| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1851
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice otrok športnikov v srednji šoli
Iva Polanec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kljub temu, da pojem nadarjenosti v strokovni literaturi ni enotno opredeljen, strokovnjaki soglašajo, da so nadarjeni otroci tisti, ki v določenem pogledu prekašajo skupino enako starih vrstnikov. Športno nadarjeni otroci postanejo športniki z registracijo pri nacionalni panožni športni zvezi in s tekmovanjem v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez. Šola in celotna družba naj bi zaščitila in upoštevala avtonomijo mladih športnikov z vsemi njihovimi različnimi zmožnostmi. Šolska zakonodaja (Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) zagotavljata dijakom športnikom lažje usklajevanje šolskih obveznosti s športnimi. Vsak srednješolec ima možnost pridobitve statusa dijaka športnika, katerega podrobneje ureja Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se pravice športno nadarjenih otrok zagotavljajo v slovenskih srednjih šolah in raziskati, v kakšni meri je urejena prilagoditev otrok športnikov pri šolskih obveznostih v slovenski zakonodaji.
Ključne besede: športna nadarjenost, pravice, šport, šola in šport, status športnika
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 30; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (608,50 KB)

2.
Pravice istospolnih partnerjev: primerjava Slovenija - Avstrija
Patricija Vetrih, 2020, diplomsko delo

Opis: Zakonsko zvezo sta do zdaj po definiciji sestavljala moški in ženska. Takšna definicija je trenutno pri nas v Sloveniji, v Avstriji pa so to besedilo zakona že spremenili v dve osebi. V zadnjem času se po Evropi stremi k izenačevanju pravic istospolnih partnerjev z različno spolnimi glede njihovih pravic v partnerski oziroma zakonski zvezi. Trajalo je dosti časa in mnogo truda, da se je diskriminacija počasi začela odpravljati. Večina držav v Evropi že dovoljuje istospolnim, da zvezo vsaj registrirajo in s tem pridobijo pravno varstvo, ki je do zdaj bilo namenjeno samo različno spolnim partnerjem, nekaj držav pa dovoljuje tudi že zakonske zveze med istospolnimi partnerji. Med njimi je tudi Avstrija, ki od začetka leta 2019 dovoljuje istospolne zakonske zveze, medtem ko se v Sloveniji lahko sklene le partnerska zveza, ki pa je s tremi izjemami popolnoma izenačena zakonski zvezi. Vedno bolj se priznavajo pravice glede pravnega varstva tudi v čisto neformalnih istospolnih zvezah, ki se prav tako izenačujejo k izven zakonskim zvezam. V Sloveniji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, ki jim dajejo pravice na različnih področjih (skupno premoženje, socialne, pokojninske, invalidne…). Najpomembnejša zakona v Sloveniji na tem področju sta Družinski zakonik in Zakon o partnerski zvezi. Istospolna partnerja v Sloveniji lahko skleneta le partnersko zvezo ali pa živita v nesklenjeni partnerski zvezi. Tudi v Avstriji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, dominantna na tem področju pa sta »Allgemeines Bürgerliches gesetzbuch« (Splošni civilni zakonik) in Eingetragene Partnerschaft-Gesetz (Zakon o registriranem partnerstvu). Avstrija je odpravila različne predpise za različne spole partnerjev, tako da lahko sklenejo istospolni partnerji tako registrirano partnerstvo, kot tudi poroko; prav tako pa lahko različno spolni sklenejo registrirano partnerstvo, če se tako odločijo (saj bi drugače prišlo do diskriminacije, kjer bi istospolnim partnerjem podeljevalo več pravic). Obe državi sta v zadnjem času spremenili veliko predpisov z namenom odprave diskriminacije istospolnim partnerjem.
Ključne besede: Istospolni partnerji, diskriminacija, zakonska zveza, partnerska zveza, Družinski zakonik, Avstrija.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 6; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (643,69 KB)

3.
Varstvo otrok v času pandemije COVID-19
Vesna Drozg, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Varstvo otrok v času pandemije COVID-19 obravnava otrokove pravice ter njihovo varstvo v času pandemije. V začetnem delu so navedeni temeljni pojmi, ki so pomembni za celotno razumevanje diplomskega dela, kot je razvoj otrokovih pravic, kaj so otrokove pravice, opredeljena pa je tudi definicija otroka iz različnih pravnih virov. Razložen je pojem pandemije in razlikovanje s pojmom epidemije ter opisana je koronavirusna bolezen COVID-19 in potek dogodkov, ki so pripeljali do razglasitve pandemije. Ker je največja posledica pandemije COVID-19 zaprtje izobraževalnih ustanov ter uvedba šolanja na daljavo, je osrednji del diplomskega dela usmerjen v pravice do izobraževanja otrok ter njihovo varstvo v primeru kršitev. V nadaljevanju dela je predstavljena pravica do izobrazbe in varstvu otrok v šoli, del pa je namenjen kršitvi teh pravic ter odgovornost za njihov nastanek. Varuh človekovih pravic je pomemben člen, ki varuje otrokove pravice, zato je del namenjen tudi predstavitvi njegovega dela, prav tako pa so na kratko omenjene tudi druge nevladne organizacije, ki se v največji meri posvečajo varstvu otrokovih pravic. Ker je pandemija izredno stanje, je opisano tudi izobraževanja v izrednem stanju na splošno. V osrednjem delu je največji del namenjen predstavitvi načina izobraževanja v času pandemije, težave, s katerimi so se srečevali učenci ter njihovi starši, ter katere pravice otrok so največkrat kršene. Predstavljene pa so tudi nekatere posledice zaprtja izobraževalnih ustanov, kot so motena prehrana otrok, problematika varstva zasebnosti otrok ter pomoč družine pri učenju od doma. V zaključku diplomske naloge bom navedla nekatera priporočila, ki jih naj upoštevajo države, v primeru ponovnega zaprtja šol, kajti virus se ni nehal širiti in lahko pride do ponovnega zaprtja celotne šole ali posameznega oddelka. V sklepu sem navedla svoje ugotovitve, ki sem jih spoznala med pisanjem diplomskega dela.
Ključne besede: otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, pandemija, COVID-19, izobraževanje, pravica do izobrazbe, izobraževanje v izrednih razmerah, zaprtje šol, izobraževanje na daljavo
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 43; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Vloga izvedenca medicinske stroke v civilnih sodnih postopkih
Sebastjan Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: Izvedenstvo v civilnih pravdnih postopkih predstavlja vedno bolj pomembno dokazno sredstvo v nenehno razvijajočem pravnem sistemu. Diplomska naloga obravnava in analizira vlogo sodnih izvedencev s poudarkom na problematiki izvedenstva medicinske stroke. Slednjih se v praksi na podlagi kompleksnih dejanskih stanj pojavlja največ, predvsem v odškodninskih sporih in v zvezi z odmero nepremoženjske škode. Sodišče uporabi dokaz z izvedencem takrat, kadar ne razpolaga s strokovnim znanjem. Primarna funkcija izvedenca je izdaja izvida in mnenja na podlagi strokovnega znanja, ki znatno pripomoreta k razjasnitvi relevantnih dejstev. Stranke procesa konkretno opredelijo, o čem naj izvedenec izdela izvid in mnenje, pogosto pa jih pozove tudi sodišče, da postavijo vprašanja, katera se postavijo izvedencu. Z uvedbo novele E Zakona o pravdnem postopku se je izvedenstvo uveljavilo kot samostojni dokaz pred pravdo.
Ključne besede: civilno pravdni postopek, izvedenec, izvedenstvo, izvedenec medicinske stroke, zakon o pravdnem postopku, novela ZPP-E
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 15; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (366,11 KB)

5.
Statusno preoblikovanje podjetnika ter prenos podjetja na podjetnika posameznika
Vanessa Pintarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Med podjetnikom in ostalimi oblikami gospodarskih subjektov obstajajo pomembne razlike, zakonodajalec je zato oblikoval specialna pravila ki veljajo, kadar se določena pravnoorganizacijska oblika gospodarske družbe ustanavlja, preoblikuje oziroma preneha obstajati. Specialna pravila so oblikovana zato, da ustrezajo interesom, za uresničevanje katerih so namenjena, obenem pa podjetniku olajšajo izvrševanje upravičenj, ki mu pripadajo. Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo, s čimer na prevzemnika preidejo vse pravice in obveznosti podjetnika prenosnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika pravno dosledno ne gre za statusno preoblikovanje dotedanjega samostojnega podjetnika, saj ta za preneseno premoženje od prevzemnika podjetja ne dobi nasprotne izpolnitve, katere predmet bi bili njegovi deleži, temveč je predmet njegove izpolnitve lahko kakšna druga premoženjska pravica ali pa denar, prenos pa je lahko opravljen tudi neodplačno. Pri podjetniku razpolagalcu ne gre za prenašanje podjetniško organiziranega premoženja (v smislu materialnega statusnega preoblikovanja), temveč gre za njegov popoln umik iz organiziranega podjema. Namen instituta prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika je omogočiti spremembo pravne pripadnosti (vsega ali dela) podjetniško organiziranega premoženja podjetnika razpolagalca, tako da omogoči njegov prehod na podjetnika prevzemnika z univerzalnim pravnim nasledstvom. Prenos podjetja se nujno odrazi tudi v poslovnih knjigah oziroma računovodskih izkazih udeleženih nosilcev podjema, v katerih se to premoženje izkazuje, zato se dotakne tudi področja računovodenja gospodarskih družb. Zakonodajalec je omogočil, da pod določenimi pogoji prenos podjetja na podjetnika prevzemnika opravimo po načelu davčne nevtralnosti, kar omogoča kontinuiteto poslovanja in zmanjša finančno breme tako za prenosnika kot prevzemnika podjetja.
Ključne besede: podjetnik, podjetnik prevzemnik, prenos podjetja, statusno preoblikovanje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev podjetnika posameznika, davčno nevtralni prenos
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 14; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (406,14 KB)

6.
Davčna problematika transfernih cen
Alen Planinšec, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (608,95 KB)

7.
Kršitev človekovih pravic na temelju prepovedi posvojitve ruskih otrok s strani ameriških državljanov
Laura Kraner, 2020, diplomsko delo

Opis: V preambuli Konvencije o otrokovih pravicah je navedeno, da mora otrok za poln in harmoničen razvoj svoje individualnosti odraščati v družinskem okolju, v sreči, ljubezni in razumevanju in da si morajo države prizadevati, da bi otroci odraščali v urejenem družinskem in življenjskem okolju. Vsaka država naj bi zagotovila ukrepe, s katerimi bo skrbela za varstvo otrokovih koristi. Tretji člen Konvencije o otrokovih pravicah opredeljuje načelo največje koristi otroka, ki določa, da naj bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, otrokove koristi glavno vodilo. Bistvo diplomskega dela je predstaviti, kje so bile kršene človekove oziroma otrokove pravice in na kakšen način bi jih morala vsaka država upoštevati pri mednarodnih posvojitvah. Spodbuditi je treba države, da spoznajo, da mednarodna posvojitev predstavlja alternativen in včasih edini način skrbi za otroka, če zanj ni mogoče najti druge možnosti, še posebej, če gre za otroke, ki so bolni in so ostali brez bioloških staršev ter so prisiljeni biti in ostati več let v sirotišnicah.
Ključne besede: otrok, posvojitev, mednarodna posvojitev, kršitev človekovih pravic, načelo varstva otrokovih koristi
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 56; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (470,60 KB)

8.
Prenašanje nalezljivih bolezni po kazenskem pravu, primer: COVID-19
Melisa Tement, 2020, diplomsko delo

Opis: Kdo bi še pred nekaj meseci verjel, da se lahko svet za nekaj časa ustavi? Na začetku leta 2020 je svet presenetila pandemija virusa COVID-19, ki je povzročil svetovno »koronakrizo« in poskrbel za velik ekonomski in socialni šok. Države so začele zapirati meje, začasno prekinile delovanje gostinstva in turizma, zapirati so se začele izobraževalne ustanove in ustavil se je velik del proizvodnje. Močno je posegla v človekove pravice in svoboščine na področju družbenega življenja in države prisilila v sprejetje nenadnih in strogih ukrepov. Trdimo lahko, da je kriza ob zdravstvu in ekonomiji močno posegla tudi na pravno področje in razkrila temeljne pomanjkljivosti državnih ureditev. Ustava Republike Slovenije nam določa trajnost človekovih pravic, ki jih je mogoče začasno razveljaviti ali omejiti. Takšno poseganje v človekove pravice je lahko le začasno, v obdobju trajanja izrednih razmer. Ustavno sodišče je v svojih odločbah vzpostavilo načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih meril ustavno-sodne presoje posebnih ukrepov. Interesi širše javnosti morajo biti toliko močnejši, da je določen poseben ukrep dopusten. Vsak posameznik mora poskrbeti, da s svojim ravnanjem ne širi nalezljive bolezni ali kako drugače ne ogroža zdravja oziroma življenja drugih. Za širjenje nalezljive bolezni in neupoštevanje posebnih ukrepov lahko posameznik kazensko odgovarja. Kazensko pravo ima veliko vlogo pri varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ker s svojimi funkcijami varuje temelje vrednote vsake družbe. Naš Kazenski zakonik v 177. členu opredeljuje kaznivo dejanje prenašanje nalezljivih bolezni in ga uvršča v poglavje kaznivih dejanj, ki varujejo človekovo zdravje kot kazenskopravno zavarovano dobrino. Iz pravne norme je razvidno, da gre za poškodbeno kaznivo dejanje, ker mora za dokončanje kaznivega dejanja priti do prenosa nalezljive bolezni na vsaj eno osebo. Povzročitev splošne nevarnosti iz 314. člena Kazenskega zakonika velja za temeljno ogrozitveno kaznivo dejanje, ki je uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Prepovedana posledica, ki mora nastati, je povzročitev konkretne nevarnosti za življenje ljudi. Temeljni predpis, na katerega se sklicujejo takšna kazniva dejanja, je Zakon o nalezljivih boleznih. Zakon določa splošne in posebne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, ki jih mora v skladu s splošno družbeno koristjo zagotavljati država. Določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije. Zakon navaja več posebnih ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje nalezljivih bolezni. Najbolj problematična ukrepa, ki določata omejitve gibanja, sta karantena in osamitev oziroma izolacija. Slovenija je 12. 3. 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Od takrat je bilo v zelo kratkem času sprejetih veliko odlokov in odredb z zakonsko močjo. Kršiteljem ukrepov je bilo predpisanih nekaj kazni in glob, za nekatere pa kazenski zakonik predvideva celo zaporne kazni.
Ključne besede: kazensko pravo, kaznivo dejanje, prenašanje nalezljivih bolezni, COVID-19, epidemija, koronavirus
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 110; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (585,44 KB)

9.
Sporazum o priznanju krivde kot sredstvo za boj proti kriminaliteti
Nina Sotošek, 2020, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je institut, ki poenostavlja reševanje kazenskih zadev in spreminja potek kazenskega postopka. Sporazumevanje o krivdi (ang. plea bargain) se je v države evrokontinentalne tradicije s pretežno mešanim kazenskim postopkom postopoma uvajalo po vzoru anglosaških držav z adversarnim kazenskim postopkom. Tudi Slovenija je sporazum o priznanju krivde in z njim povezana pogajanja o priznanju krivde v svoj kazenski postopek uvedla leta 2012 z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-K. Dolgoletne izkušnje z uporabo instituta imajo predvsem v ZDA, kjer z njegovo pomočjo učinkovito in hitro rešijo večino vseh kazenskih zadev. Sporazum o priznanju krivde predstavlja skrajšano in poenostavljeno obliko reševanja spora, kar pomeni, da se zoper obdolženca, ki krivdo prizna, postopka ne vodi več v celoti. Tožilec in obdolženec se lahko v okviru sporazumevanja o krivdi dogovorita o pogojih in določenih ugodnostih, pod katerimi bo obdolženec krivdo priznal. Sodišče ostaja v takšnem postopku nevtralno in ne sme biti vpleteno v postopek pogajanj o priznanju krivde, po sklenjenem sporazumu pa preveri zgolj njegovo zakonitost oz. skladnost s predpisanimi kriteriji. Primarni cilj večine držav, tudi Slovenije, ki so v svoj kazenski postopek uvedle institut sporazuma o priznanju krivde je večja učinkovitost kazenskega postopka, torej skrajšanje sodnih zaostankov in večja ekonomičnost. Drug pomemben cilj, ki ga z uporabo instituta prav tako lahko dosežemo pa je uporaba sporazumevanja o krivdi v boju proti težje pregonljivim oblikam kriminalitete. Sporazum o priznanju krivde se lahko v določenih primerih uporabi za sodelovanje obdolžencev kot prič, ki v zameno za določeno ugodnost priznajo krivdo za storjeno kaznivo dejanje ter so hkrati motivirani za pomoč tožilcu pri razkritju drugih hujših udeležencev kaznivih dejanj oz. razkritju večje kriminalne dejavnosti, ki bi jo sicer tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov zelo težko preganjalo.
Ključne besede: sporazum o priznanju krivde, priznanje krivde, ugodnost, skrajšanje sodnih postopkov, sodelujoče priče, boj proti težje pregonljivim oblikam kriminalitete
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (893,63 KB)

10.
Obdavčitev dediščin in daril v Republiki Sloveniji
Pina Kač Silić, 2019, diplomsko delo

Opis: Davki nas spremljajo na vsakem koraku vsakdanjega življenja – kot državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) moramo plačati davek na hrano, pijačo, dohodek, nepremičnine, premičnine pa tudi na dediščine in darila. Vsak v življenju vsaj enkrat nekaj podeduje ali dobi kot darilo, kar pomeni, da je dolžan plačati davek. Kakšen davek in višino le-tega določuje predvsem od koga so dediščino oziroma darilo prejeli. V RS so davki na dediščine in darila urejeni v Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Določbe tega zakona so prilagojene razmeram sodobnega sveta in novim oblikam celote premoženjskopravnih razmerij, katerih predmet je darovanje oziroma dedovanje. Členi tega zakona določajo od predmeta obdavčitve, davčnega zavezanca do davčnih stopenj in davčnih oprostitev. Dediči oziroma obdarjenci so razvrščeni v ustrezne dedne rede, ki so določeni po ZDDD. Ti dediči spadajo v pojem davčnih zavezancev za davek na dediščine in darila, ki so lahko bodisi fizične osebe ali civilno-pravne osebe. S tem davkom je obdavčeno premoženje, ki ga fizična ali civilno-pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Zato davek na dediščine in darila sodi med premoženjske davke. Pri tem mora obstajati tudi davčna obveznost in/ali pravni naslov za prenos lastninske pravice. Stopnja davka, ki ga davčni zavezanec mora plačati, je odvisna od tega, v kateri dedni red je uvrščen. Tako velja dodati, da ta vrsta davka spada med osebne davke, saj se pri odmeri le-tega upoštevajo okoliščine zavezanca (na primer bližina sorodstva). Teh in drugih pojmov, ki sodijo na področje davka na dediščine in darila se bom globje dotaknila v diplomskem delu, zaključila pa bom s sklepnim delom, ki sestoji iz osnovnih ugotovitev in sklepnih misli.
Ključne besede: davek, dediščine in darila, davčna obveznost, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 423; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (262,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici