SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 1518
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom
Neža Smrečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom je izrednega pomena. Medicinska sestra je oseba, ki pacienta doživlja kot celoto in oseba, ki se vključuje v samo sistemsko zdravljenje, zdravstveno nego pacienta, informiranje pacienta in zdravstveno vzgojo, dajanje nasvetov ter napotkov o obvladovanju stranskih učinkov. Domet znanja medicinske sestre na področju sistemske terapije sega daleč, saj mora obvladovati specialna znanja, različne tehnologije in nove načine zdravljenja. V diplomskem delu smo predstavili posamezna sistemska zdravljenja pacientov z rakom in vlogo medicinske sestre pri le-teh, opisali smo stranske učinke sistemskih zdravljenj in naloge medicinske sestre, ki se ob tem pojavljajo. S podrobno analizo domače in tuje literature smo si odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da je pri zdravljenju pacienta z rakom vloga medicinske sestre najvidnejša pri sami zdravstveni vzgoji in informiranju ter izobraževanju pacienta, ta vloga pa pride do izraza najbolj pri obvladovanju stranskih učinkov sistemskega zdravljenja, ter da se stranski učinki pri različnih sistemskih zdravljenjih pojavljajo v različni veličini in količini, s tem pa tudi naloge medicinske sestre, najbolj obsežne so pri sistemskem zdravljenju s citostatiki.
Ključne besede: sistemsko zdravljenje raka, vloga medicinske sestre, kemoterapija, tarčna zdravila, hormonska zdravila
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 268; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (415,04 KB)

82.
PROBIOTIKI V PREHRANI STAROSTNIKOV
Melanie Mitrović, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in koristi probiotikov v prehrani starostnikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na gostitelja. Ugodno vplivajo na krepitev imunskega sistema, črevesne mikrobiote, delujejo protivnetno. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali starostniki poznajo probiotike in jih uporabljajo. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starostniki slabo poznajo probiotike oz. jih enačijo z vlakninami. Večina starostnikov uživa probiotike kot prehranska živila, kljub mnogim probiotičnim prehranskih dopolnilom. Sklep: Probiotiki so med starostniki slabo poznani. Starostniki probiotikov z namenskim izbiranjem živil ne uživajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: probiotiki, črevesna mikrobiota, starostnik, zdrava prehrana
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 339; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (1,43 MB)

83.
Zdravstvena obravnava pacientke z epilepsijo v nosečnosti in poporodnem obdobju
Marjeta Štrekelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu. Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja. Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Ključne besede: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 221; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (967,59 KB)

84.
OBVLADOVANJE ULCEROZNEGA KOLITISA Z UPORABO MODELA ŽIVLJENJA
Marša Lozej, 2016, diplomsko delo

Opis: Ulcerozni kolitis spada med kronične vnetne črevesne bolezni in vpliva v veliki meri na samo kakovost pacientovega življenja. Pacienti z ulceroznim kolitisom sodijo v skupino kroničnih pacientov pri katerih so otežene številne osnovne življenjske aktivnosti, ki neposredno vplivajo na njihov vsakdan. Pri tem imajo pomembno vlogo svojci pacienta, kateri ga podpirajo in spodbujajo pri vsakdanjih opravilih.
Ključne besede: Ulcerozni kolitis, zdravstvena nega, model življenja, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 238; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (715,77 KB)

85.
PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA TEŽJE TELESNO PRIZADETEGA POSAMEZNIKA
Katja Petek, 2016, diplomsko delo

Opis: Težje prizadeti posamezniki imajo ohranjeno zavest in mentalne funkcije, vendar so omejeni pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. Pri tem potrebujejo veliko mero psihične podpore. Pacienti, ki so trajno poškodovani in priklenjeni na invalidski voziček, imajo na domu možnost obiska patronažne medicinske sestre, katere naloga je, da nudi kakovostno zdravstveno nego. Patronažna medicinska sestra se aktivno ukvarja s problematiko posameznika in družine. Obravnava ju celostno. Medicinska sestra s promocijo zdravja spodbuja, da pacient in njegova družina aktivno skrbijo za svoje zdravje.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, komunikacija, invalid, paraplegik.
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 343; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

86.
Terapevtski pristopi pri starostniku z duševno motnjo
Vita Hojnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Namen diplomskega dela je bil predstaviti različne terapevtske pristope pri starostniku z duševno motnjo in opisati prednosti ter slabosti le teh, prav tako pa predstaviti terapevtski odnos med medicinsko sestro in starostnikom z duševno motnjo ter njegovimi svojci. V diplomskem delu smo opredelili tudi pojem duševna motnja in katere so najpogostejše duševne motnje v starosti. Ugotovili smo tudi katere ključne elemente moramo upoštevati pri terapevtskem pristopu pri starostniku z duševno motnjo. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, da smo lahko odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ključnega pomena v procesu zdravljenja je terapevtski pristop, ki predstavlja temelj biofizičnih, kognitivnih in emocionalnih sprememb, katerih namen je izboljšanje pacientovega zdravja. Rezultati: Zelo pomembno je, da terapevtski pristop že od začetka zdravljenja vsebuje tako psihološko, kot čustveno in duhovno podporo za starostnika in za njegove svojce, ki morajo biti o duševni motnji in primerni oskrbi ter odnosu do starostnika dobro informirani. Sklep: Eden ključnih elementov je tudi starostnika poslušati in slišiti, kar omogoča pravočasno odkrivanje duševnih motenj oziroma izbiro primernega terapevtskega pristopa ter kontinuirano izobraževanje in strokovnost zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: duševna motnja, starostnik, terapevtski pristopi.
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 219; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (634,04 KB)

87.
MOTNJA SPANJA KOT SIMPTOM DUŠEVNE BOLEZNI
Aleksandra Minih, 2016, diplomsko delo

Opis: Motnje spanja so zelo pogosta zdravstvena težava stanovalcev socialno varstvenega zavoda, s katero je posledično povezana velika uporaba predpisanih zdravil za nespečnost. Namen diplomskega dela je predstaviti pojem duševnega zdravja in motnje spanja, ter s tem povezano uporabo uspaval v enem izmed socialnovarstvenih zavodov Slovenije. Ugotoviti želimo kakšna je uporaba uspaval pri stanovalcih bivajočih v centralnem delu zavoda v primerjavi s stanovalci, bivajočimi v dislociranih enotah ter pri tem opredeliti vlogo medicinske sestre. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili retrospektivno kvantitativno analizo podatkov pridobljenih iz zdravstveno negovalne dokumentacije v enem izmed socialno varstvenih zavodov Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da stanovalci zelo pogosto posegajo po uspavalih. Ugotovili smo, da pri stanovalcih po preselitvi iz centralnega dela socialno varstvenega zavoda v dislocirane enote pride do zmanjšanja uporabe uspaval. Prav tako je ugotovljen časovni zamik pri prejetju uspavala, kar kaže na to, da imajo stanovalci v dislocirani enoti večjo kakovost bivanja in širše socialno okolje, katero jih pozitivno vzpodbuja k zniževanju predpisanih uspaval. Motivacija stanovalca pri skrbi za lastno zdravje in dobro počutje pripomore k odpravljanju nespečnosti. Medicinska sestra opazuje stanovalca ne samo pred, temveč tudi med spanjem, saj le tako lahko izključimo vse objektivne težave nespečnosti. Ob vzpostavitvi normalnega ritma in kakovosti spanja je zadovoljstvo obojestransko – tako s strani medicinske sestre in stanovalca. Naspan stanovalec pozitivno vpliva na okolico in tudi bolj kakovostno preživi dan, saj je bolj pozitivno naravnan.
Ključne besede: duševna motnja, motnja spanja, nespečnost, uspavala, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 316; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (406,32 KB)

88.
Dejavniki tveganja za pojav samomorilnosti
Alen Smontara, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Samomor je pri nas in v svetu velik javno zdravstveni problem. Različni dejavniki tveganja vplivajo na ljudi, ki so zaradi vse hitrejšega in stresnega načina življenja vedno bolj ranljivi. Vedno več ljudi se sooča s samomorilnimi pojavi in njihovimi posledicami. V diplomskem delu smo predstavili samomor in dejavnike tveganja za pojav samomorilnosti. Raziskovali smo informiranost anketirancev o samomorilnem pojavu in katerim dejavnikom tveganja pripisujejo najmočnejši vpliv. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete – EnKlikAnketa. Anketiranci so k raziskavi pristopili prostovoljno, preko socialnega omrežja Facebook. V raziskavo so bile vključene le polnoletne, naključno izbrane osebe. V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketranci delno informirani o pojavu samomorilnosti. Le 8 % anketirancev je informiranih s trendom samomorilnosti pri nas. Prav tako jih je le slaba polovica (43 % anketirancev) prepričana, da prepozna znake samomorilnosti. Zelo slabo so anketiranci informirani tudi o programih ali organizacijah za preprečevanje samomora, le 4 % anketirancev pozna katerega izmed programov ali organizacij. Največji vpliv kot dejavniku tveganja za pojav samomorilnosti pripisujejo depresiji in drugim duševnim motnjam, temu dejavniku sledijo različne zlorabe (psihične, fizične, spolne) in zlorabe alkohola in drog. Sklep: Vedno več ljudi se odloča za samomorilna dejanja. Hiter in stresen način življenja vplivata na naše duševno zdravje. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da na področju preventive še nismo naredili dovolj, saj nam slaba informiranost o pojavu samomorilnosti naših anketirancev to jasno dokazuje. Potrebno se je zavedati pomena krepitve in ohranjanja duševnega zdravja. Številni dejavniki tveganja vplivajo tako na posameznika kot na družbo, zato se moramo naučiti soočiti in živeti z njimi. Prav tako je bistvenega pomena informiranost ljudi o samomorilnem pojavu. Samo s pravočasnim prepoznavanjem, pravilnim ukrepanjem in nudenjem pomoči osebi, ki je v stiski, lahko pripomoremo k nižjemu številu samomorov in tako rešimo življenje prijatelja, sorodnika ali znanca.
Ključne besede: samomor, dejavniki tveganja, duševno zdravje, preprečevanje samomorilnosti
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 315; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (1014,26 KB)

89.
ŠOLSKI OTROCI IN NEPRAVILNA DRŽA
Laura Veber, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena človekova telesna drža, ki je lahko nepravilna in pravilna. Na kratko smo opisali boleznsko ukrivljenost hrbtenice, kot so kifoza, lordoza, skoliotična drža, ploski in okrogel hrbet. Ustavili smo se tudi pri teži šolske torbe, poiskali vzroke in opisali pravilno sedenje. Ugotavljali smo vlogo medicinske sestre in zdravstveno vzgojno delo osnovnošolskih otrok in staršev. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu smo izvedli anonimno raziskavo med starši osnovnošolskih otrok v 3. in 5. razredu, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vprašalnik je zajemal 20 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Rezultate smo analizirali in sistematično uredili s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da je večini staršev pomembna telesna drža otroka tako v 3. kot 5. razredu osnovne šole. Rezultati ankete so pokazali, da je teža šolske torbice absolutno pretežka glede na težo otroka tako v 3., kot v 5. razredu. Sklep: Starši so tisti, ki skrbijo in so odgovorni za zdravje svojih otrok. Žal je slovenski šolski sistem naravnan tako, da imajo šolarji dejansko pretežke šolske torbe, katere teža vpliva na njihovo ukrivljenost hrbtenice. Starši lahko vplivajo na zmanjšanje teže šolske torbe le s tem, da otroka opozorijo, da ne nosi v šolo stvari, ki jih tisti dan ne potrebuje in niso na urniku.
Ključne besede: nepravilna drža, hrbtenica, šolski otrok, teža šolske torbe, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 330; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,68 MB)

90.
NAVADE UŽIVANJA KOFEINA MED DIJAKI
Anja Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili kofein in njegov vpliv na dijake. Raziskovali smo navade uživanja napitkov, ki vsebujejo kofein, med dijaki, ter pozitivne in negativne učinke kofeina. Izdelki, ki vsebujejo kofein so dandanes zelo priljubljeni, tudi med mladimi. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 40 dijakov na dveh različnih srednjih šolah (Splošna gimnazija Velenje ter Srednja strojna šola Velenje). Vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Podatki so predstavljeni v deležih na celotni vzorec. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mladostniki vedo kaj je kofein in v katerih napitkih ga najdemo. V večini uživajo te napitke vsakodnevno. Poznajo tudi pozitivne in negativne učinke kofeina. Diskusija in zaključki: Ugotovili smo, da vse več mladostnikov prične z uživanjem kofeinskih napitkov zelo zgodaj. Zavedajo se, da ti napitki niso najbolj zdravi oziroma priporočljivi, vendar vseeno vztrajajo pri njih zaradi razvade.
Ključne besede: kofein, zgradba kofeina, delovanje kofeina, učinki kofeina, mladostniki/dijaki, živila, ki vsebujejo kofein, navade uživanja kofeina.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 243; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici