni raziskavi analiziramo zadovoljstvo uporabnikov velneških in zdraviliških storitev in predlagamo izhodišča za nove velneške programe.
Ključne besede: velnes, zdravilišče, Rimske toplice, kakovost storitev
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 341; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (2,97 MB)

7.
Organizacijske vrednote v Termah Olimia
Eva Rezec, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravilno izpostavljene vrednote podjetja povezujejo zaposlene in imajo velik pomen pri pridobivanju novih zaposlenih, ki bodo imeli visoke standarde in pozitivne učinke pri nadaljnjem razvoju podjetja. Vsak zaposleni mora najprej dodobra spoznati vrednote organizacije, jih sprejeti in nenehno obnavljati ter nadgrajevati. Če zaposleni ne sprejme vrednote organizacije, to kmalu privede do nezadovoljstva na delovnem mestu, posledično pa delo zaradi tega ni opravljeno dovolj učinkovito. V teoretičnem delu predstavimo vpliv vrednot na delo v organizaciji, v empiričnem delu pa ugotavljamo, kako pomembne so posamezne vrednote za zaposlene v Termah Olimia in kako močno se čutijo povezani z njimi. Ugotovili smo, da je zaposlenim najpomembnejša vrednota zanesljivost, najmanj pomembna pa vrednota ustvarjalnost. Spoznali smo tudi, da se zaposleni z vrednotami čutijo precej povezani.
Ključne besede: Vrednote, organizacijske vrednote, vpliv, zaposleni, organizacija.
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 380; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (564,35 KB)

8.
MOČ BESED; ANALIZA ZAKLJUČNEGA GOVORA NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH 2010 V KANADSKEM VANCOUVRU
Vita Petek, 2016, diplomsko delo

Opis: Olimpijske igre so mega dogodek, pomemben za turizem. Nekateri elementi olimpijskega protokola so postali del tradicije in takšna je tudi zaključna prireditev, ki pomeni formalni zaključek iger. Govor mora podati predsednik organizacijskega odbora, v našem primeru John Furlong. Na podlagi besed, ki sestavljajo govor, smo ugotovili, da je govor čustven, močan, spodbuden ter poln hvaležnosti. Čustvena komponenta ima v govoru pomembno vlogo, saj je Furlong že kot otrok občudoval olimpijske igre. Osrednji samostalnik govora je beseda »games« (igre). Ugotovili smo, da Furlong govori ameriško angleščino, stil govora je čustven, model prepričevanja pa je patos. Ugotovili smo tudi, da je Furlongov govor bogat z ekspresivnimi besednimi figurami in pesniškimi sredstvi. Analiza govora je pokazala rabo retoričnih sredstev, kot sta trditev in silogizem. Retorične figure, ki so uporabljene v govoru, pa so stopnjevanje, retorično vprašanje, metafora, personifikacija, simbol, perifraza, sentenca, naštevanje in primera. Poleg besedne analize je dodatne informacije razkrila analiza telesne govorice, ki je med drugim odražala enakopravnost, nato dominanco, prikrivanje in odkritost.
Ključne besede: olimpijske igre, govor, govorica telesa, prireditve, John Furlong
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 331; Prenosov: 55
.pdf Polno besedilo (901,04 KB)

9.
Utjecaj korupcije na hrvatski turizam
Viktorija Atlija, 2016, diplomsko delo

Opis: U ovom diplomskom radu povezuju se turizam kao najbrže rastuća ekonomska grana, korupcija kao neiskorjeniva pojava društva koja utječe na sve gospodarske sektore, te državne institucije, destrukturirajući temelje pravne države, solidarnost i sigurnost građana. Predmet analiza su koruptivna kaznena djela u poveznici s turizmom. Jedinice promatranja jesu punoljetni počinitelji kaznenih djela i pravne osobe kao počinitelji kaznenih djela, a vrijeme promatranja jest kalendarska godina. Korupcija nije zakonski određena, nema jedinstvene definicije niti je riječ o jednoznačno određenom pojmu. U određivanju koruptivnih kaznenih djela, ponajprije se, u odnosu na pojedina kaznena djela s elementima korupcije, nastoji odrediti što je to korupcija u određenome pravnom sustavu. Pri utvrđivanju metodoloških osnova za ovaj rad vodilo se računa o trima obilježjima: zakonskim definicijama kaznenih djela, određenju koruptivnih kaznenih djela u praksi i konvencijskim obvezama. U odnosu na prethodno navedeno, za potrebe ovog rada u koruptivna kaznena djela uključeno je deset kaznenih djela: primanje mita, davanje mita, primanje mita u gospodarskom poslovanju, davanje mita u gospodarskom poslovanju, zlouporaba u postupku stečaja, zlouporaba obavljanja dužnosti državne vlasti, protuzakonito posredovanje, nelojalna konkurencija u vanjskotrgovinskom poslovanju, zlouporaba položaja i ovlasti te pranje novca. Svi korišteni podaci su javno dostupni, temeljeni su prema novinarskim i strukovnim člancima oslanjajući se na jedro Zakona primjenjivanih u Republici Hrvatskoj tijekom godina.
Ključne besede: turizam, korupcija, malverzacije, pretvorba, privatizacija
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 358; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

10.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V RADISSON BLU PLAZA HOTEL LJUBLJANA
Aljaž Nerad, 2016, diplomsko delo

Opis: Zadovoljni zaposleni so dandanes ključni dejavnik uspešnega podjetja, saj le zadovoljni zaposleni lahko naredijo dobro klimo, ki se odraža v samem stanju podjetja. Zato je zadovoljstvo z delom pomembna sestavina vedenja v organizacijah, ker vpliva na pojave kot so absentizem, fluktuacija, delovni spori, telesno in duševno zdravje, nezgode pri delu in nenazadnje tudi na pripravljenost za izobraževanje in usposabljanje. Zadovoljstvo zaposlenih lahko opišemo skozi dobre odnose. Po drugi strani pa lahko podjetja zaradi različnih dejavnikov kar hitro doleti nezadovoljstvo. Pomembno je, da se podjetja znajo z njim spopasti in ga obrniti nazaj v pozitivno smer. V empiričnem delu pa smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali stopnjo zadovoljstva zaposlenih. Ugotovili smo, da so zaposleni najbolj zadovoljni z zanimivostjo dela in nalog, najmanj pa so zadovoljni z dobrimi možnostmi za izobraževanje in usposabljanje ter bonitetami in drugimi ugodnostmi.
Ključne besede: zadovoljstvo, zaposleni, hotel, dejavniki zadovoljstva, Radisson Blu.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 383; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici