| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 7659
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Dostopni turizem: ovire in predlogi izboljšav za ciljno skupino obiskovalcev z mišično distrofijo
David Stupica, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Z raziskavo v diplomskem projektu smo pregledali omejitve pri načrtovanju potovanj obolelih za mišično distrofijo in ugotovili, kako bi lahko tej ciljni skupini pomagali pri lažjem načrtovanju potovanj, s poudarkom na predlogih izboljšav, ki bi jih bilo treba narediti na posameznih lokacijah turistične ponudbe. Zaradi celovitega pogleda na obolele za mišično distrofijo in njihove potrebe smo v prvem delu naloge predstavili simptome mišične distrofije in pregledali trende na področju dostopnega turizma, kamor sodi tudi ponudba za distrofike. V raziskovalnem delu naloge je sodelovalo sedem intervjuvancev, obolelih za mišično distrofijo oziroma družinskih članov obolelih. Ugotovili smo, da se oboleli ne odpovedujejo potovanjem, vendar imajo kar nekaj težav z iskanjem lokacij oziroma destinacij, ki jim omogočajo brezskrbno dopustovanje. Pot običajno načrtujejo sami, le redko namreč za pomoč zaprosijo turistične agencije, ki jim bo zagotovo v pomoč celovita analiza ponudbe in ocena, kakšna ponudba je primerna za distrofike. Predlagamo tudi oblikovanje spletnega portala in/ali mobilne aplikacije, ki bi vso ponudbo za to ciljno skupino zbrala na enem mestu. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi dodatnemu izobraževanju turističnega kadra, kjer bi bilo potrebno razmišljati o vzpostavitvi novih študijskih programov za področja dela z gibalno oviranimi osebami, ki bi bili interdisciplinarni in bi vključevali znanja z različnih področij, med drugim turistično, socialno, geratološko in medicinsko področje.
Keywords: dostopni turizem, mišična distrofija, načrtovanje potovanja za osebe s posebnimi potrebami, gibalno ovirane osebe.
Published: 13.07.2020; Views: 25; Downloads: 4
.pdf Full text (906,75 KB)

2.
Sodobne poti do mobilne banke na primeru bank NLB Klikin in SKB Moj@skb
Danijel Ćosić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Sodobne tržne poti banke v današnjem času neizogibno zamenjujejo klasični, tradicionalni način poslovanja v bankah na bančnem okencu. Banke svojim komitentom pospešeno tržijo raznovrstne tržne poti do banke (elektronska banka, telefonska banka …), da bi se izognili nepotrebnim vrstam na bančnem okencu. Cilj bank je z mobilnim bančništvom znižati stroške tako komitentov kot bank samih in olajšati poslovanje. V času digitalizacije se za sodobne tržne poti odloča vse več uporabnikov predvsem mlajše generacije. Na slovenskem trgu je konkurenca bank velika. Poleg bank samih so tudi Pošta Slovenije in druga prodajna mesta pooblaščena za izvajanje plačil položnic na blagajnah. Sodobne tržne poti, predvsem mobilno bančništvo, so prihodnost, ki se neprenehoma razvija. Banke se zavedajo, da se morajo prilagoditi tehnologiji in se odzvati na vsako spremembo na trgu. V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili mobilno bančništvo in mobilno poslovanje. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili predvsem na slovenski trg sodobnih poti in podrobneje predstavili mobilno banko NLB KLIKIN in SKB MOJ@SKB ter v zaključku naloge opravili primerjalno analizo mobilnih bank KLIKIN in MOJ@SKB.
Keywords: Nova Ljubljanska banka, SKB banka, mobilno poslovanje, mobilna banka, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti.
Published: 24.06.2020; Views: 112; Downloads: 11
.pdf Full text (670,37 KB)

3.
Recesija kot izziv za gospodarsko politiko
Ajda Habjanič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarstva po naravi njihovega delovanja nihajo in se premikajo iz faze v fazo. V diplomskem seminarju podrobneje preučujemo gospodarski cikel na makroekonomski ravni, pri čemer se osredotočamo na predhodno recesijo iz leta 2008, hkrati pa izvedemo primerjalno analizo trenutnega stanja v treh najmočnejših gospodarstvih. Posamezne faze gospodarskega cikla opredelimo z vidika njihovih značilnosti in razlogov za nastanek. Podrobneje analiziramo predhodno recesijo ter razloge za njen nastanek. V zadnjem delu diplomskega seminarja strnemo kazalnike, ki nakazujejo recesijo in argumentiramo razloge za pomen njihovega kontinuiranega preučevanja. V diplomskem seminarju ugotavljamo, da se gospodarstvo trenutno nahaja v rekordno dolgem obdobju ekspanzije, zato je le vprašanje časa, kdaj bo cikel prešel v naslednjo fazo. Recesijo lahko nakazujejo nekateri kazalniki, kot so npr. izjemno nizke obrestne mere. Prav obrestne mere so imele veliko vlogo pri svetovni recesiji iz leta 2008. Takrat so centralne banke po svetu znižale obrestne mere in s tem spodbudile trošenje denarja. V diplomskem seminarju preučujemo tudi mehanizme, ki so lahko v pomoč pri blaženju nove gospodarske krize.
Keywords: Gospodarski cikel, svetovno gospodarstvo, ekspanzija, recesija, kriza, okrevanje.
Published: 24.06.2020; Views: 84; Downloads: 10
.pdf Full text (2,07 MB)

4.
Odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb
Marija Narat, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarske družbe oziroma poslovni subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo zaradi javne objave Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence vsako leto oddati letno poročilo. Za slovenske gospodarske družbe je temeljni pravni vir za izdelavo letnih poročil Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). V diplomskem delu sem raziskovala, kakšna je odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb. Želela sem predstaviti zakonske podlage za pripravo letnih poročil gospodarskih družb, obvezo razkritja podatkov v letnih poročilih, zakonske določbe in načela, ki zavezujejo poslovodstvo in revizorje pri prikazu resničnih in poštenih podatkov v letnih poročilih, ter politiko predpisanih kazni za nezakonito delovanje poslovodstva in revizorjev v zvezi z resnično in pošteno predstavitvijo premoženjsko-finančnega položaja gospodarske družbe in poslovnega izida v letnih poročilih. Na začetku sem razložila, kaj je letno poročilo in kakšna sta postopek ter zakonska podlaga pri njegovi izdelavi. Podrobneje sem predstavila tudi ZGD 1, Slovenske računovodske standarde, Mednarodne standarde računovodskega poročanja, Zakon o revidiranju in Zakon o računovodstvu. Predstavila sem, kdo so uporabniki letnih poročil in kakšna je pomembnost informacij v letnih poročilih, ki so obvezni deli letnega poročila, ter katera so obvezna razkritja ter značilnosti izkazov. Raziskala sem tudi, kako je z revizijo računovodskih izkazov. Poslovodstvo in revizorji morajo dobro poznati zakonske določbe, saj kršitve zakonskih določb povzročajo uporabo primernih sankcij. Napake so lahko zavedne ali nezavedne. Vsa letna poročila mora pregledati revizor. Zato sem nadalje ugotavljala, kakšne so dolžnosti in naloge poslovodstva in revizorjev v zvezi z izkazi v letnih poročilih. Preverila sem tudi, kako je z napačnimi navedbami dejstev v letnih poročilih in kaj se zgodi, če poslovodstvo zagreši prevaro.
Keywords: Letno poročilo, ZGD-1, gospodarska družba, prevara, poslovodstvo, revizija.
Published: 18.03.2020; Views: 207; Downloads: 36
.pdf Full text (3,65 MB)

5.
Spletna prisotnost mednarodne trgovske verige v slo: analiza primera
Dajana Galun, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili spletno prisotnost podjetja. Glede na pridobljeno literaturo smo ugotovili, da je razvoj interneta imel velik vpliv na gospodarstvo, kar je vplivalo na pojav podjetij na spletu. Podjetja se na spletu pojavljajo s svojimi spletnimi stranmi. Ugotovili smo, da je izgled spletne strani pomembna za podjetje, zato smo predstavili elemente, ki jih mora imeti dobra spletna stran. Analizirali smo spletno stran podjetja C&A Moda d.o.o., primerjali rezultate analize s pridobljeno literaturo in podjetju predstavili možnosti za izboljšavo. Ena izmed možnosti je preureditev spletne strani v spletno trgovino, saj je 48% anketirancev izrazilo željo po spletnem nakupovanju. Podjetja se na spletu pojavljajo tudi na družabnih omrežjih. Družabna omrežja izkoriščajo kot povezavo s strankami in v oglaševalske namene. Podjetje C&A Moda se tudi pojavlja na različnih družabnih omrežjih (instagram, facebook, pinterest, twitter,…). Bolj podrobno smo raziskali pojavo podjetja na družabnem omrežju facebook. Ugotovili smo, da podjetje nima profil v slovenskem jeziku oz. profil namenjen le slovenskem trgu. Verjetno je prav to razlog, da 76% anketirancev ne sledi podjetju na družabnih omrežjih. V diplomski nalogi smo predstavili tudi zadovoljstvo kupcev in upravljanje odnosov s strankami- CRM, kar je tudi največji cilj vsakega podjetja in tudi ključnega pomena za uspeh podjetja. Podjetje se pojavlja na spletu, da bi postalo bolj prepoznavno, se približalo strankam jim omogočilo vse informacije, sledilo njihovim željam, tako vplivalo na njihovo zadovoljstvo in povečalo svoje prihodke ter zagotovilo svoj obstoj v prihodnosti.
Keywords: spletna prisotnost, zadovoljstvo kupcev, upravljanje zadovoljstva s strankami, facebook
Published: 18.03.2020; Views: 162; Downloads: 29
.pdf Full text (1,27 MB)

6.
Primerjava učinkov finančne krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva
Agnesa Bajraktaraj, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA. Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi. Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne. Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav.
Keywords: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga.
Published: 17.03.2020; Views: 166; Downloads: 28
.pdf Full text (1,23 MB)

7.
Primerjava k uporabnikom usmerjenih metod inoviranja
Rok Behin, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Tako podjetniki kot zaposleni v korporacijah, ki v svoj inovacijski proces vpeljujejo k uporabniku usmerjene metode inoviranja, kot so dizajnerski način razmišljanja, koncepti vitkega štartnika ali dizajn sprint, pogosto adaptirajo enega izmed načinov razmišljanja in napačno poenotijo ostale koncepte z njim. V literaturi je mogoče najti analize in specifikacije omenjenih pristopov. Vse tri metode so orientirane k odkritjem s fokusom na uporabnika in njegove potrebe ter uporabljajo učenje kot enoto za napredek. Kljub podobnostim se metode v literaturi ne nanašajo druga na drugo. V diplomskem projektu smo podrobneje preučili razlike med metodo vitkega štartnika, dizajnerskim razmišljanjem in dizajn sprint metodo. V kritičnem pregledu literature in primerov uporabe na področju omenjenih metod smo raziskali njihove prednosti in omejitve, s katerimi smo pokrili nekatere vrzeli v literaturi in pripomogli k boljšemu razumevanju razlik. S tem smo omogočili, da se podjetniki in inovatorji lažje odločijo, kdaj in katero metodo vpeljati, in predstavili situacije, v katerih posamezna metoda nima popolne učinkovitosti. Na podlagi raziskave smo svetovali o kritičnih vprašanjih podjetnika, preden se odloči za implementacijo. Ugotovili smo, da je dizajnersko razmišljanje najbolj primeren pristop v najzgodnejših fazah upravljanja podjetij, saj spodbuja kulturo kreativnosti, razvoj empatije in z iterativnim testiranjem ekstremnih rešitev vodi do novih spoznanj. S tem lahko podjetniki dosežejo globoko razumevanje svojih uporabnikov in se o zaželenosti prepričajo, preden se odločijo za razvoj in o viziji podjetja. Kot sistem za upravljanje inovativnih podjetij je smiselno upoštevati statistično reprezentativne vzorce kvantitativnih podatkov in ubrati metodo vitkega štartnika. S pomočjo NSP-ja in zanke naredi-meri-spoznaj se lahko preverijo ključne predpostavke trajnostnega poslovnega modela v fazi, ko le-ta že obstaja, a še ni validiran. Smiselna je tudi uporaba v kasnejših fazah, kjer s kvalitativnim merjenjem odzivov do inkrementalnih sprememb produkta na trgu dosegamo boljšo uspešnost. Prednost dizajn sprinta je predvsem skrajšanje birokracijskih postopkov, ki nastanejo v velikih podjetjih, in povečanje kolaborativnosti med člani ekipe z različnih področij. Smiselno ga je uporabiti pred odločitvami, ki temeljijo na predpostavkah z visokim rizikom. Ker je za uspešno izpeljavo pomembno, da že poznamo ciljne uporabnike, je dizajn sprint smiselno uporabljati v fazah, ko je poslovni model sicer že razvit, a še ne popolnoma validiran. Pri tem pa je ključno izpostaviti tudi, da dizajn sprint nikakor ne more nadomestiti kvantitativnega iterativnega procesa, saj z njim ne dobimo dokaza o ujemanju produkta in trga. Služi kot sistem za kvalitativno validiranje pred porabo resursov za razvoj funkcionalnega NSP-ja.
Keywords: Metoda vitkega štartnika, dizajnersko razmišljanje, dizajn sprint, k uporabniku usmerjeno inoviranje
Published: 17.03.2020; Views: 160; Downloads: 40
.pdf Full text (1,13 MB)

8.
Načrt marketinškega komuniciranja s podporo spletnih medijev
Teja Lešnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo se ukvarjali z opredelitvijo marketinškega komuniciranja, načrta komuniciranja ter opredelitvijo spleta in družbenih omrežij. Načrt marketinškega komuniciranja s podporo spletnih medijev smo pripravili za podjetje Bonatura, s. p., in sicer pripravili smo ga za mesec avgust 2019. Podjetje se ukvarja z razvojem in prodajo vzglavnikov naravnih polnil ter izdelkov za zdravje. Ker so njihovi izdelki dobro marketinško razviti, se v podjetju zavedajo, da je za uspešno prodajo potrebno tudi učinkovito marketinško komuniciranje. Torej, zavedajo se, da morajo komunicirati z že obstoječimi kot tudi s potencialnimi odjemalci, prav tako pa tudi z ostalimi javnostmi. Kadar govorimo o uspešnem marketinškem komuniciranju, je pomembno, da poznamo njegove aktivnosti (oglaševanje, pospeševanje prodaje, osebna prodaja, odnosi z javnostmi). Šele nato, ko smo seznanjeni s tem, lahko določimo ciljne skupine in cilje, ki jih želimo doseči, ter tako pripravimo načrt komuniciranja. V teoretičnem delu diplomskega projekta se bomo ukvarjali predvsem z opredelitvijo marketinškega komuniciranja, načrta komuniciranja ter spleta, v empiričnem delu pa se bomo ukvarjali s pripravo načrta marketinškega komuniciranja s podporo spletnih medijev za podjetje Bonatura, s. p. Podjetje je na trgu prisotno od leta 2012, kar pomeni, da ima za seboj že kar nekaj let izkušenj, vendar pa se zavedajo, da je za uspešnost podjetja potrebno tudi uspešno komuniciranje. Po izpeljanem komunikacijskem načrtu bi rezultate, pridobljene s pomočjo orodij Facebook pixel in Google analitike, primerjali z zadanimi cilji ter ugotovili, ali smo bili uspešni ter učinkoviti. Seveda pa je potrebno nenehno slediti novim trendom na področju zdravja, kar pa podjetje z iskanjem in ponujanjem novih izdelkov zagotovo dosega.
Keywords: marketinško komuniciranje, načrt komuniciranja, podjetje Bonatura, s. p., splet, družbena omrežja
Published: 17.03.2020; Views: 172; Downloads: 65
.pdf Full text (631,20 KB)

9.
Trendi razvoja projektnega managementa ob nastajanju industrije 4.0
Dominik Dolenc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Industrija 4.0 je termin, s katerim se danes vedno pogosteje srečujemo. Zaradi velikega napredovanja tehnologije ter znanja prihaja ta izraz vedno bolj v ospredje. Pojem industrija 4.0 predstavlja vedno večjo integracijo robotike ter pametnih orodij v vsakdanjo industrijo. Namen tega je, da bi se čim več opravil in področij avtomatiziralo ali podprlo s pametnimi orodji, programi ipd. S takšnimi ukrepi lahko podjetja občutno zmanjšajo svoje stroške. Hkrati se povečata tudi sama produktivnost ter kakovost končnih izdelkov. Vsak dogodek v podjetju ali osebnem življenju lahko dojemamo kot projekt. Vsi ti dogodki imajo časovno omejitev in za uspešen zaključek potrebujejo planiranje ter organiziranje in vodenje. Zaradi tega je projektni menedžment pridobil velik pomen v podjetjih. Večina projektov je samih po sebi bolj zapletenih, zaradi tega je za učinkovito izvedbo treba uporabiti pristope projektnega menedžmenta. Ti pristopi/trendi se s časom in tehnologijo tudi spreminjajo. Skozi zgodovino vodenja projektov so se trendi nenehno spreminjali s pomočjo vplivov, kot so tehnologija, medčloveški odnosi in modeli vodenja. Tudi industrija 4.0 bo s svojimi naprednimi tehnologijami in pristopi pustila pečat na vodenju projektov in izoblikovala nove trende. Skozi diplomski projekt smo skušali ugotoviti, kako industrija 4.0 s svojimi naprednimi pristopi vpliva na sam projektni menedžment in ali novosti, ki jih prinaša, vplivajo na trende projektnega menedžmenta pozitivno ali negativno.
Keywords: industrija 4.0, projektni menedžment, projekt, trendi
Published: 17.03.2020; Views: 139; Downloads: 28
.pdf Full text (960,75 KB)

10.
Zgledi računovodenja poslov s kriptovalutami
Petra Puklavec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega seminarja so predstavljene kriptovalute vse od njihovega začetka v letu 2008. V literaturi najdemo tudi različne opredelitve kriptovalut. Te so si različne, glede na namen, za kaj se kriptovaluta uporablja in s katerega vidika gledamo nanjo. Kriptovalute temeljijo na tako imenovani blockchain tehnologiji, kjer gre za potrjevanje blokov, ki imajo zelo kompleksen algoritem. Vse delo potrjevanja blokov pa opravijo rudarji. Rudarjenje pa poteka prek računalnikov in posebne programske opreme. Pri tehnologiji blockchain ni nobenega posrednika, ki bi dostopal do podatkov. Zato morajo lastniki kriptovalut svoje kriptovalute zaščititi. Najbolj varno je, da jih shranjujejo v tako imenovanih virtualnih denarnicah, svoje naprave pa imajo zaklenjene s geslom. Če geslo za vstop pozabijo, ne morejo več uporabljati oziroma dostopati do svojih kriptovalut, saj ni nobenega posrednika, ki bi jim povrnil dostop ali spremenil geslo. Po svetu ni enotne pravne razlage, v nekaj državah pa je uporaba oziroma poslovanje s kriptovaluto celo zakonsko prepovedano. Tudi glede davčnega vidika nimamo enakih zakonov z drugimi državami. Glede obdavčitve je zelo pomembno, komu odmerjamo davek. Lahko je to fizična oseba, fizična oseba z dejavnostjo ali pa pravna oseba. Davek na kriptovalute v Sloveniji določa več zakonov. Fizične osebe se obravnavajo po Zakonu o dohodnini, pravne osebe pa po Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb. Omemba kriptovalut je tudi v Zakonu o davku na dodano vrednost, Zakonu o davčnem potrjevanju računov in v Zakonu o davku na finančne storitve. Predstavljeni so tudi zgledi knjiženja kriptovalut v posameznih primerih. Kriptovalute namreč ne obravnavamo enako, če jo imamo z namenom naložbenja ali z namenom trgovanja. Pri naložbenju umestimo kriptovalute pod neopremetena sredstva, pri trgovanju z njimi in v primerih, ko jih imamo samo za poplačilo dolgov, pa jih umestimo med zaloge.
Keywords: Kriptovalute, računovodstvo, knjiženje, računovodski standardi, zgledi.
Published: 16.03.2020; Views: 216; Downloads: 77
.pdf Full text (1,47 MB)

Search done in 0.53 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica