SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 1493
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
PROJEKT PRVA MEDICINSKA POMOČ
Damjan Slekovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Vse Službe nujne medicinske pomoči (SNMP) so locirane v mestih oz. večjih krajih. Oddaljeni vaški kraji so tako depriviligirani, saj je do njih potrebno več časa za prihod na nujno intervencijo. V tem primeru je ključnega pomena, da je na kraju dogodka čimprej prisoten dobro usposobljen prostovoljec, ki prične s postopki za povrnitev in ohranitev življenjskih funkcij in jih izvaja do prihoda ekipe SNMP. Prostovoljni reševalci, ki delujejo v okviru Projekta prve medicinske pomoči (PMP) so zdravstveni delavci in od njih usposobljeni laiki. Le ti se odzovejo v primeru nujnega stanja na območju Občine Rogašovci. Aktivira jih zdravstveni dispečer SNMP Murska Sobota. Namen projekta PMP je okrepitev prve laične pomoči od nastanka nujnega primera do prihoda ekipe SNMP. Vsi aktivni prostovoljci so občani Občine Rogašovci s stalnim prebivališčem v omenjeni občini, torej posamezniki, ki dobro poznajo domač teren in s tem bistveno pripomorejo k skrajšanju dostopnega časa in ugodnemu razpletu intervencije. Omenjena oblika prostovoljne pomoči se občanom nudi skozi celo leto, 24 ur na dan.
Ključne besede: Prva medicinska pomoč (PMP), Služba nujne medicinske pomoči (SNMP), prvi posredovalec, dostopni čas.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 305; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

72.
Ozaveščenost ljudi o presejalnih programih
Andreja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Presejalni programi so, namenjeni zgodnjemu odkrivanju bolezni. S presejalnimi programi v Sloveniji se išče osebe, ki so zbolele za rakom dojke, za rakom na materničnem vratu in za rakom debelega črevesa in danke. Z redno udeležbo v presejalnih programih, lahko pri navidezno zdravi populaciji odkrijejo predrakave spremembe. Ob zgodnjem odkritju je njihovo zdravljenje hitrejše in pusti manj posledic. V Sloveniji potekajo trije presejalni programi, in sicer DORA, ZORA in Svit. Naš namen je bil predstaviti ozaveščenost ljudi o presejalnih programih. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 80 naključno izbranih oseb, starejših od 30 let. Raziskavo smo izvedli v nakupovalnem centru v Murski Soboti. Podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo obdelali, rezultate pa grafično prikazali s programom Microsoft Excel in jim s programom Microsoft Word ustrezno komentirali. Rezultati: Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da anketirane osebe dobro poznajo presejalne programe. Največ jih pozna preventivni program Svit, dobro pa poznajo tudi ostala dva programa. Anketiranci prav tako dobro poznajo namen presejalnih programov in za katere bolezni je posamezni program namenjen. Večina od anketirancev je že prejela vabilo v presejalni program in se nanj tudi odzvala. Pri tistih, ki se niso odzvali je bil najpogostejši razlog, da temu niso posvečali velike pozornosti. Velika večina anketirancev se namerava v prihodnje odzvati na vabilo v presejalni program. Sklep: Podatki, pridobljeni z anketo, nakazujejo, da so anketiranci dobro ozaveščenih o presejalnih programih, da vedo kaj je presejanje in kakšen namen ima posamezni presejalni program. Razveseljivo je dejstvo, da se jih je večina že odzvala na vabilo, in da se bodo v večini odzvali na vabilo v presejalni program tudi v prihodnje.
Ključne besede: presejalni programi, presejanje, DORA, ZORA, Svit, rak
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 249; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

73.
PREPOZNAVANJE SIMPTOMOV MOŽGANSKE KAPI IN PRVA POMOČ LAIČNEGA PREBIVALSTVA
Katja Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu sta predstavljena prepoznavanje simptomov možganske kapi in prva pomoč laičnega prebivalstva. Pomembno je, da laično prebivalstvo takoj prepozna simptome možganske kapi ter pomaga bolnemu ali poškodovanemu po svojih najboljših zmožnostih. Metodologija: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Uporabljena je bila strokovna in znanstvena tuja in domača literatura. Pridobljeno literaturo smo dobili preko podatkovnih baz COBISS, PubMed, Wiley in CINAHL. Razprava: Ugotovljeno je, da laično prebivalstvo pozna simptome možganske kapi, kako se pravilno odreagira pri možganski kapi ter kako se odzove na nudenje prve pomoči. Velikokrat je prav prva pomoč tista, ki se je laično prebivalstvo najbolj izogiba. Sklep: Možganska kap je bolezen, za katero ne moremo predvideti, kdo izmed nas bo zbolel. Kljub temu, da se število obolelih zmanjšuje, mora vsak posameznik biti seznanjen, na kakšen način se lahko izogne možganski kapi. Pravilna izbira prve pomoči lahko bolnemu ali poškodovanemu reši življenje. Pri tem je za vse zdravstvene delavce in laično prebivalstvo pomembno, da takoj začnejo nuditi prvo pomoč in s tem zmanjšajo škodo ponesrečencu ali bolnemu.
Ključne besede: možganska kap, simptomi in znaki možganske kapi, prva pomoč, prva pomoč lačnega prebivalstva, bolnik
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 405; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (718,06 KB)

74.
ODNOS STAROSTNIKOV DO PALIATIVNE OSKRBE IN PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE
Polona Maučec, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V zdravstveni negi sta komunikacija in dober odnos med patronažno medicinsko sestro in starostnikom, ki je kronično bolan, pomemben dejavnik. Vse več pacientov z napredovalimi kroničnimi boleznimi si želi ostati v domači oskrbi. Tako ima patronažna medicinska sestra pomembno vlogo pri kakovostni zdravstveni obravnavi starostnika. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal trideset starostnikov, starih med 65 in 92 let. Podatke smo zbrali ob kurativnih obiskih patronažnih medicinskih sester; uporabili smo strukturirani vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da so starostniki v odnosu s patronažno medicinsko sestro zadovoljni. Pokažejo nam, da so v zdravstveni negi starostnika na domu pomembni komunikacija, informacije v zvezi z zdravljenjem in kakovosten odnosov patronažnih medicinskih sester. Bolezen vpliva na kakovost življenja starostnika, vendar ne glede na bolezen starostniki nočejo govoriti o staranju in smrti. Sklep. Odnos starostnikov do patronažne medicinske sestre je pozitiven in kakovosten. Starostniki na domu, ki so potrebni pomoči, se še kako razveselijo patronažne medicinske sestre, saj jim ta nudi pogovor in pomoč pri lajšanju bolezni. Paliativna oskrba je del zdravstvenega sistema, zato je vloga patronažne medicinske sestre pri osveščanju kronično bolnih starostnikov o paliativni oskrbi še kako pomembna.
Ključne besede: starostnik, kakovost odnosov, patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 255; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (626,56 KB)

75.
OSKRBA DEMENTNEGA STAROSTNIKA Z ALZHEIMERJEVO BOLEZNIJO V DOMSKEM VARSTVU IN DOMAČEM OKOLJU
Katarina Bukovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije. Njena prevalenca je v stalnem naraščaju, ter je javnozdravstveni in družbeni problem. V diplomskem delu smo opisali demenco, Alzheimerjevo bolezen, zdravstveno nego dementnega starostnika v domačem okolju in domskem varstvu ter vlogo svojcev in negovalnega osebja pri oskrbi dementnega starostnika z Alzheimerjevo boleznijo. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno oskrbo dementnega starostnika ter na podlagi dveh študij primerov primerjati življenje dementnega starostnika z Alzheimerjevo boleznijo v domskem varstvu in v domačem okolju na podlagi konceptualnega modela Virginije Henderson. Metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvalitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo preučili domačo in tujo literaturo. V empiričnem delu smo izvedli študiji primerov in uporabili tehniko intervjuja in opazovanja. Razprava: Ugotovili smo, da potrebujeta obravnavana starostnika štiriindvajseturni nadzor in varovanje. Oba starostnika potrebujeta pomoč pri osebni higieni in prehranjevanju. Ugotavljamo, da so pri starostniku v domskem varstvu aktivnosti planirane vnaprej in potekajo skupinsko. Starostnik, ki živi v domačem okolju, ima individualno planirane aktivnosti, ki so odvisne od dejavnosti svojcev. Sklep: Starostnikom z demenco je pomembno zagotoviti čim daljše bivanje v domačem okolju, v kolikor je to le mogoče, saj se tam najbolje znajdejo. Ob tem pa je zelo pomembno, da si svojci, ki negujejo in skrbijo za obolelega starostnika, vzamejo večkrat čas zase, saj lahko le tako preprečijo nastanek zdravstvenih težav pri svojcih. Če želimo starostniku zagotoviti kakovostno zdravstveno nego v domskem varstvu, mu to lahko zagotovimo le z dobrim sodelovanjem s svojci, saj le oni vedo, kaj je najboljše za njihovega svojca.
Ključne besede: Alzheimerjeva bolezen, demenca, starostnik, demenca doma, demenca v domskem varstvu, svojci
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 388; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (973,69 KB)

76.
PALIATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z NAPREDOVALIM RAKOM POŽIRALNIKA
Karmen Jurgec, 2016, diplomsko delo

Opis: Napredovali rak požiralnika je bolezen, ki je po svetu vedno bolj razširjena in ima slabo prognozo. Simptomi napredovalega raka požiralnika otežujejo pacientovo nadaljnje življenje. Največkrat izgubljajo telesno težo, kar vodi v kaheksijo. Namen diplomskega dela je opisati napredovali rak požiralnika, vzroke za njegov nastanek, odkrivanje in zdravljenje ter predstaviti paliativno zdravstveno nego pacienta z napredovalim rakom požiralnika.Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo deskriptivne oz. opisne metode dela. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodologijo. Izvedli smo študijo primera pacienta obolelega za napredovalim rakom požiralnika in ga obravnavali po procesni metodi dela. Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi pri pacientu z napredovalim rakom požiralnika bolečina, ki ga ovira pri gibanju, neuravnovešena prehrana (manj kot telo potrebuje), kar vodi v kaheksijo, ter strah. Pacient z napredovalim rakom požiralnika ima težave z vzdrževanjem telesne teže, zato je potrebno, da upošteva nasvete zdravnika in medicinske sestre glede prehranjevanja in lajšanja bolečine. Potrebuje tudi pomoč družine in svojcev, ki so mu v oporo
Ključne besede: rak požiralnika, paliativna oskrba, bolečina, težave s prehranjevanjem.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 226; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (870,87 KB)

77.
ZADOVOLJSTVO PACIENTOV Z OBRAVNAVO V REFERENČNI AMBULANTI
Dejan Šijanec, 2016, diplomsko delo

Opis: Referenčna ambulanta je ambulanta, v kateri se izvaja preventiva ter obravnava pacientov s kroničnimi obolenji. V njej delujejo zdravnik, srednja medicinska sestra ter diplomirana medicinska sestra, katere primarna naloga je edukacija pacientov. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kakšno je zadovoljstvo pacientov, ki so obravnavani v referenčni ambulanti in hkrati opisati naloge diplomirane medicinske sestre.Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanj odprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med pacienti referenčne ambulante.Ugotovili smo, da je večina anketiranih pacientov zelo zadovoljna z obravnavo ter z odnosom diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah. Večina anketiranih je zadovoljnih s sprejemom v referenčni ambulanti. Ugotovili smo tudi, da 88 odstotkov anketiranih pacientov meni, da od zdravstvenega osebja dobi dovolj informacij o svoji bolezni in 86 odstotkov anketiranih pacientov dobi obrazložitev, kako naj bolezen obvladajo. Ugotovili smo, da je zadovoljstvo pacientov z obravnavo v referenčni ambulanti zelo veliko. Z uvedbo referenčnih ambulant se je zadovoljstvo pacientov ambulant družinske medicine povečalo, saj imajo zdravstveni delavci več časa za obravnavo pacientov. Zelo pomembna je tudi preventiva, ki se izvaja s pomočjo presejalnih vprašalnikov.
Ključne besede: referenčna ambulanta, zadovoljstvo, pacient, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 323; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

78.
KAKOVOST ŽIVLJENJA PARAPLEGINJE
Monika Grušovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paraplegija je zdravstveno stanje, ki pacientu za vedno spremeni življenje. Pomembno je da se paraplegik prilagodi na nov način življenja in da ima že v času rehabilitacije cilje, ki jih želi uresničiti, da je njegovo življenje kakovostnejše kljub oviram in zdravstvenim zapletom. Namen diplomskega dela je bil predstaviti paraplegijo in ugotoviti, ali paraplegik lahko živi kakovostno življenje. Raziskovalna metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo s proučevanjem strokovne in znanstvene domače ter tuje literature. Literaturo smo iskali s pomočjo naslednjih podatkovnih baz: COBBIS, PubMed in CINAHL. Izvedli smo intervju s parapleginjo, ki vsebuje 16 vprašanj odprtega tipa in temelji na kvalitativni metodologiji. Rezultati: Ugotovili smo, da paraplegiki lahko živijo kakovostno družinsko življenje. Vendar pa je veliko odvisno od njihove volje in samoiniciativnosti. Pri parapleginji smo ugotovili, da je po poškodbi življenje sprejela popolnoma drugače, z večjo voljo. Pri premagovanju ovir v vsakdanjem življenju ji veliko pomagajo izkušnje, ki si jih je pridobila ob nastanku invalidnosti. Veliko podpore pa dobi tudi od moža in ostalih svojcev. Sklep: V diplomskem delu je bila obravnavana parapleginja. Življenje paraplegika je lahko zelo podobno življenju zdrave osebe, ki ni poškodovana. Za kakovostno življenje parapleginje in paraplegikov so potrebni parametri kakovosti življenja, ki so za vsakega posameznika drugačni, vsak parameter ima za posameznika drugačno vrednost. Da bodo paraplegiki zdravi in srečni, se morajo držati določenih zdravstvenih navodil, morajo znati živeti življenje, nekaj podpore in pomoči pa dobijo tudi s strani društev, ki skrbijo za njihovo socializacijo.
Ključne besede: paraplegija, parapleginja, kakovost življenja, invalidi.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 234; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (869,46 KB)

79.
KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA PO OPERACIJI HERNIJE DISCI
Urška Završnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hernija diskusa ali zdrs medvretenčne ploščice je posledica izbočenja vsebine medvretenčne ploščice skozi razpoko v zunanjem krožnem obodu, v njegovi najšibkejši točki, ki nastane kot posledica degenerativnih sprememb. Prizadeta oseba bo tožila o hudih bolečinah v križu, ki lahko seva v eno ali obe nogi. Ob še vedno prisotni bolečini, kljub konservativnemu zdravljenju, se zdravnik lahko odloči za operativni poseg. Po operaciji sledi rehabilitacija. Vloga medicinske sestre je, da bolniku da nasvete in navodila, kako skrbeti za zdravje in hrbtenico doma in glede rednega izvajanja vaj, ki omogočajo kvalitetnejše življenje po operaciji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakšna je kakovost bolnika po operaciji, ali je bolečina še vedno prisotna in v kolikšni meri lahko bolniki opravljajo dnevne aktivnosti. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo že pripravljenega anketnega vprašalnika – Oswestry vprašalnik – The Oswestry Disability Indeks (Fairbank & Pynsent, 2000b), za oceno zmožnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Izvedli smo tudi retrospektivno analizo statističnih podatkov raziskave, ki je potekala s pomočjo anketnega vprašalnika pri anketiranih bolnikih pred operacijo v letih 2010 do 2013. Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 28 (57 %) bolnikov, ki so se po operaciji vrnili k staremu načinu življenja, ostalih 21 (43 %) pa se jih ni vrnilo nazaj. Razlika med povprečno vrednostjo po ODI pred operacijo (0,62 ± 0,20) in 4 leta po operaciji (0,28 ± 0,20) je statistično značilna (p < 0,001), kar pomeni, da so po operaciji preiskovanci lažje opravljali vsakodnevne aktivnosti. Ugotovili smo, da je operacija pomagala zmanjšati bolečino. Bolečina v hrbtu po operaciji (4,00 ± 2,68) je statistično značilna (p = 0,018) manjša kot pred operacijo (5,39 ± 3,09). Tudi bolečine v nogi/zadnjici so se zmanjšale. Bolečina po operaciji (3,53 ± 2,82) je statistično značilna (p < 0,001) manjša kot pred operacijo (7,57 ± 1,96). Zaključek: V raziskavi so bili obravnavani bolniki, ki so že bili operirani zaradi hernije disci. Bolečina se jim je zmanjšala in so zadovoljni s stanjem po operaciji. Da pa bodo skrbeli za svoje zdravje, je potrebno upoštevati navodila in nasvete medicinske sestre.
Ključne besede: hernija disci, zdravljenje, kakovost življenja, rehabilitacija, zdravstvena nega, bolnik.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 278; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (914,36 KB)

80.
KAJENJE V NOSEČNOSTI IN MED DOJENJEM
Dajana Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča in namen: V današnjem času kajenje predstavlja velik dejavnik tveganja za naše zdravje, tobak pa povzroča biološko in psihološko odvisnost in je kancerogen. Kadar nosečnica kadi, s tem ne škoduje le sebi, ampak tudi svojemu še nerojenemu otroku. Veliko žensk v nosečnosti in v času dojenja ne prekine s kajenjem, kljub temu, da se zavedajo posledic, ki jih ima kajenje na plod in kasneje tudi na otroka. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali ženske poznajo posledice kajenja na še nerojenega otroka, zakaj v času nosečnosti ne prenehajo s kajenjem in ali menijo, da kajenje v času dojenja vpliva na zdravje otroka. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 anketirank ženskega spola, ki so matere in kadilke ali nekadilke. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa in dobljene rezultate ponazorili v obliki tabel in grafikonov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske vedo, da kajenje škoduje še nerojenemu otroku, prav tako poznajo posledice kajenja v nosečnosti. Več kot polovica anketirank, ki je pred nosečnostjo kadila, v času nosečnosti ni prenehala kaditi zaradi stresa, močne želje po cigareti, ali zaradi pomanjkanja volje in moči, ki sta potrebni za prenehanje. Prav tako ženske poznajo posledice kajenja na zdravje otroka v času dojenja, kljub temu pa več kot četrtina anketirank ni prenehala kadit. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so ženske dobro informirane o kajenju v nosečnosti in med dojenjem, vendar se še vedno premalo zavedajo resnosti posledic, ki jih ima cigaretni dim na zdravje otroka že v času nosečnosti in tudi po rojstvu. Še vedno se premalo žensk odloči, da bo v tem obdobju prekinilo s kajenjem. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci ženske poučimo o teh posledicah in jih vzpodbudimo ter motiviramo, da v dobro zdravja njihovih otrok čim hitreje prenehajo s kajenjem.
Ključne besede: Kajenje, nosečnost, vpliv kajenja na dojenje, pasivno kajenje, zdravstvena vzgoja nosečnic.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 292; Prenosov: 83
.pdf Polno besedilo (598,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici