SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 1546
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Celostna obravnava pacienta s shizofrenijo
Nataša Miklošič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je težka, kronična duševna motnja, ki prizadene posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje. Natančen vzrok shizofrenije ni znan, obstajajo pa različne teorije nastanka te bolezni. Za postavitev diagnoze je najpomembnejša pravilna anamneza, psihiatrični in psihološki pregled ter nekatere preiskave, s katerimi predvsem izključimo morebitne druge bolezni. Pacienta s shizofrenijo in njegovo družino moramo obravnavati celostno. Metodologija: V diplomskem delu smo z opisno oz. deskriptivno raziskovalno metodo dela pregledali strokovno literaturo. Mnenja in rezultate raziskav različnih avtorjev smo med seboj primerjali in izpeljali zaključke dejstev skupnih vsem strokovnjakom. Rezultati: Ugotovili smo, da je celostna obravnava pacienta s shizofrenijo ključna za dobro prognozo. Izjemno uspešna metoda obravnave je skupnostna psihiatrija. Najvidnejšo vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji imajo izbrani osebni zdravnik, psihiater, psiholog, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Za dober izid zdravljenja morajo pacient in njegova družina aktivno sodelovati v obravnavi. Diskusija in zaključek: Pri postavitvi diagnoze shizofrenija so psihiatrom na voljo različne klasifikacije. Pomembno je, da pacient pri zdravljenju sodeluje, jemlje zdravila in je aktiven pri drugih oblikah zdravljenja. Pri shizofreniji je umrljivost zelo visoka, za kar je zaslužen predvsem pojav samomorilnosti in višja stopnja somatske obolevnosti. Prisotnost svojcev v procesu zdravljenja je nepogrešljiva.
Ključne besede: shizofrenija, psihiatrična zdravstvena nega, skupnostna psihiatrija, psihofarmakologija, psihopatologija, psihosocialna rehabilitacija.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 339; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

72.
Empatičen odnos medicinske sestre v komunikaciji s pacientom z duševno motnjo
Mateja Skok, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. V sodobnem času temelji zdravstvena nega v psihiatriji predvsem na procesu človekove komunikacije, za katero pa je značilen medoseben odnos med medicinsko sestro in pacientom. Posebnosti komuniciranja v zdravstvu izhajajo predvsem iz etičnih načel, to je iz spoštovanja osebnosti pacienta. Odnosi med pacientom in medicinsko sestro se odražajo prek komunikacije. Komuniciranje s pacienti je zahtevno in zahteva mnogo izkušenj in znanja. V diplomskem delu je opisana komunikacija ter medosebni odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo. Pravilna komunikacija in empatičen odnos medicinske sestre sta ključnega pomena pri uspešnem zdravljenju pacientov z duševno motnjo. Namen diplomskega dela je opisati ključne elemente komunikacije ter empatičen odnos v direktni komunikaciji s pacientom z duševno motnjo. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili komparativno raziskovalno metodo s študijem domače in tuje literature. Sklep. Medicinske sestre, ki nudijo pomoč, se počutijo dobro in s tem krepijo svojo lastno samopodobo. Empatija je osebnostna značilnost vsake posamezne medicinske sestre in tudi njena sposobnost. Empatija sproži tudi občutek odgovornosti do pacienta, ki si ne more pomagati sam, ki je odvisen od medicinske sestre. Podporno in empatično komuniciranje medicinske sestre s pacientom je pomembno motivacijsko sredstvo za pacienta.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, duševna motnja, komunikacija, empatija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 117; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

73.
Umetna dihalna pot in mehanska ventilacija pri otroku
Sabina Rojko, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena umetna dihalna pot pri otroku. Pomen umetne dihalne poti je, da se s podporo mehanskega ventilatorja pljuča dobro predihajo, ter s tem zmanjšamo kasnejše zaplete zdravljenja. S stalnimi in učinkovitimi aspiracijami pa še pospešimo okrevanje otroka, ki je na mehanski ventilaciji. Metode: Za opis izbrane tematike smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri čimer nam je bila v pomoč slovenska in tuja strokovna literatura. Ustrezno literaturo smo iskali po tujih bazah podatkov: Pub – Med, Chinal in Medline, kot tudi po bibliografskem sistemu COBISS.SI. Kriteriji za vključitev literature v podrobnejšo analizo so bili objavljeni članki v časovnem obdobju od 1999 do 2017, dostopnost člankov v polnih besedilih in strokovni članki, ki se nanašajo na umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo pri otroku. Rezultati: V podrobnejšo analizo smo vključili različne članke v slovenskem in angleškem jeziku. Na podlagi zbrane in predelane literature smo z analizo literature (Pajnkihar, 1999) ugotovili, da je izbira pripomočkov, ki jih uporabljamo pri aktivnostih zdravstvene nege pri otroku ključnega pomena. Pomembno je, da s subglotično aspiracijo zmanjšamo pojav ventilacijske pljučnice, kar je ključnega pomena pri otroku, ki je mehansko ventiliran. Ugotovili smo, da je pri mehanski podpori otroka najprimernejša uporaba endotrahealnega tubusa s poliuretanskim mešičkom, v navezavi z aspiracijo z zaprtim sistemom, saj tako v veliki meri zmanjšamo možnost pojava aspiracijske pljučnice. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri zdravstveni negi otroka na mehanski ventilaciji. Izvaja zdravstveno nego in opazuje otroka na mehanski ventilaciji. Oceni kdaj je potrebno otroka aspirirati, obračati, da se pljuča čim bolje predihajo in da je položaj udoben tudi za otroka. Pomembno je, da otrok dobi pravo terapijo, zdravljenje in zdravstveno nego ter oskrbo.
Ključne besede: umetna dihalna pot, ventilacija pri novorojenčku, dihanje pri otroku, intubacija otroka, aspiracija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 164; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (976,26 KB)

74.
Doživljanje terapije s psmi s strani starostnika
Eva Povirk, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Druženje z živaljo lahko pozitivno vpliva na zdravje ljudi. Stik z živalmi je ugoden za človekovo duševnost ter pripomore tudi k boljšemu zdravstvenemu stanju. Dokazano ima žival pozitivne učinke na telo, duševnost in spodbujanje socialnega vključevanja. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšno je sprejemanje terapije s psmi s strani starostnikov. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. V okviru raziskave smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja, za zbiranje podatkov polstrukturiran intervju. Poslužili smo se procesa zvočnega snemanja, katerega bomo potem tudi dobesedno pretipkali in analizirali besedilo. Sodelovalo je 10 starostnikov, ki bivajo v domu starejših občanov v Sloveniji. Rezultati: Ugotovili smo, da se starostniki ob stiku z živaljo počutijo dobro, imajo občutek, da jim daje žival pozitivno energijo ter jih spodbuja k aktivnostim. Glede na vsebinsko združevanje kod, ki smo jih določili na osnovi analize besedila smo določili naslednje podkategorije »doživljanje terapij», »fizična komponenta« in »terapevtska sposobnost«. Zaznan je bil pozitiven čustven odziv starostnikov ob srečanju s psom, kar nakazuje na njihove terapevtske sposobnosti. Sklep: Terapije s psmi imajo pozitiven učinek na človekovo telo, duševnost in socialno interakcijo. Terapija s pomočjo živali je torej odlična metoda dela, ki je uporabna tudi v socialno varstvenih zavodih, ob tem pa mora medicinska sestra dobro poznati starostnike, da lahko z njimi in s terapevtskim parom uspešno sodeluje pri terapiji s psmi. Delovati mora v skrbi za podporo starostnika, tako v fizičnem, kot psihičnem smislu.
Ključne besede: Starostnik, terapija s pomočjo živali, pes, počutje.
Objavljeno: 04.07.2017; Ogledov: 257; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1007,67 KB)

75.
Otrok s sladkorno boleznijo in zdravljenje z insulinsko črpalko
Kaja Rot, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena obravnava otroka s sladkorno boleznijo in inzulinsko črpalko. Predstavljen je razvoj sladkorne bolezni pri otroku, posebnosti glede na razvojna obdobja otroka, življenje otroka z inzulinsko črpalko ter vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s podrobno preučitvijo domače in tuje literature. Domačo literaturo smo pridobili s pomočjo podatkovne baze COBISS, tujo s pomočjo podatkovnih baz Springerlink in Google book. Rezultati: Sladkorna bolezen v Sloveniji in po svetu je v porastu, saj se število obolelih letno poveča za kar 4 %. Vloga medicinske sestre – edukatorke je bistvenega pomena, saj s pravilno edukacijo pripomoremo k boljšemu vodenju sladkorne bolezni in s tem k boljšim vrednostim glikoliziranega hemoglobina.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, otrok, inzulinska črpalka, edukacija, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 04.07.2017; Ogledov: 175; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (603,74 KB)

76.
Odnos zaposlenih do zdravega življenskega sloga ter promocija zdravja na delovnem mestu
Viktorija Pucko, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja zelo izpostavljeni dejavnikom, ki vplivajo na zdrav življenjski slog. Z zdravo prehrano, enako porazdeljenimi obroki čez dan, z redno telesno aktivnostjo, vsaj 30 minut na dan in z opustitvijo kajenja in alkohola ter izogibanju stresa, lahko preprečimo tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo zaposleni v farmacevtskem podjetju v Pomurju do zdravega življenjskega sloga. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni in deskriptivni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena v farmacevtskem podjetju v Pomurju, kjer je sodelovalo 50 zaposlenih. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da anketiranci ne živijo zdravo oziroma nimajo zdravega življenjskega sloga. Večina zaposlenih nima enako porazdeljenih obrokov čez dan, premalo jih zajtrkuje, zelenjavo in sadje zaužijejo le 3-krat do 4-krat tedensko. Anketiranci so tudi mnenja, da je njihovo delo stresno in se tudi pogosto znajdejo v stresni situaciji na delovnem mestu. Večina anketirancev se strinja, da se v njihovem podjetju spodbuja zdrav način življenja ter, da se izvajajo razne aktivnosti za spodbujanje zdravega sloga življenja. Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da zaposleni ne živijo zdravo. Vsak zdrav posameznik, ki skrbi za zdravo prehrano, je dovolj telesno aktiven, se izogiba kajenju in alkoholu ter stresu lahko prepreči tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Pomembno vlogo pri krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni in obnavljanju zdravja ima zdravstveno-vzgojno delo medicinskih sester, kakor tudi delovne organizacije.
Ključne besede: medicinska sestra, zdrav način življenja, zdravje, preventiva
Objavljeno: 04.07.2017; Ogledov: 232; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

77.
Vpliv astme na življenjske aktivnosti pacientke z astmo
Sanja Grilč, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Astma je pogosta bolezen, ki je razširjena med ljudmi različnih starostnih skupin. Je spremenljiva bolezen, ki lahko ogroža življenje. Zaradi astme morajo pacienti spremeniti svoj način življenja, saj vpliva na fizično ter psihično počutje. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti astmo kot bolezen, ki se v današnjem času vedno pogosteje pojavlja. S pomočjo študije primera želimo ugotoviti negovalne diagnoze pacientke z astmo, ter ugotoviti kako bolezen vpliva na njene življenjske aktivnosti. Namen je tudi ugotoviti kakšno znanje ima pacientka o svoji bolezni, ter kako se z njo spopada. Raziskovalna metodologija. Podatke za izdelavo diplomske naloge smo pridobili iz domače in tuje strokovne literature ter elektronskih virov. Izvedli smo študijo primera pacientke z astmo, v kateri smo ugotavljali vpliv astme na življenjske aktivnosti in kvaliteto življenja. S pomočjo vprašalnika in njene medicinske dokumentacije smo si pridobili vse potrebne podatke. Rezultati. S pomočjo študije primera pacientke z astmo smo ugotovili, da ima astma velik vpliv na življenjske aktivnosti pacientke, saj je potrebno veliko stvari spremeniti, da se doseže želena kvaliteta življenja. Astma ima največji vpliv na dihanje ter rekreacijo pacientke, prav tako pa se mora pacientka izogibati škodljivim vplivom okolja. Pacientka je zadovoljivo poučena o zdravljenju astme. Pozna veliko informacij o astmi in je zelo odprta za nasvete. Družina ima veliko vlogo pri premagovanju pacientkine bolezni, saj jo spodbuja in spremlja na poti zdravega življenjskega sloga. Sklep. Astma ima velik vpliv na kvaliteto pacientkinega življenja. Pacienti z astmo morajo biti poučeni o škodljivih zunanjih vplivih na bolezen, da se jim sami skušajo izogibati ter o zdravljenju. Veliko vlogo imata zdravnik in medicinska sestra, ki morata pacientom svetovati glede zdravljenja bolezni, ter pomagati doseči čim boljšo kvaliteto življenja. Pacienti z astmo potrebujejo podporo družine, saj se tako lažje spopadajo z boleznijo.
Ključne besede: astma, dihanje, zdravljenje, življenjske aktivnosti, medicinska sestra.
Objavljeno: 04.07.2017; Ogledov: 167; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (690,92 KB)

78.
Higiena rok v socialno varstvenem zavodu
Sergej Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden izmed najpomembnejših konceptov pri preprečevanju bolnišničnih okužb in bolezni. Osnovna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Vsi zdravstveni in drugi delavci v zdravstvenih ustanovah morajo biti seznanjeni s splošnimi ukrepi za preprečevanje okužb ter te ukrepe upoštevati. Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo in metodo strukturiranega opazovanja. Raziskava je temeljila na nenapovedanem opazovanju. Vprašalnik za opazovanje Higiena rok s poudarkom na razkuževanju rok je bil sestavljen po metodologiji Svetovne zdravstvene organizacije po protokolu pet trenutkov za higieno rok. Raziskavo smo opravili na vzorcu 30 zaposlenih. Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravsteni delavci v večini upoštevajo standarde za razkuževanje in umivanje rok (razkuževanje, količina razkužila, čas razkuževanja), medtem ko tehniko razkuževanja po standardu upošteva manj kot polovica opazovanih zdravstvenih delavcev (40 %). Razprava: Zdravstveni delavci so pri svojem delu nenehno izpostavljeni okužbam, povezanih z zdravstvom. Medicinske sestre, ki so neposredno vključene v proces zdravstvene nege, vsakodnevno nadzorujejo izvajanje higienskih in izolacijskih ukrepov. Le z doslednostjo pri izvajanju higiene rok je moč zagotoviti varno delo in za pacienta ter obiskovalce varno okolje.
Ključne besede: preprečevanje bolnišničnih okužb, razkuževanje rok, razkužila, odnos do razkuževanja rok.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 252; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (552,13 KB)

79.
Sedeči delovni položaj medicinske sestre
Senka Kovač, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali sedeče delovno mesto medicinske sestre. Namen diplomskega dela je opisati delo v sedečem položaju medicinske sestre in pomen ergonomije pri oblikovanju delovnega mesta.Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. V diplomskem delu smo podatke zbrali z anketnim vprašalnikom. Raziskavo smo izvedli med 40 medicinskimi sestrami zdravstvenega doma v mesecu maju.
Ključne besede: Medicinska sestra, sedeči delovni položaj, ergonomija, ergonomska načela.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 110; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

80.
Vzdrževanje asepse v operacijskih prostorih
Saša Teskač, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: V diplomskem delu smo opisali aseptično metodo dela in vzdrževanje asepse v operacijskih prostorih, bolnišnične okužbe, organizacijo operacijskih prostorov in naloge operacijske medicinske sestre. Preverili smo, v kolikšni meri osebje v operacijskih prostorih upošteva pravila aseptičnega obnašanja, katere so najpogostejše napake pri aseptični metodi dela ter ali je osebje v operacijskem bloku seznanjeno kdo je odgovoren za vzdrževanje aseptičnega okolja. Metodologija: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela s pomočjo študija domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v operacijskem bloku ene izmed bolnišnic v podravski regiji. Rezultati: Anketiranci se zavedajo, da je vsak v timu pomemben člen pri zagotavljanju asepse in predvsem, da je operacijska medicinska sestra tista, ki prevzema večji delež tega dela. Diskusija in zaključek: Vsaka zdravstvena ustanova se mora zavedati, da je nizka stopnja okužb povezanih z zdravstvom mera za kakovost bolnišnic, vsi zdravstveni delavci pa se moramo zavedati pomena preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb za zagotavljanje varnosti pacientov.
Ključne besede: operacijski blok, aseptična metoda dela, operacijska medicinska sestra, bolnišnične okužbe, aseptično okolje.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 107; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (787,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici