SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 1519
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Obravnava slepega in slabovidnega posameznika v patronažnem varstvu
Aleš Bezjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vid je eden izmed petih čutil ter zajema štiri stopnje, in sicer normalni vid, zmerno slabovidnost, hudo slabovidnost in slepoto. Obstajajo različne motnje vida, kot so refrakcijske napake, starostna degeneracija mrežnice, katarakta, glavkom, diabetična retinopatija idr. Da omogočimo lažje gibanje in orientacijo slepemu in slabovidnemu posamezniku, moramo domače in širše okolje prilagoditi. Pri prilagoditvi na nove razmere igra pomembno vlogo družina, prav tako pa tudi patronažna medicinska sestra. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji smo pregledali podatkovno bazo Cobiss, Metaisklnik in CHINAL. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran intervju. Rezultati: Ugotavljamo, da se slepi in slabovidni posamezniki soočajo z različnimi problemi, kot so gibanje, izogibanje nevarnostim v okolju, koristno delo, razvedrilo in rekreacija. Prioritetni negovalni problemi pri slepi osebi so nezmožnost samostojnega gibanja v prostoru, priprave hrane, povečana možnost poškodb zaradi zmanjšane sposobnosti izogibanja nevarnostim v okolju, nezmožnost vključevanja v določene aktivnosti in pomanjkanje znanja o bolezenskem stanju. Zaključek: Slepe in slabovidne osebe se soočajo z različnimi težavami in ovirami. Družina ima v življenju teh oseb pomembno vlogo. Patronažna medicinska sestra izvaja predvsem zdravstveno-vzgojno delo, promocijo zdravja in preventivo nastanka bolezni.
Ključne besede: Slepi in slabovidni posamezniki, patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, podpora družine. 
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 94; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (531,22 KB)

62.
Zdravstvena obravnava pacienta z možganskim tumorjem
Andreja Vogrin, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: vsebina diplomskega dela je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo opisali anatomijo možganov, možganske tumorje in vrste možganskih tumorjev. V nadaljevanju smo izpostavili epidemiologijo, klasifikacijo tumorjev, klinično sliko, diagnostiko in potek zdravljenja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili zdravstveno nego pacienta z možganskim tumorjem. Izpostavili smo definicijo zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti. V nadaljevanju smo razložili kako poteka sprejem pacienta na oddelek, pripravo pacienta na operacijo, zdravstveno nego pacienta po operaciji in vlogo medicinske sestre pri tem ter odpust pacienta iz bolnišnice. Metodologija raziskovanja: v diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje literature. Kriteriji, ki smo jih upoštevali pri izboru literature so bili vključenost vzrokov za postavitev diagnoze možganski tumor, zdravljenje možganskega tumorja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta na oddelku intenzivne terapije in na oddelku. Rezultati: s študijem literature smo ugotovili, da se pri moških dvakrat pogosteje kot pri ženskah pojavljajo maligni možganski tumorji. Dokazali smo tudi, da lahko medicinska sestra zaplete po operaciji prepreči tako, da pacienta pred operacijo pouči o njegovi bolezni in poteku zdravljenja ter s konstantnim ocenjevanjem pacientovega nevrološkega stanja, dihanja, cirkulacije, tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja, rane in likvorske drenaže po operaciji. Sklep: kljub postavljeni diagnozi možganski tumor, ki za marsikoga pomeni smrt, je pomembno ohraniti pozitivno razmišljanje in veliko volje do življenja. Zavedati se moramo, da le tak način razmišljanja odločilno pripomore k ozdravitvi.
Ključne besede: možganski tumor, zdravstvena nega, medicinska sestra, diagnoza, zdravljenje, operacija, rehabilitacija.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 156; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (931,86 KB)

63.
Vloga medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano
Nives Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Bolečina je individualna ter jo vsak posameznik doživlja in izraža na svoj način. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano. Pomembno je, da vsaka medicinska sestra prepozna in ocenjuje bolečino. Bolečino je treba lajšati s farmakološkimi sredstvi, z nefarmakološkimi metodami ali kombinacijo obeh.
Ključne besede: bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, kronična rana, oskrba kronične rane, starostnik, zdravstvena nega.  
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 129; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

64.
KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTOV Z MULTIPLO SKLEROZO
Lucija Romih, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Za to bolezen največkrat zbolijo ljudje v aktivni dobi življenja, med 20. in 40. letom starosti. Pacienti so največkrat zaskrbljeni, da se bo s postavitvijo diagnoze njihova kakovost življenja zmanjšala. Metoda: Z metodo prostovoljnega pisnega anketiranja smo zbrali podatke o kakovosti življenja pacientov z multiplo sklerozo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako se pacienti vsakodnevno spopadajo s psiho-fizičnimi težavami, ki jim jih povzroča multipla skleroza, ali življenjskih aktivnostih občutijo omejitve zaradi bolezni in ali menijo, da je njihova kakovost življenja slabša zdaj kot pred diagnosticiranjem multiple skleroze. Raziskava je bila izvedena v zdravstvenem zavodu na območju Štajerske v kateri je sodelovalo 50 naključno izbranih pacientov z multiplo sklerozo. Rezultati: Med 50 anketiranci je 30 odstotkov moških in 70 odstotkov žensk, starih med 23 in 71 let. Večina se zdravi za recidivno-remitentno obliko, in sicer 58 odstotkov. Prevladuje 20 odstotkov pacientov, ki so zboleli med 31. in 35. letom starosti. Med anketiranimi jih 54 odstotkov meni, da je njihova kakovost življenja dobra. Med njimi jih ima 54 odstotkov težave z ukvarjanjem z različnimi športi. Za vsakodnevno življenje jih 66 odstotkov ne potrebuje pripomočkov, ki bi jim olajšali gibanje. 64 odstotkov anketirancev je psihično stanje navedlo kot dobro. Razprava: Paciente z multiplo sklerozo je strah in skrbi jih, kako dolgo bodo še lahko samostojni in ali bodo kmalu odvisni od drugih. Raziskava je pokazala, da so pozitivno usmerjeni glede poteka svoje bolezni. Če jih svojci podpirajo, lažje prenašajo psihične in fizične težave, ki jih prinese bolezen.
Ključne besede: multipla skleroza, kakovost življenja, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 234; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (732,45 KB)

65.
Simulacije sistemov zaprte torakalne drenaže
Jernej Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo simulirali delovanje sistemov za torakalno drenažo, ki jih uporabljamo za ponovno razpetje pljučnega krila v primeru stisnjenja zaradi prisotnosti zraka ali tekočine v plevralnem prostoru. Namen raziskave je bil predstaviti delovanje zastarelega sistema s steklenicami, saj nam omogoča odličen vpogled in razumevanje delovanja torakalne drenaže. V eksperimentalni študiji smo v simuliranem okolju izvedli poskuse na sistemu z eno, dvema in tremi steklenicami. Ugotovili smo, da je enosteklenični sistem zelo nepraktičen za uporabo zaradi svoje male kapacitete in vnovične potrebe po nastavljanju podvodne zapore. Primeren je le za dreniranje zraka in ne tekočin. Tako eno- kot tudi dvosteklenični pasivni sistemi morajo biti vedno pod nivojem bolnika, da s tem zagotovimo višinsko razliko in s tem pogoje za odtekanje tekočin. Iz poskusov ugotavljamo, da so najprimernejši za uporabo sistemi s tremi steklenicami. Ti so priklopljeni na stalni vir podtlaka in omogočajo kontinuirano dreniranje.
Ključne besede: torakalna drenaža, pnevmotoraks, drenažni sistem, podvodna zapora, prsni koš.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 109; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

66.
Supervizija v zdravstveni negi
Tjaša Sopa, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili supervizijo, vlogo supervizorja in vlogo supervizantov. Supervizijski vpliv na osebno in profesionalno rast strokovnih delavcev, ter njen pozitiven učinek na zdravstvene delavce. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Velika pomoč pri pisanju diplomskega dela, nam je bila domača in tuja literatura iz knjižnice in spleta. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo dela, izdelali smo anketni vprašalnik, katerega smo poslali na elektronski naslov študentom, ki so že opravili vaje iz predmeta supervizija. Povratne informacije anketnega vprašalnika smo dokončno in statistično obdelali z programom Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava nam je pokazala, da supervizijo sprejema tako moška kot ženska populacija. Veliko anketirancev je za supervizijo slišalo šele na fakulteti, teh je kar 50 %. Velikemu številu anketirancev so se vaje iz predmeta supervizija zdele poučne in zanimive. Zanimivo je tudi dejstvo, da bi se od vseh anketirancev kar 83 % anketiranih vključevalo v proces supervizije, če bi se le ta aktivno izvajal. Sklep: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci supervizije ne poznajo prav dobro, saj se ta v kliničnem okolju ne odvija aktivno oziroma veliko premalo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem supervizije v kliničnem okolju dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege in boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi, posledično pa bi to občutili tudi njihovi pacienti.
Ključne besede: Supervizija, supervizor, supervizant, zdravstveni delavci
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 446; Prenosov: 102
.pdf Polno besedilo (1,11 MB)

67.
Odnos mladostnikov do zdrave prehrane in telesne aktivnosti
Darinka Senica, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je človekovo največje bogastvo ter prvina kakovosti življenja. Za zdravo življenje je pomembno, da se zdravo prehranjujemo in smo redno telesno aktivni, ne glede na to v katerem starostnem obdobju smo. V obdobju mladostništva sta zdrava prehrana in telesna dejavnost še kako pomembni, saj vplivata na psihični in fizični razvoj mladostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kako se mladostniki prehranjujejo oziroma kakšen odnos imajo do zdrave prehrane in telesne aktivnosti. Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično in opisno s pomočjo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. V raziskavo je bilo zajetih 100 mladostnikov, ki obiskujejo srednje šole na Koroškem. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so mladostniki ozaveščeni glede zdravega načina prehranjevanja in redne telesne aktivnosti. Največ informacij pridobijo od medicinskih sester in učiteljev na šoli. Kljub temu so rezultati tudi pokazali, da so mladostniki redno aktivno dejavni le v šoli in sicer največkrat pri športni vzgoji. Sklep:Podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, nam povedo, da se mladostniki zavedajo, da je zdrav način življenja za njih najboljši. Glede zdravega življenjskega sloga so dovolj informirani, rabijo pa le malce več spodbude pri telesni aktivnosti. Družina naj skupaj preživlja prosti čas, ki naj ga zaznamujejo športne aktivnosti in skupna priprava hrane.
Ključne besede: Mladostnik, zdrava prehrana, telesna dejavnost, medicinska sestra
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 354; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

68.
Osveščenost mladostnikov o alergijah na pike žuželk
Jasmina Hrovat, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Alergijska reakcija po piku žuželke je lahko življenjsko nevarna in lahko povzroči tudi smrt. Zato je izrednega pomena osveščenost o alergijah na pike žuželk, kajti s primernim znanjem lahko rešimo večino težav, ki jo povzročajo alergije. Namen diplomskega dela je bil predstaviti alergijo na pike žuželk in z raziskavo ugotoviti osveščenost mladostnikov o alergijah na pike žuželk. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj, od tega 13 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanja odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 dijakov 1. letnikov in 50 dijakov 4. letnikov gimnazije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je polovica anketiranih mladostnikov že imelo kakšno alergijsko reakcijo oz. ima alergijo. Kot najpogostejše znake in simptome alergijske reakcije po piku žuželke so mladostniki navedli oteklino, srbečico, rdečico in izpuščaje. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da je največ mladostnikov dobilo informacije o alergijah na pike žuželk od staršev. Sklep: Zaradi vse večjega števila alergij med mladostniki je zelo pomembno zdravstveno - vzgojno delo medicinske sestre pri osveščenosti o alergijah na pike žuželk tako v okviru sistematičnih pregledih kot tudi v obliki predavanj oz. seminarjev.
Ključne besede: alergija, piki žuželk, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 250; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (1,59 MB)

69.
Empatija v zdravstveni negi
Vesna Rebernišek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Empatični odnosi je prisoten od rojstva pa vse do smrti človeka. Pri tem se skozi življenje izpopolnjuje in je vedno bolj poglobljen ter kompleksen. V zdravstveni negi je empatija izrednega pomena, saj lahko medicinske sestre z njo pri pacientu vzpostavijo zaupljiv in pristen empatičen stik. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Raziskava je potekala na internističnem področju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo n = 30 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Od tega jih 57 % anketiranih meni, da empatija pomeni sposobnost razumevanja in prepoznave čustev drugih ljudi in 40 % anketirancev opisujejo empatijo kot sposobnost postaviti se v kožo drugega in razumeti njegovo stisko, 3 % pa jih meni, da je to sposobnost, postaviti se na mesto nekoga drugega. Poleg tega 83 % vprašanih anketirancev meni, da uporaba empatičnega pristopa v holistični obravnavi pacienta pripomore k izboljšanju kakovosti zdravstvene nege, 17 % pa jih ne vidi razlike v izboljšanju kakovosti zdravstvene nege z uporabo empatičnega odnosa. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da diplomirane medicinske sestre/ diplomirani zdravstveniki imajo empatični odnos pri obravnavi pacienta ter pri komunikaciji poskušajo dajati pacientu občutek aktivnega poslušanja.
Ključne besede: empatija, emocionalno delo, zdravstvena nega, medicinske sestre, bolnišnica, interno področje, anketni vprašalnik.
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 383; Prenosov: 80
.pdf Polno besedilo (1010,96 KB)

70.
Samoocena znanja udeležencev o sladkorni bolezni v šoli za sladkorne bolnike
Ana Vodeb, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 je ključnega pomena, saj je od edukacije bolnika odvisno njegovo sprejemanje bolezni, sprememba življenjskega sloga in življenja z novo boleznijo. Medicinska sestra si prizadeva, da bolnika nauči zdravega življenjskega sloga, v katero spadajo zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, primerna osebna higiena in samokontrola sladkorne bolezni. Velik poudarek se daje tudi na podajanju informacij o sladkorni bolezni nasploh, kaj to je, kakšni so njeni zapleti, kateri vzroki privedejo do takšnega stanja in še veliko več. Namen diplomskega dela je ugotoviti s kakšnim znanjem so udeleženci prišli v Šolo za sladkorne bolnike in ali je znanje ob koncu edukacije zadovoljivo. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Od septembra do novembra 2016 smo izvedli anonimno anketiranje, ki je zajemalo 30 udeležencev Šole za sladkorne bolnike. Anketa je vsebovala 44 vprašanj odprtega in zaprtega tipa in je bila sestavljena iz dveh delov. Prvega smo izvedli pred začetkom edukacije v Šoli za sladkorne bolnike, drugega pa ob koncu. Rezultati: Ugotovili smo, da udeleženci v Šoli za sladkorne bolnike pridobijo potrebna znanja in veščine. Zapomnili so si veliko več informacij, ki so bile pokazane praktično in povedane ustno, kot pa podane samo v obliki knjig in zloženk. Medicinska sestra je oseba, katera je največ naučila udeležence o sladkorni bolezni. Pomembno, da je program edukacije pacientov skrbno načrtovan, sistematično urejen in predstavljen pacientom na razumljiv način. Sklep: Iz leta v leto narašča število obolelih s sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je pomembno, da se osebe, ki so bile diagnosticirane s sladkorno boleznijo, udeležijo sistematičnega učenja in pridobijo potrebna znanja. Informacija o diagnozi jih preseneti in so motivirani za sprejemanje znanja in upoštevanje nasvetov glede spremembe življenjskega sloga in sprejemanjem nadzora nad lastnim življenjem.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, edukacija, zdravstvena vzgoja, znanje, samoocena
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 216; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici