1. Percipirana vrijednost destinacije "Općina Murter-Kornati" : Zaznana vrednost destinacije "Občina Murter-Kornati"Brigita Burušić, 2023, diplomsko delo Opis: Percipirana vrijednost destinacije, vrijednost je koja je sastavni dio procesa kupnje i utječe na ponašanje potrošača prilikom kupnje određenog proizvoda ili usluga. Percipirana vrijednost kao takva sastavni je dio marketinške kampanje kojom postaje dio destinacijskog menadžmenta iz kojeg proizlazi. Percipirana vrijednost je odnos uloženih troškova i dobivenih vrijednosti. S obzirom na to da na nju utječe velika količina faktora i ovisi o fazi u kojoj se nalazi kupac, subjektivna je. U ovom diplomskom radu opredijeljeni su pojmovi destinacijskog menadžmenta, marketinga i percipirane vrijednosti. Izvedeno je istraživanje na temu percipirane vrijednosti destinacije Općina Murter-Kornati i ispostavljeno je kako je percipirana vrijednost destinacije različita od realne doživljene vrijednosti destinacije i kako se percipirana vrijednost razlikuje u odnosu na to gleda li se iz kuta potencijalnog turista ili turista koji je već boravio u destinaciji. Menadžment destinacije ima manju percipiranu vrijednost o destinaciji u odnosu na potencijalnog turista, dok za potencijalnog turista destinacija ima manju percipiranu vrijednost prije posjeta u odnosu na vrijednost koju ima prema turistima nakon posjeta.
Ključne besede: percipirana vrijednost, marketing destinacije, Općina Murter-Kornati, destinacijski menadžment, turizam
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 53; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. Sobivanje gostov in njihovih živali v turističnih nastanitvah statistične pomurske regije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaHelena Zemljič, 2023, diplomsko delo Opis: Živali že od nekdaj bogatijo življenje ljudi. Odnos ljudi do živali je odvisen od vsakega posameznika in se razlikuje po tem, katera žival biva z njimi, katero uporabljajo za hrano, katero za zabavo in katera je primerna za potovanje in bivanje z njimi na počitnicah. V nalogi smo predstavili odnos ljudi do živali skozi zgodovino, s poudarkom na današnji čas, hišne ljubljence in potovanje z njimi ter njihovo sobivanje z lastniki v turističnih nastanitvah. Raziskali smo turistične nastanitve v statistični pomurski regiji, ki omogočajo bivanje hišnih živali skupaj s svojimi lastniki. Ugotovili smo, kateri tipi turističnih nastanitev v statistični pomurski regiji se najpogosteje odločajo za ponudbo sobivanja hišnih ljubljencev z njihovimi lastniki, in kakšni so razlogi za njihovo odločitev, kakšne so prednosti in slabosti tovrstne ponudbe ter kakšna pravila postavijo turistične nastanitve za primer, če je gost pri njih poleg osebe tudi njegov hišni ljubljenec.
Ključne besede: Hišni ljubljenci, turistične nastanitve, bivanje hišnih ljubljencev v TN, statistična pomurska regija, gostoljubje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 77; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1004,29 KB) |
3. Retorika velikih turističnih prireditev: analiza začetnega in zaključnega govora na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu : analiza začetnega in zaključnega govora na poletnih olimpijskih igrah 2012 v LondonuInes Kvartuh, 2022, diplomsko delo Opis: RETORIKA VELIKIH TURISTIČNIH PRIREDITEV: Analiza začetnega in zaključnega govora na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu
Retorika je veščina, ki bi jo na tako veliki turistični prireditvi, kot so olimpijske igre, moral obvladati sleherni govorec. Njen pomen za vse, ki delajo v turizmu, pa tudi pomen ustreznega komuniciranja, moči besed in argumentov smo predstavili z analizo govorov predsednika olimpijskega organizacijskega odbora Sebastiana Coea. V začetnem in zaključnem govoru olimpijskih iger smo z besedno in diskurzivno analizo analizirali uporabo besed in sredstev za nadgradnjo govora, analizirali pa smo tudi govorico telesa in obraza govorca. Ugotovili smo, da sta oba govora zelo domoljubna, poudarjena je narodna zavest in pripadnost. Govorec je kot nekdanji športnik in olimpijski zmagovalec z dogodkom zelo povezan, zato je govor zelo oseben. Oba govora sta kratka, ne vsebujeta daljših fraz, ampak več manjših. Besede, ki se pojavijo v začetnem in zaključnem govoru so skrbno izbrane in sporočajo govorčevo pripadnost državi, mestu in športu, kar govorec pokaže z večkratno omembo Londona. V obeh govorih smo odkrili veliko okrasnih pridevkov in rabo retoričnih sredstev, dve najpogostejši sta trditev in silogizem. Analiza je pokazala tudi nekaj retoričnih figur, kot je naštevanje ali enumeracija in je prav tako tudi nagovor ali apostrofa, saj so v občinstvu ugledni predstavniki države, kar zahteva tudi obvezen protokol.
Ključne besede: retorika, olimpijske igre, turistična prireditev, govor, Sebastian Coe
Objavljeno v DKUM: 13.02.2023; Ogledov: 233; Prenosov: 47
Celotno besedilo (948,16 KB) |
4. Vodenje in sodelovanje vodilnih destinacij Termalno Panonske Slovenije z njihovimi turističnimi deležniki : diplomsko delo univerzitetnega študijaInes Simončič, 2022, diplomsko delo Opis: Destinacijski management deluje na način strateškega pristopa in razvoja, kjer se na trgu izmenjujeta ponudba, povpraševanje ter odnosi med turisti in turističnimi deležniki. Destinacijski management vključuje promocijo turistične destinacije, ustvarjanje novih blagovnih znamk, uspešno trženje turističnih produktov in storitev, vse to pa z zagotavljanjem pogojev sodelovanja za doseganje skupnih vizij turističnega razvoja, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. Pri tem pa je v prvi vrsti osrednjega pomena vprašanje, kakšni vodje vodijo vodilne destinacije, da bodo njihovi deležniki najbolj zadovoljni z vzpostavljenim sodelovanjem. V diplomski nalogi smo se omejili na Panonsko Termalno makro destinacijo in analizirali, v kolikšni meri turistični deležniki prepoznajo t.i. transformacijski tip vodenja pri vodjih vodilnih destinacij, kako so zadovoljni s sodelovanjem in kako je to dvoje povezano. Pri raziskavi smo se osredotočili na tri dimenzije vodenja, in sicer na dimenzijo transformacijskega vodenja idealiziranih vplivov, dimenzijo transformacijskega vodenja idealiziranega vedenja ter dimenzijo transformacijskega vodenja inspiracijske motivacije. S pomočjo analize anketnega vprašalnika smo preverili ali so dimenzije ocene transformacijskega stila vodenja pozitivno povezane z zadovoljstvom s sodelovanjem z vodilno destinacijo. Osrednje ugotovitve zaključnega dela so bile v skladu z našimi hipotezami, čeprav je osrednja omejitev bila velikost vzorca (zgolj 53 med 104 predstavniki turističnih deležnikov je vedelo, kdo so vodje njihovih vodilnih destinacij). Na podlagi rezultatov smo oblikovali predloge izboljšav in smernice za bolj učinkovit odnos med vodilnimi destinacijami in turističnimi deležniki Termalno Panonske Slovenije, prav tako smo izpostavili predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: vodenje, sodelovanje, vodilne destinacije, turistični deležniki, management turističnih organizacij in destinacij
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 185; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,11 MB) |
5. Učinki korejskega vala na kulturno afiniteto in glasbeni turizem: primer globalnega popkulturnega fenomena BTS : primer globalnega popkulturnega fenomena BTSManca Šibal, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo raziskovali učinke korejskega vala na kulturno afiniteto in glasbeni turizem med slovensko mladino, za primer smo vzeli korejsko fantovsko skupino BTS. S ciljem osvetliti povezavo med turizmom, glasbo in kulturo, v teoretičnem delu sprva opredelimo glasbeni turizem kot obliko popkulturnega turizma, vpliv globalizacije in medijev na medkulturne stike, koncept kulturne afinitete ter korejski val, v okviru katerega se posvetimo predstavitvi skupine BTS in njenemu delovanju. Empirični del je obsegal dve raziskavi. S kvalitativno tematsko analizo smo analizirali tri oddaje skupine BTS (Run BTS, BTS In The Soop ter Bon Voyage), da bi pojasnili, kako skupina prek svojih medijskih tekstov reprezentira južnokorejsko kulturo in vedenjske vzorce oboževalcem. Identificirali smo štiri prevladujoče teme oz. kategorije korejskih elementov (hrana, igre, kulturni artefakti in komunikacija) in poudarili, da lahko oboževalci na podlagi opaženih elementov na zabaven način spoznavajo tujo kulturo in ob tem podpirajo skupino. V drugem, kvantitativnem delu raziskovanja pa smo opravili anketo, v kateri nas je zanimalo, ali se slovenski oboževalci BTS razlikujejo od neoboževalcev v kulturni afiniteti, poznavanju južnokorejske kulture ter v želji po obisku Južne Koreje. Ugotavljamo, da oboževalci BTS bolje poznajo južnokorejsko kulturo, se zanjo bolj zanimajo in imajo večjo željo po obisku destinacije kot neoboževalci, med katerimi pa prav tako obstaja nekaj zanimanja.
Ključne besede: popkulturni turizem, glasbeni turizem, kultura, kulturna afiniteta, globalizacija, korejski val, BTS, Južna Koreja.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 194; Prenosov: 45
Celotno besedilo (3,16 MB) |
6. Kompetence turističnega vodnika v turizmu 4.0 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAnja Verdinek, 2022, diplomsko delo Opis: Turizem 4.0 je pojem, ki se vsakodnevno vse bolj uveljavlja povsod po svetu. Gre za novo ime paradigme, ki temelji na četrti industrijski revoluciji. Poudarek pri tem je predvsem na pametni tehnologiji in digitalizaciji, ki sta se skozi desetletja neverjetno razvili in se še razvijata na dnevni ravni. Turizem 4.0 s sabo prinaša med drugim ogromno novosti, ki od ljudi, predvsem zaposlenih v turizmu, zahtevajo dodatna znanja, sposobnosti, kompetence in ne nazadnje tudi dodatna splošna izobraževanja. Teoretični del zaključne naloge zajema podrobno opredelitev kompetenc, kompetenc po ravneh posameznika in opredelitev kompetenc turističnega vodnika. Empirični del naloge zajema raziskovalna metoda študije primera; v analizo je bilo vključenih pet intervjujev turističnih vodnikov, ki imajo uradno registrirano licenco in opravljajo delo turističnega vodnika v Sloveniji. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da bodo za delovanje v Turizmu 4.0 turistični vodniki morali imeti v prvi vrsti digitalne kompetence. Prav tako bo potrebno nenehno spremljanje razvoja tehnologije in učenje uporabe le-te ter druge veščine, kot so prilagodljivost, obvladovanje jezika, znanje uporabe kamer, mikrofonov in drugih tehničnih pripomočkov v povezavi z drugimi kompetencami, ki so nujne za opravljanje dela turističnega vodnika.
Ključne besede: Turizem 4.0, kompetence, digitalizacija, turistični vodnik.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 196; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. Funkcionalnost nautičkog sektora prije, za vrijeme i poslije krize izazvane bolešću COVID-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijaFranjo Krapec, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj ovog istraživanja bio je, na temelju dobivenih rezultata, iznijeti određene prijedloge namijenjene poduzećima koja posluju u nautičkom sektoru u smislu poboljšanja poslovanja. Konkretno, analizira se utjecaj pandemije na nautički sektor u financijskom smislu. Sektor nautike okarakteriziran je kao multifunkcionalan, stoga se smatra i vrlo profitabilnom industrijom. Globalizacija je imala golem utjecaj na današnje turističke trendove, kao i na pojavu novih turista. Taj pokret posebno je naglasila pandemija bolesti COVID-19, koja je dodatno naglasila već užurbanu digitalizaciju. Tehnološke i digitalne inovacije budućnost su u svim granama turizma, pa tako i u nautičkom turizmu. Hrvatska posjeduje prirodne adute za razvoj te vrste turizma, ali kvalitetom, opremljenošću i samom infrastrukturom još zaostaje za drugim zemljama. Istraživanje je pokazalo da je pandemija utjecala na poduzeća nautičkog turizma izravno uzrokovavši pad prometa i prihoda zbog vladinih ograničenje i straha turista od zaraze te neizravno rast troškova. Vrhunac pada prometa zabilježen je u 2021. godini, nakon čega se bilježi rast. Međutim, u narednoj godini očekuje se oporavak, pa čak i rekordni rast. Osnovna sredstva prilagodbe pandemiji pružanje su sredstva za zaštitu od zaraze i prakticiranje društvenog distanciranja. Sredstvo prilagodbe koje ostaje i nakon pandemije, a potaknuto je istom implementacija digitalnog marketinga.
Ključne besede: nautički turizam, COVID-19, Republika Hrvatska, turist, razvoj
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 236; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,39 MB) |
8. Vključevanje premogovniške dediščine v turizem : primer Hrastnika : primer HrastnikaNina Mešiček, 2022, diplomsko delo Opis: Premogovništvo je v Hrastniku pustilo močan pečat, z zaprtjem premogovnika in odkupom premogovniških objektov s strani Občine Hrastnik se je pojavila nova priložnost za rabo teh objektov. Ena izmed možnosti rabe je tudi vključevanje v turizem, zavzemanja za le-to so vidna tudi s strani občine. V diplomskem delu smo opredelili industrijsko, rudarsko in premogovniško dediščino ter njihovo vključevanje v turizem. Predstavili smo dobre prakse vključevanja premogovniške dediščine v turistično ponudbo, nato smo se osredotočili na Hrastnik ter predstavili njegovo dediščino in turistično ponudbo, opisali zgodovino premogovništva in premogovniške objekte, ki so na voljo za turistično rabo. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, kjer smo skozi polstrukturirane intervjuje zbrali informacije, ki so nam pomagale pri odgovorih na naša raziskovalna vprašanja in nam nato koristile pri naših smernicah za vključevanje premogovniške dediščine v turistično ponudbo Hrastnika ter našem predlaganem integralnem turističnem produktu, ki je rezultat našega diplomskega dela.
Ključne besede: industrijska dediščina, rudarstvo, rudarska dediščina, premogovništvo, premogovniška dediščina, Hrastnik
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 319; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,60 MB) |
9. Upodobitve pokrajine v kriminalnem žanru in turistični pogled : primer TV-serije Jezero : primer TV-serije JezeroLana Vogrinc, 2022, diplomsko delo Opis: Filmski turizem je hitro rastoča oblika pop-kulturnega turizma, pri katerem filmski turisti obiščejo filmsko destinacijo z željo, da doživijo oziroma podoživijo filmsko zgodbo. Izhajajoč iz predpostavke o pomembni vlogi medijskih reprezentacij za turizem oz. vse večjemu prepletu medijskih in turističnih praks danes, smo se v zaključnem delu osredotočili na kriminalistični žanr in reprezentacijo pokrajine v njem. Na začetku so predstavljeni filmski turizem, družbeno-kulturni pogoji, ki so pripomogli k njegovi uveljavitvi, koncepta medijske reprezentacije in turističnega pogleda. Namen raziskave je bil prepoznati pomene in vloge pokrajine v slovenski TV-seriji Jezero in opredeliti, kako reprezentacije pokrajine oblikujejo turistični pogled. Izvedena je bila multimodalna analiza epizod, ki se je sistematično osredotočala na posamezne načine premikanja detektiva skozi pokrajino in analizirala, kako je pokrajina v teh sekvencah upodobljena s pomočjo različnih semiotičnih sistemov. Skozi analizo epizod smo identificirali različne pomene pokrajine, ki jih konstruira serija: pokrajina kot sredstvo za sproščanje oz. pobeg iz vsakdana, vir nevarnosti in skrivnostnosti ter vir kontemplacije in novih moči. Ugotovili smo, da ima pokrajina v seriji pomembno vlogo: je gradnik atmosfere, vzdušja ter čustev, služi kot motivacija in kot umestitev fikcijske zgodbe v resničnostni svet, posledično njene podobe v seriji pomembno usmerjajo turistični pogled.
Ključne besede: filmski turizem, pop kultura, turistični pogled, kriminalni žanr, TV-serija Jezero, hiperrealnost, pokrajina, multimodalna analiza
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 261; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,28 MB) |
10. Vpliv stigmatizacije na turiste (na potovanjih) v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijaLara Praznik, 2022, diplomsko delo Opis: Stigmatizacija je proces etiketiranja posameznikov ali družbenih skupin na podlagi nekaterih očitnih značilnosti in lastnosti oseb, ki niso nujno resnične oziroma so preveč posplošene. Rezultat stigmatizacije so močne stigme, ki so vžgane v telo in dušo posameznika ter vplivajo na njegovo delovanje v družbi. Ljudje v svojem življenju nastopamo v različnih družbenih vlogah, ki so pogostokrat stigmatizirane zaradi površinskega odnosa do razumevanja sveta in družbenih procesov v njem. Turizem je večdimenzionalen pojav v mobilni družbi, ki ne more imeti samo ene razlage, saj je rezultat takih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki ne morejo biti odvisni zgolj od stigmatiziranih podob sveta. Znotraj mobilne družbe posamezniki nastopajo tudi v vlogi turista. Turisti v družbi predstavljajo svojo družbeno podskupino, ki je stigmatizirana zaradi nekaterih izrazitih skupnih značilnosti posameznikov v njej. Turist kot oseba lahko v procesu stigmatizacije nastopa kot nosilec stigem ali stigmatizator. V naši diplomski nalogi smo proučevali stigmatizirano vlogo turista in njegov status v družbi, poiskali in s pomočjo socioloških in antropoloških teorij analizirali primere stigem v turizmu, raziskovali, kako turisti na potovanjih dojemajo stigmatizacijo, ter identificirali in skušali razviti scenarije za spoprijemanje z družbenimi stigmami za turiste v turizmu. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko različni posamezniki različno občutijo in doživljajo stigmo. Zatorej ne obstaja samo en možen način spoprijemanja s stigmo, ampak je teh več. V naši raziskavi smo tako na podlagi refleksij naših informatorjev razvili več možnih scenarijev spoprijemanja s stigmo na treh ravneh; na ravni posameznika, ponudnika in destinacije. Scenariji ponujajo možne načine spoprijemanja s stigmo v realnem svetu.
Ključne besede: turist, stigmatizacija, stigma, mobilnost, medkulturno srečanje
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 278; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,05 MB) |
