SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1817
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki povojnih pobojev in ravnanja z ujetniki na širšem območju zasavja
Nejc Gabrijel, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Tematika diplomskega dela zavzema pravni pogled povojnih pobojev na širšem področju Zasavja v letu 1945. Po kratkem orisu vojnega prava sledi pregled mednarodnih konvencij, predvsem ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1929, ki je takrat najbolj celovito urejala področje vojnih ujetnikov. Nato sledi Martensova klavzula, ki opredeljuje postopanje vojskujočih strani v primeru, kjer situacija ni pravno opredeljiva. Na kratko je opisana Uredba o vojaških sodiščih, ki je avtonomen partizanski vir za področje kazenskega prava. Po pregledu takrat veljavnega prava sledi ugotavljanje odgovornosti za storjene zločine iz dveh vidikov. Prvi je komandna odgovornost, drugi pa institut udeležbe v skupini, ki je zakrivila vojne zločine. Vsebinski del se nadaljuje z opisom kršitev prava s strani prič in opredelitvijo glavnega problema – kaj je šlo takrat narobe, da je pravo odpovedalo? Ter posledično - kaj lahko storimo, da se takšni dogodki ne ponovijo?
Ključne besede: Povojni poboji, Zasavje, 1945, komandna odgovornost, ženevska konvencija, Martensova klavzula, partizani
Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (698,65 KB)

2.
Pravne značilnosti apostille in primerjava s konzularno overitvijo tujih listin
Barbara Ogorevc, 2018, diplomsko delo

Opis: Apostille pomeni potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in žiga ali pečata na listini. To potrditev opravi pristojni organ države izvora listine, ki se bo uporabljala v drugi državi in se ne navezuje na njeno vsebino. Potrditev, oziroma Apostille, se na listino pripne, odtisne ali priveže. Apostille je nastal, da bi se izognili postopku konzularnega potrjevanja tujih listin, t.i. »dolga overitev« oziroma legalizacija. Nekatere države so podpisale Haaško konvencijo o odpravi legalizacije tujih javnih listin z dne 05.10.1961 in jo nadomestile z žigom Apostille. Listine, ki so opremljene s tem žigom v državah podpisnicah Haaške konvencije ni potrebno še dodatno overiti.
Ključne besede: Apostille, konzularna overitev, listina, tuje javne listine, legalizacija, verodostojnost, pristnost, podpis, dokazna moč, istovetnost
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 75; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Zgodovinski razvoj pravic invalidov do sprejetja MKPI
Miha Erhatič, 2018, diplomsko delo

Opis: Invalidi so heterogena skupina, za katero so značilne različne invalidnosti in zato lahko v literaturi srečamo številne definicije invalidnosti. Tako kot je pri številu definicij invalidnosti, je tudi področje urejanja človekovih pravic močno razvejano. Naloga prikazuje pomembnejše dokumente, ki urejajo človekove pravice invalidov do sprejetja Mednarodne konvencije o pravicah invalidov. Pravna ureditev pravic invalidov je zahtevna tematika, ki je med seboj zelo prepletena in s tem tako na mednarodni kot tudi na ravni RS urejena s številnimi zakoni. Na mednarodni ravni so v nalogi predstavljeni predpisi, ki to področje urejajo in so jih sprejele: OZN, Mednarodna organizacija dela, Svet Evrope in Evropska unija. Na nacionalni ravni pa je ureditev pravic invalidov prikazana po različnih področjih. Tako je prikazano področje vzgoje in izobraževanja, dela in zaposlovanja, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starševskega varstva in družinskih prejemkov, socialnega varstva vojnih invalidov ter kulture.
Ključne besede: invalidi, pravice invalidov, mednarodna ureditev, nacionalna ureditev
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (749,34 KB)

4.
Postopki za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi (osebni stečaj in postopki zaradi prezadolženosti)
Kristina Kanevče, 2018, diplomsko delo

Opis: V slovenski pravni ureditvi je osebni stečaj uveden leta 2008 z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da pod določenimi pogoji in po točno predpisanem postopku upnikom poskušajo poplačati terjatve iz premoženja, ki je del stečajne mase, za preostanek dolgov, ki niso zmoženi plačati pa lahko zaprosijo v posebnem postopku odpust obveznosti. V italijanskem pravnem sistemu so fizične osebe izključene iz stečajnega zakona, saj so opredeljene kot »soggetti non fallibili« oz. osebe, nad katerimi ni mogoče začeti stečajnega postopka. Iz tega razloga italijanska pravna ureditev ne pozna instituta osebnega stečaja, ampak je leta 2012 uvedela poseben zakon, zunaj stečajnega zakona, ki se imenuje Legge n. 3/2012 in ureja postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb. Italijanska zakonodaja omogoča dva postopka finančne reorganizacije, na podlagi katerih se prezadolženi dolžnik skuša dogovoriti o poplačilu svojih dolgov z upniki, tretji postopek pa je podoben našemu institutu osebnega stečaja in predpisuje postopek likvidacije (stečaja) premoženja dolžnika, pod določenimi pogoji tudi odpust obveznosti. Namen diplomske naloge je predstaviti s čim manj teorije postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi in predstaviti glavne razlike med dvema ureditvama.
Ključne besede: osebni stečaj, odpust obveznosti, postopki zaradi insolventnosti, insolvenčno pravo, dolžnik, stečajni postopek
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 429; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (487,41 KB)

5.
Pravni izzivi vozil brez voznikov v Evropski uniji
Sergeja Smogavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava tematiko avtomatiziranih vozil, ki bodo spremenila transport, kot ga poznamo danes. Do leta 2020 bi naj bilo že mnogo avtomatiziranih vozil na naših cestah. Vozila brez voznika se zanašajo na GPS sistem, ki zaznava lokacijo vozila, laserje, ki zaznavajo okolico okoli sebe, ter podatke vozila, kot so hitrost, poraba goriva ter podobno. V praksi se uporablja veliko različnih poimenovanj avtomatiziranih vozil ter stopenj avtomatizacije, ki počasi ena za drugo vstopajo v naš sistem. Razvoj avtomatiziranih vozil se je začel s servitizacijo, kar pomeni, da produktu dodamo storitev, kar poveča vrednost samemu produktu. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Evropska unija (odslej EU) začela posvečati ogromno časa ter sredstev v namene raziskovanja vpliva vozil na transport, okolje in ljudi. Cilj EU je tako imenovana »vizija nič«, kar pomeni nič smrtnih žrtev na cestah. Sčasoma naj bi se izoblikovala zavezujoča pravila na ravni EU, ki bodo omejevala avtonomijo držav članic. Najpomembnejša pravila, ki trenutno urejajo področje avtomatiziranih vozil v EU, pa so Amsterdamska deklaracija, Direktiva o zavarovanju motornih vozil in Direktiva o odgovornosti za proizvode, ki pa avtomatiziranih vozil ne urejajo neposredno. Za popolno ureditev področja avtomatiziranih vozil bi bilo potrebno enotno urejanje pravil za vstop vozil na svetovni trg, sprejeti enotna pravila kibernetske varnosti ter urediti področje odgovornosti v primer prometnih nesreč. Zunaj mej EU se razvoju nove tehnologije posvečata predvsem Japonska in Združene države Amerike (odslej ZDA). Japonska je razvila napredne ITS-sisteme, ki omogočajo delovanje povezanih vozil. Po tem zgledu tudi EU razvija sistema Galileo in C-ITS, ki naj bi služila istemu namenu. ZDA se je na drugi strani odločila za nezavezujoča pravila, postavljena s strani Uprave za varnost na avtocesti, kar je vodilo v raznoliko zakonodajo med državami, kjer nekatere celo ne dovolijo vožnje avtomatiziranih vozil, spet druge pa so postavile zavezujoča pravila glede njihovega vstopa na trg.
Ključne besede: Avtomatizirano vozilo, Evropska unija, odgovornost, povezana vozila, kibernetska varnost, servitizacija, avtomatizacija, zakonodaja, spremembe.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 220; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski uniji
Urška Temlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev. Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost. V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno. V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev. Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 227; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (607,21 KB)

7.
VOLILNA UDELEŽBA MLADIH
Nejc Frantar, 2018, diplomsko delo

Opis: Volitve so neločljiv del predstavniške demokracije. Na volitvah volivci izražajo svojo voljo in izbirajo predstavnike, ki jih bodo zastopali v zakonodajnem telesu oziroma bodo vodili izvršno oblast. Vendar pa kljub pomembnosti volitev volilna udeležba po svetu upada in to celo na vseh kontinentih. To je pereče vprašanje, s katerim se države sveta spopadajo že več desetletij. Najbolj problematično pri upadu volilne udeležbe pa je, da je ta največja pri mladih volivcih. V svoji diplomski nalogi sem v prvem delu predstavil volilno udeležbo v svetu, predvsem sem se osredotočil na volilno udeležbo mladih volivcev v Evropi in ZDA in pa na vzroke in faktorje, ki nanjo vplivajo. V drugem delu diplomske naloge sem na kratko predstavil zgodovino volilne udeležbe v Republiki Sloveniji, kasneje pa analiziral podatke, zbrane iz volilnih imenikov treh občin. Na vzorcu 6063 preštetih volivcev, razdeljenih v starostne skupine in po spolu, sem skušal dobiti kar se le da točen vpogled v to, kakšna je razlika v volilni udeležbi med starejšimi in mlajšimi generacijami v Sloveniji.
Ključne besede: volilna udeležba, mladi, volitve, lokalne volitve, starostne skupine
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 304; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
Pravna ureditev stavbne pravice v slovenskem pravnem redu
Patricija Jazbec, 2018, diplomsko delo

Opis: Stavbna pravica je stvarna pravica, ki se je v slovenskem pravnem redu pojavila leta 2003 z uvedbo Stvarnopravnega zakonika(SPZ). Po vsebini bi jo lahko primerjali z služnostjo, vendar je stavbna pravica svojevrstna stvarna pravica s povsem drugačnimi lastnostmi, kar izhaja že iz njene zakonske definicije. Gre namreč za stvarno pravico, ki omogoča ločeno lastništvo na zgradbi, brez hkratnega lastništva na zemljišču, na katerem je zgradba zgrajena. Stavbna pravica načeloma nastane na podlagi pravnega posla. Na podlagi pravnega posla lahko tudi preneha, poleg tega pa so možni tudi drugi načini prenehanja stavbne pravice, med katerimi je najpogostejši način najverjetneje prenehanje zaradi preteka časa, za katerega je bila ustanovljena. Stavbna pravica je stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, zaradi česar je potrebna usklajenost stvarnopravnih določb, ki urejajo stavbno pravico, tudi z določbami Zakona o zemljiški knjigi(ZZK-1). V svoji diplomski nalogi bom podrobneje predstavila pravno ureditev stavbne pravice v slovenskem pravnem redu. Najprej bom povzela njene temeljne lastnosti, nato pa bom na podlagi zakonske ureditve predstavila nastanek stavbne pravice, razmerje med lastnikom nepremičnine in imetnikom stavbne pravice in možne načine njenega prenehanja. Pri pisanju si bom pomagala tudi s pravno literaturo in s sodno prakso slovenskih sodišč. Na podlagi vsega bom na koncu poskušala predstaviti prednosti, ki jih prinaša ustanovitev stavbne pravice v primerjavi z ostalimi stvarnimi pravicami.
Ključne besede: stavbna pravica, zgradba, zemljišče, Stvarnopravni zakonik, zemljiška knjiga
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 235; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (732,63 KB)

9.
Pravna analiza finančnih zavarovanj s pregledom sodne prakse
Valentina Gorjanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večjega financiranja s pomočjo kreditov narašča tudi potreba po zagotovitvi ustreznega zavarovanja. Pri več milijonskih transakcijah je pomembno, da je zavarovanje likvidno in ga je mogoče hitro realizirati. Kot posledica Akcijskega načrta za finančne storitve je bila sprejeta Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju, ki daje državam članicam pravne okvirje za ureditev področja finančnih zavarovanj. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih. Namen ureditve je hiter in neformalističen način realizacije finančnih zavarovanj, s katerim se zagotovi likvidnost finančnih trgov. Pomembno pa je poudariti, da je ureditev Zakona o finančnih zavarovanjih specialnejša od nekaterih splošnih pravil slovenske zakonodaje, predvsem v postopkih insolventnosti. Stranke, ki lahko uporabljajo finančna zavarovanja, morajo izpolnjevati določene pogoje. Gre predvsem za profesionalne subjekte, pri katerih se domneva, da poslujejo z visoko mero strokovnosti in skrbnosti. Prav zaradi tega je mogoče pri Direktivi in posledično pri Zakonu o finančnih zavarovanjih zaznati odmik od kogentnih pravil in drugih formalnosti, saj se predvideva, da za profesionalne subjekte takšna visoka stopnja strogosti ni potrebna. Stranke pogodbe o finančnih zavarovanjih lahko na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ustanovijo bodisi zastavno pravico, bodisi prenesejo polno pravico na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu na prejemnika finančnega zavarovanja. V primeru nastopa neizpolnitve lahko prejemnik zavarovanja hitro in učinkovito realizira finančno zavarovanje. Slednjega lahko zunajsodno proda, si predmet prisvoji ali poda pobotno izjavo. Namen teh pravil je upniku omogočiti pospešeno poplačilo svoje zavarovane terjatve. V Zakonu o finančnih zavarovanjih sta urejena tudi notarska hipoteka in postopek notarske prodaje, ki prav tako sledita namenom in ciljem Direktive po hitri realizaciji zavarovane terjatve.
Ključne besede: Finančno zavarovanje, zastavna pravica, fiduciarni prenos, insolvenčni postopki, Direktiva 2002/47/ES, notarska prodaja.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 137; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (975,61 KB)

10.
Čezmejna prenosljivost storitev spletnih vsebin na notranjem trgu Evropske unije
Leon Lah, 2018, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju eksponentne rasti pomena interneta in z njim povezanih novonastalih storitev se pojavljajo nove potrebe in zahteve njegovih uporabnikov. Ena pomembnejših funkcij interneta je tudi distribucija raznih avdiovizualnih spletnih vsebin, kot so e-knjige, filmi, igre, glasba in športni prenosi. Državljan poljubne države članice Evropske unije, ki je naročnik določene storitve spletnih vsebin in se začasno nahaja v drugi državi članici Evropske unije, želi tudi tam imeti dostop do storitev spletnih vsebin, za katere je plačal v svoji domači državi oz. državi članici prebivališča, kar je skladno z idejo notranjega trga. V takšnih primerih so do zdaj v Evropski uniji nastajale težave, saj dostop v drugi državi članici pogosto ni bil omogočen. Glavni vzrok za to je v teritorialni naravi avtorske pravice in sorodnih pravic, zaradi česar ponudniki spletnih storitev slednje ponujajo zgolj na določenih trgih. Podeljevanje ekskluzivnih pravic prenosa vsebin ponudnikom storitev je skladno z obstoječo evropsko zakonodajo in varuje imetnike avtorskih pravic in sorodnih pravic pred izpadom dohodka in spodbuja kulturno raznolikost ter prilagoditev storitev spletnih vsebin posameznim trgom. Rešitev omenjenega problema sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela z uredbo o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu. Z njo je vzpostavljena pravna fikcija, po kateri se šteje, da zagotavljanje dostopa do storitev spletnih vsebin poteka le v naročnikovi državi članici prebivališča, čeprav se naročnik začasno nahaja v drugi državi članici. S to uredbo Evropska unija sledi ciljem za razvoj strategije za enotni digitalni trg. Uredba naročniku storitev spletnih vsebin v eni izmed držav članic omogoča, da bo do teh vsebin lahko dostopal tudi, ko se bo nahajal v drugi državi članici, hkrati pa uredba varuje interese imetnikov pravic in ponudnikov storitev.
Ključne besede: storitve spletnih vsebin, notranji trg, čezmejna prenosljivost, uredba, avtorska pravica
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 158; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (609,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici