SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 1555
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Obravnava pacientov z atrijsko fibrilacijo pri elektrokonverziji
Patricija Weingerl, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: med najpogostejše motnje srčnega ritma prištevamo atrijsko fibrilacijo, za katero je značilno nepravilno delovanje srčnih preddvorov in sočasno neenakomerno delovanje srčnih prekatov. Težje oblike AF se lahko zdravijo s pomočjo elektrokonverzije, pri kateri je pomembna ustrezna zdravstvena nega. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je postopek elektrokonverzije pogostejši pri starejših osebah in ali so pacienti zadostno poučeni o postopku elektrokonverzije. Raziskovalna metodologija: za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila anketa ter podatki prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: ugotovili smo, da je atrijska fibrilacija pogostejša v starostni skupini od 61 do 70 let. Kljub rednemu jemanju terapije za preprečevanje motenj srčnega ritma pacienti v povprečju na elektrokonverzijo prihajajo enkrat letno. O izvedbi elektrokonverzije so pacienti ustrezno poučeni. Sklep: atrijska fibrilacija je pogostejša pri starejši populaciji. Pacienti pri hudih motnjah ritma doživljajo strah in neugodje, zato je pomembno, da so zadostno poučeni o izvedbi elektrokonverzije, zdravem načinu življenja in ustreznem jemanju antikoagulantne terapije.
Ključne besede: motnje ritma, medicinska sestra, sinusni ritem, antikoagulantno zdravljenje, palpitacije
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 96; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

62.
Preobčutljivostne reakcije na zdravila in vrsta šokovnih stanj
Rok Grebenc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: diplomirana medicinska sestra ali zdravstvenik sta osebi, ki preživita največ časa pri bolniku in zato morata s svojimi znanji, izkušnjami, opazovanjem ugotoviti, da se pri bolniku slabša zdravstveno stanje in pravilno ukrepati z uporabo različnih medicinskih pripomočkov in tehnik v korist bolnika. Bolnika vedno obravnavata holistično, saj se šok razvija nekaj ur ali pa se razvije akutno. Pravočasna prepoznava spremenjenega zdravstvenega stanja pripomore k zmanjšanim okvaram in bolj kakovostnemu življenju bolnika. Zdravnik vedno vodi tim zdravstvene nege in je posledično odgovoren za bolnika in njegovo nadaljnjo skrb. V vseh situacijah se morata medicinska sestra ali zdravstvenik ravnati vestno in odgovorno ter upoštevati meje svojih kompetenc. Raziskovalne metode: v diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela za opisovanje obstoječih stanj in dejstev in metodo kompilacije s povzemanjem znanj, stališč in mnenj slovenske in tuje strokovne literature različnih avtorjev. Pri raziskovanju se bomo oprli na predpostavke dosedanjih raziskav s področja preobčutljivostnih reakcij na zdravila, vrste šokovnih stanj v katerih se lahko posameznik znajde, in bolj podrobno opisali anafilaktični šok in zdravljenje. Omejitve pri raziskovanju nam predstavljajo plačljivi članki, do katerih imamo omejen dostop, ter dobri strokovni članki, ki so brez avtorjev in letnice nastanka. Rezultati: raziskave kažejo, da se preobčutljivostne reakcije na zdravila pojavijo pri 10-20% hospitaliziranih bolnikov in 7% pri splošni populaciji. Preobčutljivost nastane predvsem zaradi toksičnosti ali farmakoloških učinkov zdravil. Anafilaksijo lahko doživi vsak in stopnja okrevanja je odvisna od hitre, pravilne obravnave, pravilne aplikacije zdravil in pravilnega položaja bolnika. Diskusija in zaključek: skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da preobčutljivosti na zdravila predstavljajo resen problem. Preobčutljivost lahko povzročajo tudi pomožne snovi in dovzetnost bolnika do njih. Največ reakcij povzročajo antibiotiki, aspirin, nesteroidni antirevmatiki, mišični relaksanti in kontrastna sredstva. Pri šokovnih stanjih imata medicinska sestra ali zdravstvenik ključno vlogo pri hitri prepoznavi znakov in s pravilnim ukrepanjem preprečita nadaljnjo škodo.
Ključne besede: znanje, hitro ukrepanje, odgovornost, izkušnje, kompetence, čas
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 91; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

63.
Odpust in edukacija pacienta s črevesno stomo
Sanja Bukovšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Pacienti, ki se v bolnišnici soočajo z različnimi težavami ali boleznimi prebavil, katere posledica je lahko stoma, so prizadeti tako telesno kot tudi čustveno. Ob takšni diagnozi, bolniki potrebujejo podporo najbližjih kot tudi zdravstvenih delavcev. Vloga medicinske sestre je, da pacienta sooči s spremenjeno samopodobo in spremenjenim načinom življenja, ugotavlja njegove potrebe in nudi pomoč. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo pisnih, že obstoječih virov. Namen diplomskega dela je opisati kaj so stome in katere vrste črevesnih stom poznamo. Prav tako smo želeli ugotoviti s kakšnimi fizičnimi in psihičnimi spremembamise soočajo pacienti po operativnem posegu, ter predstaviti naloge in vlogo medicinske sestre pri pacientu s črevesno stomo v bolnišnici. Ko je pacient sposoben skrbeti zase, ter je psihično stabilen, se ga začne pripravljati na odpust. Opisali smo kako poteka odpust pacienta in kakšne so posebnosti načrtovanega odpusta. Odpust pacienta pomeni, da je pacient predan sam sebi, zato je zelo pomembno, da mu ob strani stoji še medicinska sestra (enterostomalna terapevtka), zato smov nalogi opisali edukacijsko vlogo medicinske sestre (enterostomalne terapevtke) na domu pacienta, kako poteka rehabilitacija pacienta s stomo, ter kako po odpustu iz bolnišnice poteka njihovo socialno življenje.
Ključne besede: stoma, odpust pacienta, medicinska sestra, enterostomalna terapevtka pacient, edukacijska vloga
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 257; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (933,29 KB)

64.
Jezikovne prepreke v zdravstveni negi
Anja Štante, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: V bolnišničnem okolju se lahko v določenem trenutku znajdejo ljudje iz različnih delov sveta, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo. V Sloveniji je dne 1. 1. 2017 bilo 2.065.895 prebivalcev, od tega približno 114.500 priseljencev, kar pomeni 5,5 % populacije. Ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino ima pacient pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi. Kadar se medicinska sestra in pacient sporazumevata v dveh različnih jezikih prihaja do manj učinkovite zdravstvene obravnave kot v primerjavi z dvema govorcema, ki se sporazumevata v istem jeziku. Jezikovna prepreka vidno vpliva na kakovost zdravstvene nege v zdravstvenem sistemu, saj onemogoča učinkovito komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se medicinske sestre spopadajo z jezikovno prepreko pri zdravstveni negi pacientov. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo s fenomenologijo kot metodo raziskovanja. Za obdelavo podatkov smo uporabili metodo tematske analize besedila. Posneli smo intervjuje s 6 diplomiranimi medicinskimi sestrami, jih prepisali in slovnično uredili. Iz vseh intervjujev smo poiskali tematske sklope in jih interpretirali. Rezultati: Odgovore na vprašanja smo analizirali po metodi tematske analize besedila. Najdene so bile tri glavne tematske kategorije, in sicer soočenje s tuje govorečim pacientom, reševanje težav v komunikaciji in izobraževanje. Diskusija in zaključek: Jezikovne prepreke v zdravstveni negi v RS so prisotne, vendar se o njih premalo govori. V prihodnje bomo v zdravstveni negi v RS več pozornosti posvečali tudi temu.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, bolnišnica, komunikacija, reševanje
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 135; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (759,71 KB)

65.
Samopodoba ženske z urinsko inkontinenco
Anne Marie Roškar, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, ki vpliva na samopodobo. Njena pogostost se povečuje s starostjo, vendar prizadene tudi mlajše ženske. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske in v kolikšni meri. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo teoretičnega dela smo pridobili iz slovenske in tuje strokovne literature, člankov, knjig in spletnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket, v društvu za pomoč osebam z urinsko inkontinenco in v Uroginekološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske. Pri 17 % žensk se je raven samopodobe zaradi urinske inkontinence znižala. Opazen je tudi vpliv urinske na osebnost ženske. Urinska inkontinenca vpliva tudi na družabno življenje, telesno aktivnost, partnerstvo, spolnost in zaposlitev. Diskusija in zaključek: Urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske, na osebnost in številna področja življenja. Menimo, da bi morali o urinski inkontinenci ljudi več ozaveščati. Tako bi zmanjšali strah pred priznanjem težav ter vplivali na to, da se samopodoba ženske z urinsko inkontinenco ne bi znižala.
Ključne besede: uhajanje urina, dejavniki tveganja, področja življenja, osebnost, samozavest, strah.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 238; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (381,58 KB)

66.
Motnje požiranja pri otrocih
Jerneja Belovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Povzetek Teoretična izhodišča: Predstavljen bo razvoj sesanja in požiranja pri otroku, motnje požiranja in prehranjevanje pri otroku z motnjo požiranja ter vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: V teoretičnem diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Domačo in tujo strokovno literaturo smo poiskali v bibliografskih bazah, COBISS, dLinb.si, Google in bazo tujih podatkov Wiley. Podatke smo analizirali in jih opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da je pri poteku in kakovosti hranjenja zelo pomembno kakšen odnos je vzpostavljen med otrokom in osebo, ki ga hrani. Prav tako smo ugotovili tudi, da je ena izmed posledic motenj požiranja, nedohranjenost, ki so srečamo predvsem pri nedonošenčkih. Takšni otroci imajo po navadi prisotne respiratorne težave, presnovne motnje, omejeno oralno motoriko in druge anomalije, zato je vnos hrane majhen zaradi neučinkovitega in počasnega hranjenja. Prav tako smo prišli do spoznanja, da ima tudi položaj telesa veliko vlogo pri hranjenju zato je potrebno individualno ugotoviti kateri položaj otroku pri hranjenju najbolj ustreza. Diskusija in zaključek: Otrokom z motnjami požiranja je potrebno posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in z ustreznim odnosom do otroka in staršev vzbuditi občutek varnosti, zaupanja ter ustvariti temelj pozitivnega odnosa.
Ključne besede: položaj telesa, potek hranjenja, kakovost hranjenja, ustrezen odnos, nedonošenčki.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 172; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (920,55 KB)

67.
Zdravstvena nega pacientke z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti
Sanela Pišek, 2017, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pri pacientki z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti je zdravstvena nega pomembna, saj medicinska sestra spremlja pacientko od začetka postopka pa vse do odpusta. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacientke z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti po procesni metodi dela. Metode: Za opredelitev problema smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela, raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Izvedli smo študijo primera s pomočjo intervjuja pacientke in s pregledom in analizo pacientkine medicinske dokumentacije. Intervju je vseboval vprašanja odprtega tipa, oblikovan je bil po funkcionalnih vzorcih modela Marjory Gordon. Določene informacije smo pridobili tudi s samim opazovanjem in ocenjevanjem pacientkinega zdravstvenega stanja. Rezultati: Ugotovili smo šest negovalnih problemov: neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, slabost, nevarnost padcev, spanje, motnje spanja, bolečino v spodnjem delu trebuha, strah pred posegom in stranskimi učinki abortivnih tablet. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon primernih in zagotavljajo popolno obravnavo pacientke, ki se odloči za postopek medikamentozne prekinitve nosečnosti.
Ključne besede: abortivna tableta, splav, medikamentozni splav, misopristol, mifepriston.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 160; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

68.
Življenje bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Maša Ofič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni gre za napredujočo in nepovratno zaporo dihal. Zanjo so značilni kronični kašelj, kratka, piskajoča sapa in povečano izločanje sluzi ter izpljunka. Najpogostejši vzrok za nastanek bolezni je kajenje cigaret. Bolezen ni ozdravljiva, vendar se jo lahko drži pod kontrolo z zdravili. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako kronična obstruktivna pljučna bolezen vpliva na bolnikove življenjske aktivnosti in katere težave mu povzroča. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Raziskava temelji na intervjuju enega bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Uporabili smo delno strukturiran vprašalnik, sestavljen po konceptu teoretičnega modela Virginije Henderson. Rezultati: Ugotovili smo, da so pri obravnavanem bolniku prisotne težave pri naslednjih življenjskih aktivnostih: dihanje, prehranjevanje in pitje, odvajanje in izločanje, gibanje in ustrezna lega ter spanje in počitek. Prav tako smo ugotovili, da potrebuje pomoč in spodbudo za kakovostno in aktivno življenje. Obravnavani bolnik je bil poučen in zna sam ukrepati ob poslabšanja bolezni. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da bolnik s kronično obstruktivno pljučno boleznijo sprejme svojo bolezen in poskuša z njo (kar se da najboljše) živeti. Vključiti je potrebno zdravstveno osebje in družino, ki skupaj pripomorejo k bolj kakovostnemu življenju bolnika in spopadanju z boleznijo.
Ključne besede: KOPB, zdravljenje KOPB, problemi bolnika s KOPB, šola bolnika s KOPB, življenje s KOPB
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 183; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

69.
Življenjski slog in prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo velik problem po svetu in v Sloveniji. Vplivajo na umrljivost prebivalstva, zato bo situacija ob neukrepanju postala neobvladljiva. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost kroničnih obolenj ter upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga sodelujočih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavi so sodelovali anketirani stari med 18 in 65 let. Rezultate raziskave smo statistično obdelali z Microsoft Office Wordom in SPSS-om 20.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so največja odstopanja glede upoštevanja priporočil zdravega življenjskega sloga v uživanju zajtrka, rib, ocvrtih jedi, sladkarij in slaščic ter previsoki telesni teži. Med prekomerno prehranjenimi je 57,6 % in med tistimi, ki imajo debelost 1. stopnje 66,6 % anketirancev z eno ali več kroničnimi obolenji. Ugotovili smo, da je 40,5 % anketirancev izpostavljenih negativnemu stresu vsak dan ali pogosto. Kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri 49,4 % anketiranih, 14,6 % sodelujočih ima dve ali več kroničnih obolenj. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi obolenji se znatno povečuje, vendar se ljudje tega še premalo zavedajo, tudi tisti, pri katerih je zdravje že ogroženo. Ljudje bi z opustitvijo nezdravega sloga življenja pripomogli k manjši izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj kroničnih obolenj ter boljšemu počutju.
Ključne besede: Zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, odrasli, zdravstveno varstvo.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 198; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (935,48 KB)

70.
Odnos mladostnikov do zdravja in poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni
Lucija Gosak, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Obdobje mladostništva je še posebej pomembno, saj ima velik pomen za krepitev in ohranitev zdravja. Pomembno je, da mladostnik razvije pozitiven odnos do zdravja, pozna dejavnike tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni in se jim izogiba. Metoda: Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Kot pripomoček za raziskavo pa vnaprej pripravljen anketni vprašalnik. Rezultati: Pri raziskavi smo se omejili na dijake srednje zdravstvene šole in na dijake druge srednje šole, kjer se ne izobražujejo za poklic zdravstvenega delavca. Na podlagi analize pridobljenih informacij smo ugotovili, da so mladostniki izpostavljeni nezdravemu življenjskemu slogu. Zaradi manjšega vzorca anketirancev in neenakomerne zastopanosti števila oseb s posameznim povprečnim mesečnim dohodkom ni mogoče točno določiti, ali osebe z boljšim finančnim položajem živijo bolj zdravo. Izobrazba in izbira srednje šole vplivata na bolj zdrav način življenja, saj vodita k večji osveščenosti. Žal podatkov ne moremo posploševati. Diskusija: Naš cilj je, da mladostnik odraste v poštenega, odgovornega in predvsem zdravega državljana, zato imajo velik vpliv nanj starši, učitelji, zdravstveni delavci, mediji in vsi, ki na kakršenkoli način vplivajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: adolescent, življenjski stil, nezdrav življenjski slog, bolezni življenjskega sloga, promocija zdravja, medicinska sestra
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 239; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (979,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici