SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1737
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Osebna služnost užitka v novejši sodni praksi
Darinka Perko, 2018, diplomsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih človekovih pravic je tudi lastninska pravica, ki kljub popolnemu varstvu ni v celoti neomejena. Njena omejenost se meddrugim kaže v služnosti kot eni izmed stvarnih pravic na tuji stvari, s katero lahko »utesnjujemo« lastninsko pravico. Služnost omogoča njegovemu imetniku uporabljati tujo stvar ali od lastnika tuje stvari zahtevati, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Temeljna delitev služnosti izvira iz rimskega prava in se je ohranila vse do današnjih dni. Poznamo dve vrsti služnosti: stvarne in osebne. Stvarne služnosti so ustanovljene v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine. So časovno neomejene in prehajajo na njegove pravne naslednike skupaj z lastninsko pravico. Osebne služnosti predstavljajo predmet mojega diplomskega dela. Temeljito so predstavljene v teoretičnem delu naloge. V praktičnem delu naloge sem predstavila primere novejše sodne prakse, s katerimi sem analizirala osebne služnosti v vsakdanjih pravnih razmerjih njihovih nosilcev. Osebne služnosti so ustanovljene v korist točno določene osebe. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in pravicah. So časovno omejene: v primeru njihove ustanovitve v korist fizične osebe lahko trajajo najdlje do smrti služnostnega upravičenca; če so ustanovljene v korist pravne osebe, lahko trajajo največ trideset let. Število osebnih služnosti je omejeno in se delijo na užitek, služnost rabe in služnost stanovanja. Med seboj se razlikujejo po vsebini in obsegu upravičenj. Temeljito sem predstavila užitek kot najobsežnejšo osebno služnost. Užitek najbolj omejuje lastninsko pravico lastnika in omogoča užitkarju pravico do uporabe in uživanja tuje stvari. Užitkar sme izvrševanje užitka prenesti na drugo osebo, kar pri služnosti rabe in služnosti stanovanja ni mogoče. Služnost rabe njegovemu imetniku ne dopušča možnosti uživanja tuje stvari, ampak dopušča samo rabo. Služnost stanovanja omogoča pravico imetniku služnosti in njegovim družinskim članom uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, užitek, služnost rabe, služnost stanovanja, sodna praksa
Objavljeno: 08.06.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (586,67 KB)

2.
Omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu
Ana Krajtner, 2018, diplomsko delo

Opis: Lastnik lahko svojo pravico omeji s pravnim poslom. Prva zasebnopravna omejitev lastninske pravice po volji lastnika, je prepoved odtujitve in obremenitve, ki lastniku prepoveduje razpolaganje s stvarjo in to pomeni, da je njegova nepremičnina res extra commercium-izven pravnega prometa. Prepoved pa velja le za odsvojitev lastninske pravice s pravnim poslom, recimo s prodajno pogodbo. Naslednji institut je odkupna pravica, ki pomeni obvezo lastnika, da odkupnemu upravičencu na njegovo zahtevo proda svojo stvar. Pogodbeno razmerje se tukaj oblikuje že na podlagi izjave odkupnega upravičenca, da kupuje stvar. Oba instituta sta neprenosljiva, nepodedljiva in sta lahko časovno omejena. Naslednjo omejitev lastninske pravice predstavlja pogodbena predkupna pravica, na podlagi katere pridobi predkupni upravičenec pravico prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči stvar prodati. Lastnik stvari mora predkupnega upravičenca na primeren način obvestiti o nameravani prodaji, pogojih te prodaje ter mu ponuditi prodajo stvari pod enakimi pogoji. Omejitve lastninske pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo publicitetne učinke, kar pomeni, da se nihče ne more sklicevati na to, da za obstoj posamezne omejitve ni vedel
Ključne besede: omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu, odkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, sosedska politika, imisije, meja
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 102; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Pravni položaj prokurista (primerjalno)
Žan Horvat, 2018, diplomsko delo

Opis: Prokurist je trgovski zastopnik gospodarskih družb. Značilnost prokure kot posebne oblike splošnega pooblastila je, da obseg takega pooblastila določa zakon. Prokurist zastopa družbo v vseh pravnih dejanjih, vključno v procesnopravnih. Omejen je glede odsvajanja in obremenjevanja družbinih nepremičnin, za kar potrebuje posebno pooblastilo. Prokurist nima poslovodnih upravičenj – družbo lahko zgolj zastopa nasproti tretjim osebam, znotraj same družbe pa odločitev ne more sprejemati. V primerjavi s hrvaškim in nemškim zakonom, je prokura pri nas urejena podobno, a skopo.
Ključne besede: prokurist, prokura, zastopanje, pooblastilo, vodenje poslov
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 128; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
PREDZNAMBE V DIGITALIZIRANI ZEMLJIŠKI KNJIGI
Marjan Dragar, 2011, diplomsko delo

Opis: Predznambe so učinkovit pravni instrument za zavarovanje vrstnega reda pridobitve zemljiškoknjižne pravice. Uporabne so tako pri realizaciji pravnoposlovnih prenosov stvarnih pravic na nepremičninah, kot v sporih o pravicah pred sodišči in v upravnih postopkih ter v postopkih izterjave obveznosti. Z ustvarjanjem pogojnih učinkov dajejo zlasti pridobitelju pravice, ki se prenaša ali je sporna (najpogosteje kupcu nepremičnine) močno sredstvo, s katerim lahko sam zavaruje svoj vrstni red in ni popolnoma odvisen od zemljiškoknjižnih pobud prenosnika (prodajalca oz. odsvojitelja).
Ključne besede: zemljiška knjiga, stvarne pravice, nepremičnine, predznambe, zaznambe, avstrijsko pravo, informatizacija zemljiške knjige
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (479,03 KB)

5.
Pravni položaj tihega družbenika
Jaka Premzel, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo pričnem s predstavitvijo zgodovine tihe družbe, kjer na kratko opišem njen razvoj od srednjega veka. Sledi poglavje, kjer so predstavljene njene pravne lastnosti, pri čemer vsako izmed njih opišem. Omenim, da gre za osebno družbo, ki pa ima veliko pravnih posebnosti v primerjavi z vsemi ostalimi družbami. Kot prvo, ne gre za pravno osebo, kar pomeni, da sama ne prevzema pravic in obveznosti. Tiha družba tudi nima lastnega premoženja in se ne vpisuje v register. Delitev obsega tipično ter atipično obliko, pri čemer slednja nastane s preoblikovanjem pogodbe o zaposlitvi v družbeno pogodbo. Osrednje poglavje diplomske naloge predstavlja analiza pravnega položaja tihega družbenika. Natančno opredelim pravice in obveznosti, ki jih pridobi s samo sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi tihe družbe. Podrobna analiza obsega tudi primerjavo položaja tihega družbenika z drugimi pravni redi. Korporacijski pravici, ki ju pridobi tihi družbenik, sta pravica do udeležbe na dobičku nosilca tihe družbe in pravica do obveščenosti. Korelativ pravicam predstavlja obveznost vplačila premoženjskega vložka. To vplačilo se opravi neposredno v podjetje nosilca tihe družbe, kar predstavlja eno izmed odločujočih razlik s pravnim položajem komanditista pri komanditni družbi. Sledi opis razmerja, ki ga ima tihi družbenik z nosilcem tihe družbe. Osredotočim se na kogentna določila zakona, ki jih pogodbenika ne moreta zaobiti z družbeno pogodbo. Firmsko pravo, ki običajno nima precejšnje vloge pri gospodarskih družbah, ima pri tihi družbi velik pomen. Pojasnim, da tihi družbenik ne sme biti omenjen v firmi tihe družbe, saj bi to pomenilo, da solidarno odgovarja z vsem premoženjem za obveznosti, ki nastanejo iz poslovanja nosilca tihe družbe. Pri omenjenih poglavjih svoje navedbe utemeljim z domačo in tujo pravno teorijo ter sodno prakso. V nadaljevanju pojasnim pravni položaj tihega družbenika ob prenehanju tihe družbe in njegova upravičenja do nosilca tihe družbe. Izpostavim tudi posebnosti, ki zadevajo položaj tihega družbenika v primeru stečaja nosilca tihe družbe. Sledi poglavje, kjer tiho družbo primerjam s parciaričnim posojilom, saj sta instituta zelo podobna, a imata pravne lastnosti, ki omogočajo razlikovanje. Kot temeljna razlika se navaja dejstvo, da je tiha družba institut korporacijskega prava, medtem ko je parciarično posojilo obligacijsko-pravno razmerje. V zaključnem delu naloge razčlenim mnenje Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlade RS) glede predloga zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah. Slednji je določbe tihe družbe razveljavil v upanju, da bi v poslovni praksi prišlo do manjšega števila zlorab upnikov v podobnih situacijah. Predstavim tudi vidik ustavnega sodišča Republike Hrvaške, ki se je soočilo s podobnimi očitki v zvezi s tiho družbo.
Ključne besede: tiha družba, tihi družbenik, pravice in obveznosti tihega družbenika, nosilec tihe družbe, parciarično posojilo
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 109; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (806,78 KB)

6.
Lastninska pravica na nepremičnini in dosmrtna služnostna pravica stanovanja
Nina Prošek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava lastninsko pravico na nepremičnini kot temeljno stvarno pravico ter dosmrtno služnostno pravico stanovanja kot omejeno stvarno pravico. V prvem delu diplomskega dela sem omenila posest, saj je kot institut pomembna pri razumevanju lastninske pravice ter na kratko opisala razlike med posestjo in lastninsko pravico. Kajti lastninska pravica in posest kot pojma nista enaka. V prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika je določeno, da je lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Medtem, ko je v prvem odstavku 24. členu posest definirana kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). V nadaljevanju pa sem se osredotočila na bistvo diplomskega dela, torej na lastninsko pravico in dosmrtno služnostno pravico stanovanja, ki pa jo bom podkrepila s zemljiškoknjižnim izpiskom iz zemljiške knjige (v nadaljevanju: e-ZK). V okviru dosmrtne služnostne pravice stanovanja bom omenila še njeno ustanovitev na podlagi kupno-prodajne pogodbe in vpis v e-ZK.
Ključne besede: stvarno pravo, civilno pravo, posest, lastninska pravica, služnost, osebne služnosti, služnost stanovanja, zemljiška knjiga, pravica.
Objavljeno: 11.05.2018; Ogledov: 99; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

7.
Sporazum o pogajanjih
Aljaž Belingar, 2018, diplomsko delo

Opis: Veda o pogajanjih in pogajanja kot takšna segajo že v čas pred našim štetjem, kjer je bil namen pogajanj predvsem reševanje vojaških konfliktov in urejanje odnosov med državami. Pogajanja, kot jih poznamo danes, so se razvila iz vojaških znanosti in diplomacije. Pogajanja so faza pred sklenitvijo končne pogodbe, ko dve ali več strank druga drugi izkazujejo namen, da bi rade sklenile končno pogodbo. Za to, da bi ta faza pogajanj dobila neko veljavo oziroma so stranke želele utrditi že dogovorjeno med pogajanji, so se kmalu začeli razvijati številni instituti, ki so pomagali strankam, ki so se pogajale. Eden od takih institutov je tudi sporazum o pogajanjih. Sporazum o pogajanjih je neke vrste pisni dogovor med strankama pogajanj, da se bosta v dobri veri pogajali proti sklenitvi končne pogodbe. Glede na naravo sporazuma o pogajanjih in njegovo vsebino se malenkostno razlikujejo tudi njegove definicije, saj se ta lahko uporablja pred začetkom pogajanj, med pogajanji ali pa v fazi, ko je končna pogodba že skoraj sklenjena. Ta institut se največ uporablja v državah z anglosaško pravno ureditvijo in je zaradi tega dejstva v Sloveniji manj poznan. S tem povezano so tudi narava pravnega varstva in morebitne posledice kršitve tega sporazuma od države do države različne in drugače urejene. Na splošno pa lahko rečemo, da stranka, ki prekrši sporazum o pogajanjih, vedno odgovarja vsaj za nepoštena pogajanja oziroma za pogajanja v slabi veri.
Ključne besede: Vestnost in poštenje, nepoštena pogajanja, odškodnina, pismo o nameri, pogajanja, ponudba, sporazum o pogajanjih.
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (899,70 KB)

8.
Skupna lastnina s pregledom sodne prakse
Urška Kenda, 2018, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomske naloge avtorica na splošno predstavi lastninsko pravico več oseb. Nadaljuje s opisom pojma skupne lastnine ter podrobno predstavi vse značilnosti skupne lastnine, z vključitvijo in analizo aktualne sodne prakse. Diplomsko delo nadaljuje s predstavitvijo zakonsko določenih oblik skupne lastnine. To so skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in partnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi; dediščinska skupnost; rezervni sklad v etažni lastnini in mejna znamenja. V diplomski nalogi se avtorica osredotoči tudi na aktualne problematike v zvezi z skupno lastnino.
Ključne besede: lastninska pravica več oseb, skupna lastnina, skupno premoženje zakoncev, skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, skupno premoženje parnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, dediščinska skupnost, rezervni sklad, mejna znamenja
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (392,87 KB)

9.
Pravni okvir mednarodne vesoljske postaje
Anton Drofenik, 2018, diplomsko delo

Opis: Mednarodna vesoljska postaja je vesoljska postaja s posadko v nizki zemeljski orbiti in je v vlogi laboratorija za raziskovanje mikrogravitacije in vesoljskega okolja. Vesoljska postaja je plod mednarodnega sodelovanja med ZDA, Rusijo, Kanado, Japonsko in članicami Evropske vesoljske agencije. Pravno podlago projekta predstavlja Medvladni sporazum o sodelovanju na civilni vesoljski postaji (sprejet 1998), ki ga dopolnjujejo štirje memorandumi o razumevanju, sklenjeni med NASA in vesoljskimi agencijami ostalih držav. Ti pravni viri določajo natančne zaveze posameznih partnerjev, lastništvo elementov vesoljske postaje, vzpostavljajo mehanizme za usklajevanje dela pri razvoju in uporabi vesoljske postaje, alokacijo časa za posadko in rabo elementov vesoljske postaje, evolucijo postaje in še bi lahko naštevali. Pravni viri rešujejo tudi vprašanja pristojnosti nad osebami na vesoljski postaji, intelektualne lastnine, nastale iz dela na vesoljski postaji, odškodninske odgovornosti za škodo, nastalo v zvezi z vesoljsko postajo, tajnosti podatkov in blaga, ki se mora med partnerji izmenjati za uspešno izvedbo programa, financiranja programa in mehanizmov za razreševanje morebitnih težav, nastalih v življenju programa.
Ključne besede: Mednarodna vesoljska postaja, Medvladni sporazum, pravni okvir, komercializacija
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 78; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (860,22 KB)

10.
Raba neustreznih prevodov in izrazov v slovenskih verzijah uredb EU na področju letalstva
Žan Majhenič, 2018, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v EU je Slovenija prevzela pravni red, ki velja v EU, in možnost sooblikovanja zakonodaje EU, s tem pa pravico, da zakonodajne akte, ki so bili prej na ravni mednarodnih pogodb, pridobiva izvirno v svojem jeziku in ne izvedeno s pomočjo prevodov in razlag. To pa je državi prineslo tudi obveznost, da s svojimi pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki z urejanega področja ubesedi zakonodajne akte EU na primerno visoki ravni. Na primeru Izvedbene uredbe komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa poskušam pokazati pasti in stranpoti slabo opravljenega dela. Tako se polotim posameznih izrazov v omenjeni uredbi, ki so po mojem mnenju ubesedeni slabo do te mere, da predstavljajo nepotrebno omejitev v nasprotju z osnovnim namenom ideje pripraviti strokoven in ustrezen prevod dokumenta. Da je omenjena uredba pomanjkljiva zaradi neustreznosti prevodov in uporabljenega izrazoslovja ni zgolj moje mnenje, saj je prišlo pred časom do popravka omenjene uredbe, zato se v nadaljevanju naloge dotaknem tudi popravka. Primerjam, kako se popravek dotika delov prvotne uredbe, ki jih vzorčno prikazujem kot primere slabih prevodov in uporabljenih izrazov. Tudi popravek je, kot kaže, zgrešil merjeni cilj, da izboljša razumljivost in odpravi napake, saj na nekaterih mestih mogoče celo poslabša razumevanje in jasnost obravnavane tematike. Izbrana uredba, na katero je osredotočena naloga, je pomembna zato, ker je obsežna in obdeluje pomembno in obsežno področje letalstva (SERA Del A), po drugi strani pa je v pripravi sorodna in podobno obsežna uredba (SERA Del B), kjer se lahko na osnovi zaznanega, in upajmo, da tudi naučenega, izognemo podobni neustreznosti.
Ključne besede: uredba, popravek, prevod, letalstvo, navigacijske službe zračnega prometa, kontrola zračnega prometa, primerjava razumljivosti, letalsko izrazoslovje
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici