SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 1493
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Terapevtski pristopi pri starostniku z duševno motnjo
Vita Hojnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Namen diplomskega dela je bil predstaviti različne terapevtske pristope pri starostniku z duševno motnjo in opisati prednosti ter slabosti le teh, prav tako pa predstaviti terapevtski odnos med medicinsko sestro in starostnikom z duševno motnjo ter njegovimi svojci. V diplomskem delu smo opredelili tudi pojem duševna motnja in katere so najpogostejše duševne motnje v starosti. Ugotovili smo tudi katere ključne elemente moramo upoštevati pri terapevtskem pristopu pri starostniku z duševno motnjo. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, da smo lahko odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ključnega pomena v procesu zdravljenja je terapevtski pristop, ki predstavlja temelj biofizičnih, kognitivnih in emocionalnih sprememb, katerih namen je izboljšanje pacientovega zdravja. Rezultati: Zelo pomembno je, da terapevtski pristop že od začetka zdravljenja vsebuje tako psihološko, kot čustveno in duhovno podporo za starostnika in za njegove svojce, ki morajo biti o duševni motnji in primerni oskrbi ter odnosu do starostnika dobro informirani. Sklep: Eden ključnih elementov je tudi starostnika poslušati in slišiti, kar omogoča pravočasno odkrivanje duševnih motenj oziroma izbiro primernega terapevtskega pristopa ter kontinuirano izobraževanje in strokovnost zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: duševna motnja, starostnik, terapevtski pristopi.
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 201; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (634,04 KB)

62.
MOTNJA SPANJA KOT SIMPTOM DUŠEVNE BOLEZNI
Aleksandra Minih, 2016, diplomsko delo

Opis: Motnje spanja so zelo pogosta zdravstvena težava stanovalcev socialno varstvenega zavoda, s katero je posledično povezana velika uporaba predpisanih zdravil za nespečnost. Namen diplomskega dela je predstaviti pojem duševnega zdravja in motnje spanja, ter s tem povezano uporabo uspaval v enem izmed socialnovarstvenih zavodov Slovenije. Ugotoviti želimo kakšna je uporaba uspaval pri stanovalcih bivajočih v centralnem delu zavoda v primerjavi s stanovalci, bivajočimi v dislociranih enotah ter pri tem opredeliti vlogo medicinske sestre. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili retrospektivno kvantitativno analizo podatkov pridobljenih iz zdravstveno negovalne dokumentacije v enem izmed socialno varstvenih zavodov Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da stanovalci zelo pogosto posegajo po uspavalih. Ugotovili smo, da pri stanovalcih po preselitvi iz centralnega dela socialno varstvenega zavoda v dislocirane enote pride do zmanjšanja uporabe uspaval. Prav tako je ugotovljen časovni zamik pri prejetju uspavala, kar kaže na to, da imajo stanovalci v dislocirani enoti večjo kakovost bivanja in širše socialno okolje, katero jih pozitivno vzpodbuja k zniževanju predpisanih uspaval. Motivacija stanovalca pri skrbi za lastno zdravje in dobro počutje pripomore k odpravljanju nespečnosti. Medicinska sestra opazuje stanovalca ne samo pred, temveč tudi med spanjem, saj le tako lahko izključimo vse objektivne težave nespečnosti. Ob vzpostavitvi normalnega ritma in kakovosti spanja je zadovoljstvo obojestransko – tako s strani medicinske sestre in stanovalca. Naspan stanovalec pozitivno vpliva na okolico in tudi bolj kakovostno preživi dan, saj je bolj pozitivno naravnan.
Ključne besede: duševna motnja, motnja spanja, nespečnost, uspavala, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 290; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (406,32 KB)

63.
Dejavniki tveganja za pojav samomorilnosti
Alen Smontara, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Samomor je pri nas in v svetu velik javno zdravstveni problem. Različni dejavniki tveganja vplivajo na ljudi, ki so zaradi vse hitrejšega in stresnega načina življenja vedno bolj ranljivi. Vedno več ljudi se sooča s samomorilnimi pojavi in njihovimi posledicami. V diplomskem delu smo predstavili samomor in dejavnike tveganja za pojav samomorilnosti. Raziskovali smo informiranost anketirancev o samomorilnem pojavu in katerim dejavnikom tveganja pripisujejo najmočnejši vpliv. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete – EnKlikAnketa. Anketiranci so k raziskavi pristopili prostovoljno, preko socialnega omrežja Facebook. V raziskavo so bile vključene le polnoletne, naključno izbrane osebe. V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketranci delno informirani o pojavu samomorilnosti. Le 8 % anketirancev je informiranih s trendom samomorilnosti pri nas. Prav tako jih je le slaba polovica (43 % anketirancev) prepričana, da prepozna znake samomorilnosti. Zelo slabo so anketiranci informirani tudi o programih ali organizacijah za preprečevanje samomora, le 4 % anketirancev pozna katerega izmed programov ali organizacij. Največji vpliv kot dejavniku tveganja za pojav samomorilnosti pripisujejo depresiji in drugim duševnim motnjam, temu dejavniku sledijo različne zlorabe (psihične, fizične, spolne) in zlorabe alkohola in drog. Sklep: Vedno več ljudi se odloča za samomorilna dejanja. Hiter in stresen način življenja vplivata na naše duševno zdravje. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da na področju preventive še nismo naredili dovolj, saj nam slaba informiranost o pojavu samomorilnosti naših anketirancev to jasno dokazuje. Potrebno se je zavedati pomena krepitve in ohranjanja duševnega zdravja. Številni dejavniki tveganja vplivajo tako na posameznika kot na družbo, zato se moramo naučiti soočiti in živeti z njimi. Prav tako je bistvenega pomena informiranost ljudi o samomorilnem pojavu. Samo s pravočasnim prepoznavanjem, pravilnim ukrepanjem in nudenjem pomoči osebi, ki je v stiski, lahko pripomoremo k nižjemu številu samomorov in tako rešimo življenje prijatelja, sorodnika ali znanca.
Ključne besede: samomor, dejavniki tveganja, duševno zdravje, preprečevanje samomorilnosti
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 297; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (1014,26 KB)

64.
ŠOLSKI OTROCI IN NEPRAVILNA DRŽA
Laura Veber, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena človekova telesna drža, ki je lahko nepravilna in pravilna. Na kratko smo opisali boleznsko ukrivljenost hrbtenice, kot so kifoza, lordoza, skoliotična drža, ploski in okrogel hrbet. Ustavili smo se tudi pri teži šolske torbe, poiskali vzroke in opisali pravilno sedenje. Ugotavljali smo vlogo medicinske sestre in zdravstveno vzgojno delo osnovnošolskih otrok in staršev. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu smo izvedli anonimno raziskavo med starši osnovnošolskih otrok v 3. in 5. razredu, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vprašalnik je zajemal 20 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Rezultate smo analizirali in sistematično uredili s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da je večini staršev pomembna telesna drža otroka tako v 3. kot 5. razredu osnovne šole. Rezultati ankete so pokazali, da je teža šolske torbice absolutno pretežka glede na težo otroka tako v 3., kot v 5. razredu. Sklep: Starši so tisti, ki skrbijo in so odgovorni za zdravje svojih otrok. Žal je slovenski šolski sistem naravnan tako, da imajo šolarji dejansko pretežke šolske torbe, katere teža vpliva na njihovo ukrivljenost hrbtenice. Starši lahko vplivajo na zmanjšanje teže šolske torbe le s tem, da otroka opozorijo, da ne nosi v šolo stvari, ki jih tisti dan ne potrebuje in niso na urniku.
Ključne besede: nepravilna drža, hrbtenica, šolski otrok, teža šolske torbe, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 294; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (1,68 MB)

65.
NAVADE UŽIVANJA KOFEINA MED DIJAKI
Anja Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili kofein in njegov vpliv na dijake. Raziskovali smo navade uživanja napitkov, ki vsebujejo kofein, med dijaki, ter pozitivne in negativne učinke kofeina. Izdelki, ki vsebujejo kofein so dandanes zelo priljubljeni, tudi med mladimi. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 40 dijakov na dveh različnih srednjih šolah (Splošna gimnazija Velenje ter Srednja strojna šola Velenje). Vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Podatki so predstavljeni v deležih na celotni vzorec. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mladostniki vedo kaj je kofein in v katerih napitkih ga najdemo. V večini uživajo te napitke vsakodnevno. Poznajo tudi pozitivne in negativne učinke kofeina. Diskusija in zaključki: Ugotovili smo, da vse več mladostnikov prične z uživanjem kofeinskih napitkov zelo zgodaj. Zavedajo se, da ti napitki niso najbolj zdravi oziroma priporočljivi, vendar vseeno vztrajajo pri njih zaradi razvade.
Ključne besede: kofein, zgradba kofeina, delovanje kofeina, učinki kofeina, mladostniki/dijaki, živila, ki vsebujejo kofein, navade uživanja kofeina.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 218; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

66.
SPODBUJANJE ZDRAVJA V OSNOVNI ŠOLI
Maja Ditrih, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča, namen: Šola je prostor, kjer otroci preživijo na tisoče ur in je poleg družine eno izmed ključnih podpornih okolij pri otroškem razvoju. Otroci in mladostniki so namreč zelo ranljiva skupina med katerimi se hitro lahko pojavijo tvegana vedenja, zato je potrebno, da so zdravstveno-vzgojno obravnavani tako s strani učiteljev kot s strani zdravstvenega osebja. Šola skrbi za zdravje svojih otrok in vseh zaposlenih z raznimi programi in projekti kot so Zdrava šola, Eko šola, Zdrav življenjski slog in drugi. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti promocijo zdravja v osnovni šoli ter ugotoviti, kdo in kako sodeluje pri spodbujanju zdravja osnovnošolcev. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Za orodje zbiranja podatkov smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 10 vprašanj (2 zaprtega, 1 odprtega in 7 polodprtega tipa). Raziskavo smo izvedli v eni izmed mariborskih osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 21 učiteljev.Rezultati: Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da se največ aktivnosti in vsebin izvede ob dnevih dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni dnevi), izvajalci pa so večinoma učitelji. Prav tako smo ugotovili, da si učitelji znanja iz promocije zdravja pridobivajo preko spleta ter da največ časa namenijo vsebini zdrava prehrana. Prav tako več kot polovica anketiranih ocenjuje, da se medicinske sestre premalo vključujejo v zdravstveno vzgojo osnovnošolcev. Sklep: Šola je pomemben prostor za izvajanje promocije zdravja med otroci in mladostniki. Ugotovili smo, da imajo učitelji pri spodbujanju zdravja osnovnošolcev veliko vlogo, saj večino aktivnosti in vsebin za promocijo zdravja izvedejo prav oni. Večina učiteljev si želi, da bi se medicinske sestre več vključevale v promocijo zdravja osnovnošolcev, predvsem pri vsebinah spolna vzgoja in prva pomoč.
Ključne besede: promocija zdravja, osnovna šola, osnovnošolci, Zdrava šola, Zdrav življenjski slog, učitelji, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 373; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (390,92 KB)

67.
Poznavanje in ozaveščenost študentov o raku mod
Gregor Cvilak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Rak mod je maligna bolezen, ki prizadene relativno malo moških in predstavlja približno 2% vseh rakastih obolenj. Čeprav je incidenca raka mod zelo nizka, pa je rak mod najpogostejša maligna bolezen med mladimi moškimi v starostnem obdobju med 20. in 35. letom. Poznavanje bistvenih značilnost raka mod in pravilno ter redno izvajanje samopregledovanja, so ključnega pomena za zgodnje odkritje. Namen dela je ugotoviti poznavanje raka mod in izvajanje samopregledovanja med študenti. Metodologija raziskovanja: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Proučili smo strokovna in znanstvena dela domačih in tujih avtorjev. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot instrument za izvedbo raziskave smo uporabili anketo. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali s spletno aplikacijo DataCracker ter jih nato predstavili s programom Microsoft Excel 2013. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da med študenti ni bistvene razlike v poznavanju osnovnih značilnosti raka mod. Sklep: Rak mod je eden od najozdravljivejših malignih obolenj. Na področju preventive in ozaveščanja je še veliko neizkoriščenih možnosti. Nepoznavanje je edina ovira za zgodnje odkrivanje raka mod. Poznavanje dejstev o raku mod in izvajanje samopregledovanja med študenti je zelo slabo.
Ključne besede: Germinalni tumorji, samopregledovanje mod, ozaveščenost o raku mod, vloga zdravstvenih delavcev, preventiva.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 286; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (766,28 KB)

68.
ZAPLETI V POVEZAVI S PERKUTANO ENDOSKOPSKO GASTROSTOMO
Tadej Ademović, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V zadnjih letih se je povečalo število bolnikov s potrebo po hranjenju po perkutani endoskopski gastrostomi (PEG). V praksi se je izkazalo, da se bolnikom po vstavitvi PEG izboljša zdravstveno stanje. Svojcem in zdravstvenemu osebju pa je olajšano hranjenje in negovanje. Pri teh bolnikih gre za težje oblike bolezni, zato se pa pojavljajo tudi zapleti v povezavi s PEG. Določene zaplete lahko s pravilnim negovanjem in strokovnim znanjem preprečimo. Metode: Raziskovali smo s pomočjo kvantitativne metodologije dela. S pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni instrument smo uporabili dokumentacijo stotih bolnikov iz arhiva Oddelka za gastroenterologijo in endoskopijo UKC Maribor (od leta 2004 do 2014). Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010, katerih rezultate smo pokazali v obliki grafov. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, de je med stotimi analiziranimi dokumenti bolnikov z vstavljeno PEG prišlo do zgodnji zapletov pri osmih bolnikih. Zamenjavo PEG je potrebovalo manj kot tretjina bolnikov. Pri več kot polovici bolnikov, ki so potrebovali menjavo PEG je bila izvedena po enem letu. V manj kot polovici bolnikov pa je menjava PEG bila izvedena pred enim letom. Najpogostejši vzrok za menjavo je bil obraba materiala. Drugi najpogostejši vzrok, menjave PEG pa je bil nenameren izpad sonde. Sklep: V naši raziskavi smo ugotovili, da je zgodnjih zapletov pri vstavitvi PEG malo. Več zapletov se pojavi kasneje po vstavitvi PEG, katere pa bi morda s strokovnim znanjem, pravilnim negovanjem, usposobljenim kadrom, izobraževanjem in zdravstveno vzgojo svojcev lahko preprečili.
Ključne besede: Perkutana endoskopska gastrostoma, aktivnosti medicinske sestre, zapleti, enteralna prehrana.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 387; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1015,65 KB)

69.
RAST IN RAZVOJ OTROKA DO ŠESTEGA MESECA STAROSTI
Nina Vuzem, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Vsak otrok je drugačen, vsak je enkratna in neponovljiva osebnost. Za normalno rast in razvoj otroci med drugim potrebujejo tudi ustrezno prehrano, ki je za novorojenčka zagotovo dojenje. Otrokov napredek v rasti in razvoju se kontrolira ob vsakem sistematskem pregledu in cepljenjih v dispanzerju za otroke, kjer ima pomembno vlogo tudi medicinska sestra. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V študiji primera smo uporabili tehniko intervjuja. Vprašanja odprtega tipa so se nanašala na ugotavljanje potreb po zdravstveni negi v sklopu štirinajstih osnovnih življenjskih aktivnosti Virginije Henderson. Rezultati. V raziskavo je bila vključena dojenčica in njeni starši. Ugotovili smo, da so starši deklice zadovoljni z informacijami, ki jih dobijo pri pediatrinji, da ji zaupajo in upoštevajo nasvete. Nosečnost je sicer potekala brez težav, dojenje je steklo in deklica je cepljena po programu. Sklep. Vsako obdobje življenja je pomembno, rojstvo otroka in njegovo prvo leto pa še toliko bolj, saj takrat otrok najhitreje raste in se razvija. Ker je še majhen in nezmožen poskrbeti zase, mu pri tem pomagajo starši s pomočjo medicinske sestre in celotnega tima v dispanzerju za otroke. Odgovornost in skrb za otrokov razvoj je zagotovo prioriteta sodobne družbe.
Ključne besede: rast, razvoj, otrok, zdravstvena nega, medicinska sestra, dispanzer za otroke, cepljenje.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 289; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (358,52 KB)

70.
NEGOVALNI PROBLEMI PACIENTK S SINDROMOM HIPERSTIMULACIJE JAJČNIKOV
Jasmina Vogrin, 2016, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sindrom hiperstimulacije jajčnikov je najpogostejši zaplet pri postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kadar je sindrom prisoten v zmerni ali hudi obliki, je potrebna bolnišnična obravnava. Raziskave kažejo, da imajo pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov naslednje negovalne probleme: neučinkovitost dihanja, prevelik volumen tekočin, slabost, anksioznost in akutne bolečine. Namen raziskave je s študijo primera prikazati, kateri so najpogostejši negovalni problemi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov. Podatki so bili zbrani s polstruktuiranim vprašalnikom ter z analizo negovalne in medicinske dokumentacije. V vzorec je bila vključena ena pacientka. Rezultati: Ugotovili smo, da je imela pacientka s sindromom hiperstimulacije jajčnikov specifične težave: bolečine v trebuhu, neuravnovešeno bilanco tekočin, motnje spanja ter prisotno povečano tveganje za infekcijo. Diskusija in sklep: V literaturi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov navajajo številne simptome, vendar pri obravnavani pacientki vsi niso bili izraženi. Delo medicinske sestre je, da ugotovi potrebe pacientke po zdravstveni negi, ugotavlja njene težave in simptome ter pravočasno odreagira in o vseh odstopanjih pravočasno poroča zdravniku. Pred odpustom iz bolnišnice medicinska sestra pacientki preda ustrezna navodila glede nege v domačem okolju in ji odgovarja na vprašanja v okviru svojih kompetenc.
Ključne besede: neplodnost, sindrom hiperstimulacije jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 198; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (595,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici