SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1731
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sporazum o pogajanjih
Aljaž Belingar, 2018, diplomsko delo

Opis: Veda o pogajanjih in pogajanja kot takšna segajo že v čas pred našim štetjem, kjer je bil namen pogajanj predvsem reševanje vojaških konfliktov in urejanje odnosov med državami. Pogajanja, kot jih poznamo danes, so se razvila iz vojaških znanosti in diplomacije. Pogajanja so faza pred sklenitvijo končne pogodbe, ko dve ali več strank druga drugi izkazujejo namen, da bi rade sklenile končno pogodbo. Za to, da bi ta faza pogajanj dobila neko veljavo oziroma so stranke želele utrditi že dogovorjeno med pogajanji, so se kmalu začeli razvijati številni instituti, ki so pomagali strankam, ki so se pogajale. Eden od takih institutov je tudi sporazum o pogajanjih. Sporazum o pogajanjih je neke vrste pisni dogovor med strankama pogajanj, da se bosta v dobri veri pogajali proti sklenitvi končne pogodbe. Glede na naravo sporazuma o pogajanjih in njegovo vsebino se malenkostno razlikujejo tudi njegove definicije, saj se ta lahko uporablja pred začetkom pogajanj, med pogajanji ali pa v fazi, ko je končna pogodba že skoraj sklenjena. Ta institut se največ uporablja v državah z anglosaško pravno ureditvijo in je zaradi tega dejstva v Sloveniji manj poznan. S tem povezano so tudi narava pravnega varstva in morebitne posledice kršitve tega sporazuma od države do države različne in drugače urejene. Na splošno pa lahko rečemo, da stranka, ki prekrši sporazum o pogajanjih, vedno odgovarja vsaj za nepoštena pogajanja oziroma za pogajanja v slabi veri.
Ključne besede: Vestnost in poštenje, nepoštena pogajanja, odškodnina, pismo o nameri, pogajanja, ponudba, sporazum o pogajanjih.
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (899,70 KB)

2.
Skupna lastnina s pregledom sodne prakse
Urška Kenda, 2018, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomske naloge avtorica na splošno predstavi lastninsko pravico več oseb. Nadaljuje s opisom pojma skupne lastnine ter podrobno predstavi vse značilnosti skupne lastnine, z vključitvijo in analizo aktualne sodne prakse. Diplomsko delo nadaljuje s predstavitvijo zakonsko določenih oblik skupne lastnine. To so skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in partnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi; dediščinska skupnost; rezervni sklad v etažni lastnini in mejna znamenja. V diplomski nalogi se avtorica osredotoči tudi na aktualne problematike v zvezi z skupno lastnino.
Ključne besede: lastninska pravica več oseb, skupna lastnina, skupno premoženje zakoncev, skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, skupno premoženje parnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, dediščinska skupnost, rezervni sklad, mejna znamenja
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (392,87 KB)

3.
Pravni okvir mednarodne vesoljske postaje
Anton Drofenik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Mednarodna vesoljska postaja je vesoljska postaja s posadko v nizki zemeljski orbiti in je v vlogi laboratorija za raziskovanje mikrogravitacije in vesoljskega okolja. Vesoljska postaja je plod mednarodnega sodelovanja med ZDA, Rusijo, Kanado, Japonsko in članicami Evropske vesoljske agencije. Pravno podlago projekta predstavlja Medvladni sporazum o sodelovanju na civilni vesoljski postaji (sprejet 1998), ki ga dopolnjujejo štirje memorandumi o razumevanju, sklenjeni med NASA in vesoljskimi agencijami ostalih držav. Ti pravni viri določajo natančne zaveze posameznih partnerjev, lastništvo elementov vesoljske postaje, vzpostavljajo mehanizme za usklajevanje dela pri razvoju in uporabi vesoljske postaje, alokacijo časa za posadko in rabo elementov vesoljske postaje, evolucijo postaje in še bi lahko naštevali. Pravni viri rešujejo tudi vprašanja pristojnosti nad osebami na vesoljski postaji, intelektualne lastnine, nastale iz dela na vesoljski postaji, odškodninske odgovornosti za škodo, nastalo v zvezi z vesoljsko postajo, tajnosti podatkov in blaga, ki se mora med partnerji izmenjati za uspešno izvedbo programa, financiranja programa in mehanizmov za razreševanje morebitnih težav, nastalih v življenju programa.
Ključne besede: Mednarodna vesoljska postaja, Medvladni sporazum, pravni okvir, komercializacija
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (860,22 KB)

4.
Raba neustreznih prevodov in izrazov v slovenskih verzijah uredb EU na področju letalstva
Žan Majhenič, 2018, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v EU je Slovenija prevzela pravni red, ki velja v EU, in možnost sooblikovanja zakonodaje EU, s tem pa pravico, da zakonodajne akte, ki so bili prej na ravni mednarodnih pogodb, pridobiva izvirno v svojem jeziku in ne izvedeno s pomočjo prevodov in razlag. To pa je državi prineslo tudi obveznost, da s svojimi pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki z urejanega področja ubesedi zakonodajne akte EU na primerno visoki ravni. Na primeru Izvedbene uredbe komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa poskušam pokazati pasti in stranpoti slabo opravljenega dela. Tako se polotim posameznih izrazov v omenjeni uredbi, ki so po mojem mnenju ubesedeni slabo do te mere, da predstavljajo nepotrebno omejitev v nasprotju z osnovnim namenom ideje pripraviti strokoven in ustrezen prevod dokumenta. Da je omenjena uredba pomanjkljiva zaradi neustreznosti prevodov in uporabljenega izrazoslovja ni zgolj moje mnenje, saj je prišlo pred časom do popravka omenjene uredbe, zato se v nadaljevanju naloge dotaknem tudi popravka. Primerjam, kako se popravek dotika delov prvotne uredbe, ki jih vzorčno prikazujem kot primere slabih prevodov in uporabljenih izrazov. Tudi popravek je, kot kaže, zgrešil merjeni cilj, da izboljša razumljivost in odpravi napake, saj na nekaterih mestih mogoče celo poslabša razumevanje in jasnost obravnavane tematike. Izbrana uredba, na katero je osredotočena naloga, je pomembna zato, ker je obsežna in obdeluje pomembno in obsežno področje letalstva (SERA Del A), po drugi strani pa je v pripravi sorodna in podobno obsežna uredba (SERA Del B), kjer se lahko na osnovi zaznanega, in upajmo, da tudi naučenega, izognemo podobni neustreznosti.
Ključne besede: uredba, popravek, prevod, letalstvo, navigacijske službe zračnega prometa, kontrola zračnega prometa, primerjava razumljivosti, letalsko izrazoslovje
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Pravica do samoodločbe na primeru Tibeta
Lea Teraž, 2017, diplomsko delo

Opis: Pravica do samoodločbe se je sprva razvijala v zatišju ostalih načel, postopoma je bila z mednarodnimi dokumenti povzdignjena v samostojno načelo, v procesu dekolonizacije pa je bil razvoj najvidnejši. K novejši razlagi vsebine pravice so pripomogli vidiki človekovih pravic, predvsem razvoj pravic manjšin in pravic avtohtonega prebivalstva. Danes je pravica do samoodločbe priznana kot univerzalna kolektivna pravica in spada med običajno mednarodno pravo. Pravica je omejena z načelom državne suverenosti, načelom neintervencije in načelom prepovedi uporabe sile. Upravičenci pravice so opredeljeni kot skupine individualnih ljudi, ki imajo za skupno: zgodovino, tradicijo, rasno ali etnično identiteto, kulturo, jezik, religijo ali ideologijo, teritorialno povezavo in skupno ekonomsko življenje. Z razvojem demokracije se pojmovanje pojma »peoples« spreminja. Pravica do samoodločbe se v teoriji deli na zunanjo in notranjo samoodločbo. Teoretična razlika med zunanjo in notranjo samoodločbo se nanaša na izčrpanost pravice s postavitvijo in realizacijo zahtevka. Tibetansko vprašanje se nanaša na teritorialnost in samoodločbo. Tibetanci so ljudstvo z lastnim jezikom, skupno identiteto, kulturo, vero in gospodarstvom. Poveljuje jim vodja Dalai Lama, ki združuje posvetno in religiozno oblast. Od razglasitve državne neodvisnosti leta 1913 do kitajske okupacije leta 1950 je de facto užival neodvisnost. Leta 1951 je bil z Ljudsko republiko Kitajsko podpisan Dogovor sedemnajstih točk, ki ureja upravljanje Tibeta. Pod komunističnim kitajskim režimom je leta 1965 bila ustanovljena Avtonomna regija Tibet, ki pa de facto ni uresničevala notranje samoodločbe Tibetancev. Leta 1987 je Dalai Lama sprejel Pet točkovni mirovni plan, s katerim se je odpovedal nekaterim zahtevam v zameno za izvrševanje določene stopnje notranje samoodločbe. Ljudska republika Kitajska je vedno nasprotovala vsem zahtevam, saj so jim formalno zagotavljali vse zahtevane pravice glede izvrševanja avtonomije. Pri razreševanju težav so posredovali Združeni narodi, ki so sprejeli tri resolucije glede tibetanskega vprašanja, s katerimi so priznali in pozvali k prenehanju kršitev osnovnih človekovih pravic in svoboščin Tibetancev. 2008 je tibetanska vlada v izgnanstvu izdala memorandum z zahtevami o pristni avtonomiji, ki ga LR Kitajska ne upošteva. Možne teoretične rešitve zahtevkov za notranjo samoodločbo bi lahko bile dosledno upoštevanje predpisov, sprememba volilnega prava LR Kitajske, vzpostavitev koncepta »associated statehood« kot moderno obliko protekcionistične države in obravnavanje primera pred mednarodnim sodiščem.
Ključne besede: samoodločba, ljudstvo, narod, Združeni narodi, Tibet, avtonomija
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 86; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (672,93 KB)

6.
Javna pooblastila centrov za socialno delo in upravni postopek oddaje otroka v rejništvo
Špela Havle, 2017, diplomsko delo

Opis: Centrom za socialno delo so z vrsto zakonov podeljena javna pooblastila iz državne pristojnosti – izvajajo vrsto del in nalog, pri čemer so v ospredju socialnovarstvene storitve; določene aktivnosti, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih v upravnih zadevah, pa so vodene po upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku se v upravnih postopkih pred centri za socialno delo uporablja subsidiarno, ko v področnih zakonih ni urejen poseben upravni postopek. Zaradi narave socialnega dela nastaja konflikt med oblastno funkcijo centrov za socialno delo in osnovnimi nalogami svetovanja in pomoči ljudem, saj se prepletata servisna in izvršilna funkcija centrov za socialno delo. Že vrsto let obstaja soglasje, da odločanje centrov za socialno delo z upravnimi odločbami ni najprimernejše, saj so centri za socialno delo postavljeni v več različnih vlog, ki so si med seboj lahko tudi kontradiktorne, zato se bo tovrstno odločanje prestavilo na pristojna sodišča. Potem ko se je v letu 2016 v splošni in strokovni javnosti zgodil odmeven primer 'koroških dečkov', so se v različnih medijskih nastopih starih staršev dečkov in njunih pravnih predstavnikov na eni strani ter predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centrov za socialno delo in strokovnjakov s področja socialne stroke na drugi strani, so se javno pokazala velika razhajanja v razumevanju in uporabi pravnih predpisov. Izhajajoč iz tega primera smo si zastavili osnovni cilj naše naloge, da proučimo pravno ureditev in prakso pristojnih organov s področja rejništva v Sloveniji ter da opravimo pregled primera 'koroških dečkov'. V raziskavi smo ugotovili, da veljavna zakonodaja na področju rejništva pušča preveč odprtih vprašanj in pravnih praznin, zato v postopkih izvajanja rejniške dejavnosti oziroma izdajanja dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti prihaja do nezakonite prakse in nejasne ločnice med strokovnim delom in izvajanjem upravnega postopka.
Ključne besede: javno pooblastilo, center za socialno delo, upravni postopek, rejništvo.
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 333; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (530,40 KB)

7.
Razpolaganje s stvarnim premoženjem države in občin
Hermina Ocvirk, 2017, diplomsko delo

Opis: Država in občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti imajo v lasti tako po številu kot tudi po vrednosti obsežno stvarno premoženje. Med stvarno premoženje pa prištevamo tako premičnine kot nepremičnine. Zaradi obsežnosti stvarnega premoženja je predpogoj preudarno in gospodarno ravnanje. Enovita zakonodaja je tako nujen pogoj, da se sistematično in enovito uredi postopke pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pripomore h gospodarnejšem in bolj transparentnem upravljanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Še vedno, kljub sprejetem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki sta skupaj zelo pripomogla k sistematičnem normativnem urejanju na področju stvarnega prava v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije na seznamu upravljavcev nepremičnin vpisanih več kot 450 upravljavcev nepremičnega premoženja Republike Slovenije, kar ima za posledico neenotnost in nepreglednost ravnanj ter tako onemogoča usklajeno in gospodarno nepremičninsko politiko. Po mojem mnenju kljub razmeroma enoviti in sistematsko dobro urejeni zakonodaji, imamo razmeroma nizko realizacijo letnega načrta ravnanja, ki pa zopet mislim da ne gre govoriti zgolj o objektivnih okoliščinah in opravičevati dejstvo nizke realizacije na podlagi nizke gospodarske rasti, saj menim da se le-ta odraža zgolj deloma. Poraja se vprašanje ali upravljavci nepremičnine, ki jih trajno ne potrebujejo, ''na zalogo'' uvrščajo v letne načrte, in sicer za primer ko bi se kupec ali poslovna priložnost morebiti v določenem letu vendarle pojavila.
Ključne besede: država, lokalne samoupravne skupnosti, razpolaganje s stvarnim premoženjem, stvarno premoženje
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 104; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (214,28 KB)

8.
Javna objava davčnih dolžnikov kot ukrep proti plačilni nedisciplini
Špela Oblak, 2017, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina na področju davkov je v Sloveniji postala velik problem. Davki so ena glavnih in osnovnih oblik državnih prihodkov in so, skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki, instrument ekonomske in socialne politike države, zato je plačevanje davkov nujno potrebno za njeno delovanje. Zagotavljanje plačilne discipline je naloga civilnega prava, zato mora država vzpostaviti pravno ureditev, ki dolžnike spodbuja k rednemu in pravočasnemu izpolnjevanju obveznosti. Plačilo davka večkrat postane breme, zato si davkoplačevalci na različne načine prizadevajo zmanjšati negativne posledice obdavčitve. V primeru, da zavezanec za davek svoje obveznosti ne poravna v dogovorjenem roku, se z vidika fiskalnih administracij obravnava kot davčni dolžnik, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja njegov davčni dolg. Plačilno nedisciplino lahko pripisujemo nizki davčni morali, razloge pa lahko iščemo tudi pri neustrezni zakonodaji. Vlada je na področju davčne plačilne nediscipline sprejela nekaj ukrepov, eden izmed njih je tudi javna objava seznama davčnih dolžnikov, ki ga bom podrobneje opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, davčni sistem, davčna plačilna nedisciplina, davčni dolžniki, davčna morala, javna objava davčnih dolžnikov, ukrepi proti plačilni nedisciplini, javna objava in poseg v človekove pravice.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 202; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (675,70 KB)

9.
Davčni inšpekcijski nadzor s študijo primera missing trader-ja
Sandra Šuštaršič Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih dejavnosti državne uprave je učinkovito pobiranje dajatev, varovanje družbe in finančnih interesov države. V okviru Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nosilec fiskalne vloge pri zagotavljanju virov financiranja javnofinančnih blagajn, se izvaja finančni inšpekcijski nadzor. To je ena izmed oblik finančnega nadzora, pomembna za učinkovito in zakonito izpolnjevanje davčnih obveznosti. Zaradi prisilne narave davčnih prihodkov postopek finančnega inšpekcijskega nadzora temelji na nekaterih načelih, z upoštevanjem le-teh pa se tako omeji oblast državnih organov nasproti zavezancem za davek. Davčni vrtiljak kot ena izmed oblik davčne utaje predstavlja bistveno nevarnost za javni interes, saj povzroča na eni strani neposredno oškodovanje proračuna, na drugi pa nelojalno konkurenco poštenim davčnim zavezancem ter s tem gospodarsko škodo. Finančna uprava, ki se bori zoper davčne goljufije, poleg ozaveščanja širše javnosti z raznimi pojasnili pri prepoznavi »sumljivih« poslov oz. »sumljivih« zavezancev, tudi sama izvaja nekatere ukrepe v boju zoper tovrstne goljufije.
Ključne besede: finančni nadzor, Finančna uprava RS, načela inšpiciranja, davčni vrtiljak, davčni postopek.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 189; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

10.
Pravna ureditev teritorialnega morja
Jana Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino se je pomen morja povečeval. S povečanje potrebe po trgovanju, izmenjevanju dobrin je morje postalo pomembna transportna pot. Z razvojem ribolova, svetovne trgovine, izkoriščanja naravnih bogastev pa se je pomen morja za države še povečeval. Teritorialno morje je objekt mednarodnega prava. S Konvencijo o teritorialnem morju in zunanjem pasu so poskušali urediti pravne značilnosti teritorialnega morja. To jim v celoti ni uspelo in zato je določanje širine teritorialnega morja ostalo prepuščeno obalnim državam. Spore v zvezi s teritorialnim morje so države članice dolžne reševati v skladu z načelom mirnega reševanja sporov, ki je zajeto že v Ustanovni listini ZN. Ta hkrati določa tudi institucije, na katere se lahko obrnejo države članice v primeru, da pri reševanju sporov ne zadošča metoda mirnega reševanja. V diplomskem delu so zajete pravne značilnosti teritorialnega morja, režim v teritorialnem morju, pravice in obveznosti držav v njem. Predstavljeni sta dve instituciji za reševanje sporov med državami članicami, in sicer ITLOS in ICJ. Predstavljene so tudi dejavnosti na področju pomorskega mednarodnega prava, ki jih izvaja OZN in dejavnosti, ki jih izvaja EU. Nekaj pozornosti je posvečene tudi primeru Corfu channal.
Ključne besede: mednarodno javno pravo, pomorsko mednarodno pravo, teritorialno morje, režim v teritorialnem morju, pravica do neškodljivega prehoda, Corfu channal case
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 202; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (885,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici