| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1828
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Sovražni govor kot kaznivo dejanje
Jasmina Mitev, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Keywords: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Published: 06.09.2019; Views: 95; Downloads: 10
.pdf Full text (394,83 KB)

2.
Vpliv Hammurabijevega zakonika na židovsko pravo Stare zaveze
Žan Frangeš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo proučuje vpliv in uporabo Hammurabujevega zakonika v verzih Stare zaveze, natančneje v drugi Mojzesovi knjigi (Exodus) in peti Mojzesovi knjigi (Deuteronominum). Oba zakonika predstavljata pravne temelje svojih civilizacij in tudi v svetu. Mogočnost samih virov in njihov nastanek se je primerjal in po izročilu nastal iz rok božanstev in drugih metafizičnih bitij. S tem so takratni vladarji pridobili na avtoriteti in legitimnosti zakonikov. Natančno preučevanje pravnih virov nam prinese vpogled v njuno medsebojno prepletanje. Čeprav je prenosu zakonov iz enega zakonika v drugega nasprotovalo veliko zgodovinarjev in pravnih piscev, je uporaba Hammurabijevega zakonika v verzih Stare zaveze nepogrešljivo opazna. Podobnost lahko pripišemo bližnji geografski povezanosti, saj se je celoten razvoj odvijal med Egiptom in Babilonijo. Temelj Hammurabijevega zakonika je talionsko načelo, ki je tudi najširše poznano pravno načelo, ''zob za zob, oko za oko ''. Talionsko načelo se pojavlja v členih 196 do 205 Hammurabijevega zakomnika. Načelo je v Stari zavezi skoraj dobesedno prepisano, v verzih o poškodovanju nosečnice v 21,22-25. Kljub skoraj dobesednemu prepisu iz Hammurabijevega zakonika, to ni edini tak primer uporabe vsebine členov v Stari zavezi. Po kompleksni analizi obeh zakonikov, se uporaba Hammurabijevega zakonika opazi v skoraj v vseh predelih zakonika Stare zaveze. Sorodna enakost, ki se v pravnih virih pojavlja kot primer podobnosti, so verzi o volih v Stari zavezi (21,28-32). Verzi sledijo členom Hammurabijevega zakonika v enakem vrstnem redu, vsebinsko se skoraj prekrivajo, sama podobnost pa se razteguje tudi na kazenske sankcije. Največja uporaba Hammurabijevega zakonika je opazna v drugi Mojzsesovi knjigi (Exodus). Peta Mojzesova knjiga pokaže napredek v urejenih sodniških funkcijah in pravdnem postopku, kar Hammurabijev zakonik ne ureja. Omenja se samo v določenih členih kot možnost dokazovanja in priseganja pred samimi božanstvi. O samem pravnem postopku govori v epilogu, kjer poudarja Hammurabi prednost svojega zakonika, ki naj varuje slabotnega pred mogočnim, naj pomaga do pravice vdovi in siroti, ter naj vsakemu pojasni kaj ima pričakovati v pravdi. Primerjanje obeh pravnih virov pokaže napredek v razvoju, od nesistematično urejenih členov v Hammurabijevem zakoniku, do bolj sistematično in vsebinsko urejenih verzov Stare zaveze.
Keywords: Hammurabijev zakonik, Stara zaveza, Exosdus, Deuteronominum, židovsko pravo, primerjava, epilog, prolog, talionsko načelo
Published: 18.07.2019; Views: 50; Downloads: 13
.pdf Full text (834,47 KB)

3.
Priobčitev javnosti v avtorskem pravu v praksi sodišča evropske unije
Veronika Kuralt, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava pravico do javne priobčitve del skozi pravne akte in sodno prakso Sodišča EU. V skladu z Direktivo 2001/29 pravica do priobčitve javnosti zajema vsako oddajanje ali retransmisijo dela v javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, po žici ali brez, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Sodišče EU je v pojem javne priobčitve vpeljalo več meril, ki so mu služila kot pravilo za določitev, ali gre v posamezni obravnavani zadevi za javno priobčitev del ali ne. Pri določenih merilih je Sodišče EU ubralo neko svojstveno razlago, kaj naj bi določeno dejanje z vsemi okoliščinami v okviru določenega merila pravzaprav pomenilo. Vsa merila so se nesistematično snovala s prakso Sodišča EU, ne da bi pri tem izhajala iz teoretičnih pravnih podlag ali oprijemljivih kazalnikov. Kriterij nove javnosti in dejanje hiperpovezav, trenutno veljata za najbolj sporna konstrukta Sodišča EU, katere pravni obstoj je prerekan iz več razlogov. Sodišče EU pri svojem utemeljevanju, nove javnosti, naredilo odmik pri razlagi posameznih določb pravnih aktov na katerih je gradilo temelje nadaljnjega sojenja. Koncept nove javnosti nima prav pozitivnega pridiha nekega trdnega kriterija, s katerim bi lahko določili priobčitev javnosti. Podobno usodo delijo hiperpovezave, ki sicer niso opredeljene kot kriterij priobčitve javnosti, vendar pa so zajete kot dejanje, ki priobči zaščiteno delo javnosti. Ugotavlja se, da je potrebno tudi hiperpovezave izločiti iz priobčitve javnosti. Posledice teh nejasnosti rezultirajo v neenaki sodni praksi pojma javne priobčitve.
Keywords: avtorsko pravo, avtorska pravica, javna priobčitev del, priobčitev, javnost, nova javnost, hiperpovezave, Direktiva 2001/29, Sodišče EU, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Published: 05.07.2019; Views: 195; Downloads: 18
.pdf Full text (1,18 MB)

4.
Pranje denarja preko davčnih oaz in slamnatih podjetij
Gregor Nestorov, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pranje denarja je kaznivo dejanje, kjer se skuša premoženje, ki je pridobljeno s predhodnim kaznivim dejanjem, prikazati, kot da je pridobljeno na zakonit način. Od pojava tega kaznivega dejanja do danes, so se oblike izvršitvenih ravnanj nenehno spreminjale. V zadnjem času so v zvezi s pranjem denarja še posebej aktualne davčne oaze in slamnata podjetja. V začetku diplomskega dela je podrobneje predstavljen institut pranja denarja, značilnosti in vrste davčnih oaz ter slamnata podjetja. Kaznivo dejanje pranja denarja predstavlja vse večji in resnejši problem. Število teh kaznivih dejanj iz leta v leto narašča. Po celotnem svetu naj bi se pretakalo že na stotine milijard evrov umazanega denarja. Takšni strmi rasti je pripomogla svetovna globalizacija in na splošno modernizacija delovanja družbe. Prvi korak k zajezitvi razmaha te vrste organiziranega kriminala predstavlja ustrezna inkriminacija tega kaznivega dejanja v nacionalnem pravnem redu. V tretjem poglavju je predstavljena pravna ureditev pranja denarja v slovenski zakonodaji in nekaterih drugih evropskih državah ter v Evropski uniji, ki stremi k poenotenju prava na tem področju. Za uspešen boj proti pranju denarja so poleg ustrezne inkriminacije potrebni tudi drugi ukrepi, ki zajemajo delovanje nacionalnih organov ter povezovanje posameznih držav v mednarodne institucije, specializirane za boj proti pranju denarja. V drugi polovici diplomske naloge je tako predstavljen Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ter nekatere izmed najvidnejših mednarodnih institucij, ki delujejo na tem področju. Kljub načeloma dobri inkriminaciji pranja denarja v Kazenskem zakoniku in drugih pravnih aktih, ki vključujejo tudi modernejša izvršitvena ravnanja, prihaja v pravni teoriji do nekaterih dilem v zvezi s tem kaznivim dejanjem. Pri razrešitvi teh vprašanj imajo odločilno vlogo sodišča, ki s svojimi sodbami postavljajo pravne standarde pri interpretaciji posameznih zakonskih določb. V zadnjem poglavju diplomskega dela je analizirano delovanje slovenskega pravosodja, prav tako pa so predstavljeni tudi nekateri primeri oziroma ugotovitve iz sodne prakse.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, slamnata podjetja, davčne oaze, Urad
Published: 05.07.2019; Views: 180; Downloads: 27
.pdf Full text (508,43 KB)

5.
Digitalni dokazi v slovenski zakonodaji in sodni praksi
Primož Zupanič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Digitalni dokazi so vrsta elektronskih dokazov, ki postajajo čedalje bolj pomembno dokazno sredstvo tudi v kazenskih postopkih. Pravosodnim sistemom povzročajo velike težave, saj so lahko relevantno dokazno sredstvo v vseh pravnih postopkih. Ker so prisotni praktično povsod, je pomembno, da se seznanimo z njihovo uporabo in posebnostmi. Velik poudarek moramo nameniti seznanitvi z novimi oblikami digitalnih dokazov, izobraževanju na področju odkrivanja in preiskovanja zlorab ter ureditvi postopkov zavarovanja in preiskav naprav, ki vsebujejo digitalne dokaze. Tukaj je namreč še vedno največ težav, saj je s pomočjo digitalne tehnologije zelo lahko skriti in omejiti dostop do podatkov, ki bi lahko bili upoštevano dokazno gradivo. Ravno tako jih je težko ovrednotiti enako kot klasične dokaze, saj zaradi svojih tehničnih karakteristik zahtevajo drugačen pristop, da so pravno dopustni in imajo dokazno vrednost. Zavarovanje in ohranjanje takšnih dokazov utegne biti zelo zapleteno in lahko vpliva na njihovo verodostojnost ter na potek in pravilnost končne sodbe. Ker so tudi digitalni dokazi predmet proste presoje, je nujno potrebna zadostna mera ozaveščenosti sodišča in ostalih organov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in upoštevanje temeljnih postopkovnih pravil. Glede na naraščajoče trende digitalizacije, je utemeljeno pričakovati porast kaznivih dejanj, kjer bo na različne načine prisotna informacijska tehnologija. Države bodo tako prisiljene zakonodajo urediti na način, ki bo omogočal čezmejno in geografsko neomejeno zagotavljanje nadzora. Razvoj sodobne tehnologije pa bo na novo postavil potrebo po presoji med različnimi nameni in cilji kazenskega postopka. Potrebno bo natančno razjasniti, kje se konča dopusten postopek pregona in kje se začne čezmerno poseganje v človekove pravice. V diplomskem delu zato proučujem pomen in uporabo digitalnih dokazov v postopkih in ureditev v slovenski zakonodaji. Raziskujem problematiko zlorab digitalnega gradiva, nastajanje novih načinov uporabe elektronskih naprav za izvrševanje kriminalnih aktivnosti in soočenje našega prava s temi zlorabami. Preučujem tudi primere iz sodne prakse, na podlagi katerih se bom seznanil s postopanjem organov pri uporabi digitalnih dokazov na kazenskem in na civilnem področju.
Keywords: Digitalni dokaz, elektronska naprava, ZKP-J, zloraba, preiskava, podatki, informacijsko-komunikacijska tehnologija.
Published: 05.07.2019; Views: 148; Downloads: 11
.pdf Full text (425,23 KB)

6.
Gorske bukve in dednopravne razmere kmečkega stanu
Sara Tajnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene razmere neprivilegiranega sloja Avstrijskega cesarstva v času fevdalizma in počasen, a kontinuiran razvoj njihovih pravic. Svoje nezadovoljstvo so začeli izražati s številnimi kmečkimi upori, ki so jih vodile manjšine tekom srednjega veka, korenite spremembe na tem področju pa so se pokazale šele z uporabo Gorskih bukev, ki so izšle 1543. Gorske bukve, kot pravni akt, so eden prvih aktov, kjer postanejo avtonomna ljudska sodišča, instanca reševanja sporov, omejenih na vinogradništvo, obenem z vsemi civilno in kazensko pravnimi uzancami in so sodišča, ki so predstavljala velik napredek za neprivilegiran sloj, saj so, v nasprotju s patrimonialnimi sodišči, kmetje mogli zadeve med seboj reševati sami, seveda pod vodstvom in nadzorom gorskega gospoda oziroma njegovega pooblaščenca, ki je bil izveden v običajnem, deželnem in rimskem pravu. Veliko vlogo pri tem je imelo običajno pravo, do neke mere je mogoče opaziti tudi povezavo z rimskim pravom, s katerim so si pomagali predvsem pri razlagi posameznih institutov. Gorske bukve so kot prvi pravni akt, preveden v slovenski jezik, zahtevale poenotenje ne le pravic in obveznosti vinogradnikov v zvezi z nepremičninami, ki so jih obdelovali, temveč tudi enoten postopek na avtonomnem sodišču oziroma na vinogorskem zborovanju. V nadaljevanju so podrobneje predstavljene dedno pravne določbe izvirnika, ki so za lažje razumevanje razdeljene na javnopravne in zasebnopravne. Za lažje razumevanje dedovanja je v nalogi predstavljeno še dedovanje v širšem pomenu, ne le v okviru določb Gorskih bukev, saj je bilo pomembno, ali je zapustnik svojo voljo izrazil v poslednjevoljni odredbi ali je nastopilo intestatno dedovanje. Zaslediti je mogoče tudi, da je, četudi je bila pravilno izražena poslednja volja zapustnika, slednja ni imela tako ključne vloge, kot jo ima danes, saj so smeli na vinogorskem zboru pri razdelitvi dediščine odločiti tudi drugače, kot je želel zapustnik.
Keywords: Vinogorsko pravo in zborovanja, avtonomna ljudska sodišča, Gorske bukve, dedovanje in dednopravna določila.
Published: 27.06.2019; Views: 97; Downloads: 17
.pdf Full text (1,66 MB)

7.
Vloga in pomen skupine držav proti korupciji (greco) pri zmanjševanju korupcije Republike Črne gore
Lovro Planinšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Korupcija je eden izmed resnih problemov v družbi, najbolj opazna je v državah v razvoju in v bivših socialističnih državah. Po slovenski zakonodaji je korupcija opredeljena kot »vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega«. Korupcija ima številne oblike, kot so: podkupovanje, trgovanje z vplivi, zloraba funkcij, lahko pa se skrije tudi za nepotizmom, navzkrižjem interesov med javnim in zasebnim sektorjem. Njeni učinki so resni in zelo razširjeni. Korupcija predstavlja tudi grožnjo varnosti. Deluje kot zaviralec gospodarske rasti, saj ustvarja poslovno negotovost, upočasnjuje procese in nalaga dodatne stroške. Čeprav se lahko narava in obseg korupcije med državami EU razlikujeta, škoduje EU kot celoti, saj znižuje raven naložb, ovira pošteno delovanje notranjega trga in zmanjšuje javne finance. V svetu se države povezujejo v številne organizacije in skupnosti, eno izmed najmočnejših in najbolj urejenih predstavlja Evropska Unija. Države članice si morajo med seboj in med Unijo zaupati za uspešno sodelovanje, kar pa ni vedno lahko, zlasti če so članice znane po neupoštevanju človekovih temeljnih pravic ali po sistemski korupciji. Ena izmed najperspektivnejših držav kandidatk za pridružitev Evropski Uniji je Republika Črna gora. Država, ki se poteguje za članstvo mora izpolnjevati določene kriterije na področju gospodarstva, politike in zakonodaje, kar določata Maastrichtska pogodba in Kopenhagenski kriteriji. Črnogorska zakonodaja jo opredeljuje kot vsako zlorabo uradnega, poslovnega ali družbenega statusa ali vpliva, da bi pridobili osebno korist ali korist za drugega. V diplomskem delu je predstavljeno stanje in napredek v boju proti korupciji v Republiki Črni gori, od pridružitve k Skupini v boju proti korupciji (ang. The Group of states against corruption – GRECO) s pristopom h Kazenskopravni konvenciji o korupciji št. 173 leta 2006, pa do zadnje četrte evalvacijske obravnave GRECA.
Keywords: korupcija, mednarodno javno pravo, kazensko pravo, Črna gora, GRECO
Published: 27.06.2019; Views: 116; Downloads: 12
.pdf Full text (645,18 KB)

8.
Varstvo osebnih podatkov v ezdravju
Lara Knapić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Keywords: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Published: 23.05.2019; Views: 202; Downloads: 42
.pdf Full text (695,73 KB)

9.
Vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na državljanske pravice iz prava EU
Sara Čobec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam pravne vidike vpliva izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (v nadaljevanju: Združeno kraljestvo) iz Evropske unije (EU) na državljanstvo EU in državljanske pravice iz prava EU. S članstvom v EU je Združeno kraljestvo zavezovalo pravo EU, ki državljanom EU podeljuje dodatne pravice. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU grozi državljanom Združenega kraljestva izguba pravic, ki jim sedaj pripadajo kot državljanom EU. Negotovosti glede državljanskih pravic EU se pojavljajo tudi za državljane EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU bo potrebno urediti novo razmerje med EU in Združenim kraljestvom kot tretjo državo, kar med drugim pomeni, da bo potrebno urediti državljanske pravice EU državljanov Združenega kraljestva v EU kot tudi pravice državljanov EU v Združenem kraljestvu. Najprej se osredotočam na sam pojem državljanstva EU in na pravice, ki nam jih državljanstvo EU zagotavlja. Državljani držav članic EU so hkrati tudi državljani EU. Zaradi sui generis narave EU se je razvil tudi sui generis tip državljanstva EU, saj v tem primeru ne gre za državo, ampak za svojevrstno organizacijo, na katero so države članice prenesle nekatere suverene pravice. Koncept državljanstva EU lahko posledično opredelimo kot pogodbeno razmerje med posameznikom in nadnacionalno organizacijo ̶ EU. V drugem delu naloge predstavim različne možnosti prihodnjega razmerja in na pravno analizo sporazuma. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Združeno kraljestvo prva država, ki je uradno začela postopek izstopa iz EU, kar je postavilo veliko novih vprašanj in negotovosti za državljane EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu kot za državljane Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU. Obe strani, tako EU kot Združeno kraljestvo, sta na začetku postopka poudarjali, da bo treba prednostno urediti položaj državljanov, na katere bo vplival izstop. Želja obeh strani je bila, da se zaščitijo pravice državljanov in da ohranijo tesno razmerje. Pravice, ki so jih kot državljani EU pridobili in na katerih so gradili življenjsko pomembne odločitve, so bile prioriteta na pogajanjih med EU in Združenim kraljestvom, saj bi izguba državljanskih pravic EU za posameznike pomenila resne težave. Državljani Združenega kraljestva so prepoznali resno grožnjo, ki se lahko uresniči z izstopom iz EU. Posledično se je število prošenj za državljanstvo v drugih državah članicah EU kmalu po izidu referenduma v Združenem kraljestvu povečalo. O polemiki bodoče ureditve državljanskih pravic EU imajo pravni komentatorji med seboj razhajajoča se mnenja, ki postavljajo pod vprašaj same temelje EU. Nazadnje se osredotočam na sporazum, ki vsebuje določbe o državljanskih pravicah EU, glede katerih sta EU in Združeno kraljestvo že dosegli sporazum in naj bi po izstopu zavezoval EU in Združeno kraljestvo.
Keywords: Brexit, državljanstvo EU, državljanske pravice EU, pridruženo državljanstvo, sporazum o izstopu.
Published: 23.05.2019; Views: 161; Downloads: 18
.pdf Full text (1,19 MB)

10.
Zakonita predkupna pravica pri prometu s kmetijskimi zemljišči
Nika Cuder, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Oblastvo nad nepremičninami je bogastvo, ki ga lahko lastnik z dobrim gospodarjenjem izkorišča. Nepremičnine so predmet trgovanja, varčevanja, špekuliranja in investiranja. Lastnik lahko prosto razpolaga s svojo lastnino, razen če zakon določa drugače. Prenos lastninske pravice je pri kmetijskih zemljiščih omejen, saj določa postopek in vrstni red predkupnih upravičencev. Zakonita predkupna pravica po ZKZ nima vpliva na lastnika nepremičnine ali bo nepremičnino prodal, ampak samo na to, komu jo bo prodal. Lastnik, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, mora ponudbo izročiti pristojni upravni enoti, predkupni upravičenci pa morajo v roku 30 dni sprejeti ponudbo. Predkupni upravičenec, ki izpolnjuje pogoje po najboljšem vrstnem redu, ima prednost pred drugimi sprejemniki ponudbe. Po poteku roka za sprejem ponudbe, predkupni upravičenec poda vlogo za odobritev pravnega posla. Na podlagi pravnomočne odločbe o odobritvi pravnega posla, sklenjeni pogodbi in plačilu davka, kupec lahko poda predlog za vpis v zemljiško knjigo.
Keywords: Nepremičnine, lastninska pravica, zakonita predkupna pravica, kmetijska zemljišča, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupni upravičenci
Published: 16.05.2019; Views: 164; Downloads: 24
.pdf Full text (940,22 KB)

Search done in 0.54 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica