SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 1555
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Spremembe v starosti in stiske, ki iz njih izhajajo
Samanta Žula, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Starost v seboj prinese veliko sprememb, ki nekaterim starostnikom prinese posledično tudi stiske. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se na starost pripravi, zato imajo spremembe na nekatere velik vpliv, nekateri pa jih sprejemajo povsem normalno. Namen diplomskega dela je predstaviti starost in staranje ter z raziskavo ugotoviti s kakšnimi starostnimi spremembami in posledično tudi stiskami se starostniki srečujejo in kje v primeru stiske poiščejo pomoč. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila med vsemi člani upokojenskega društva severovzhodnega dela Slovenije. Anketni vprašalnik je sestavljalo 18 vprašanj, odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Rezultati: 97 % anketiranih se je strinjalo, da je staranje normalen pojav in da so starostne spremembe dobro premagovali (67 %). Osivelost las in slabovidnost sta najpogosteje pojavljeni starostni spremembi. Bolezen in izguba bližnjih sta stiski, ki jih je zaradi starostnih sprememb doživljalo 47 % anketirancev. Najpogostejši vzrok za le-te pa sta bili finančna stiska in zdravstvene težave. Pomoč v primeru stiske poišče le 15 % starostnikov. Imajo veliko prostočasnih aktivnosti. 48 % anketiranih je s svojo starostjo delno zadovoljna. Diskusija in zaključek: Staranju nihče od nas ne more uiti. Prav tako ne starostnim spremembam in drugim težavam, ki jih vsakodnevno srečujemo. Dobro je, da se na samo starost dobro pripravimo, tako se lahko pozneje izognemo nepotrebnim stiskam, ki nas lahko pretijo.
Ključne besede: Starostnik, starost, spremembe v starosti, stiske starih ljudi, kakovostna starost, težave starostnikov, stiske starih ljudi, izguba, oblike pomoči v stiski.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 184; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

52.
Nove psihoaktivne substance
Kaja Škrubej, 2017, diplomsko delo

Opis: Največji problem današnjega časa je vse večja porast novih tako rečeno umetnih oz. sintetičnih psihoaktivnih snovi. Namen diplomskega dela je predstaviti nove sintetične substance, s ciljem izpostaviti vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi uživalcev teh drog. Vsak dan na trg drog prihajajo nove substance. Med najpogostejše štejemo sintetične kanabinoide, katinone in halucinogene. Najpogostejše sintetične substance, ki se pojavljajo pri nas, so sintetični katinoni, takoj za njimi pa druge nove sintetične substance. Problem teh substanc je predvsem to, da so zaradi konstantnega spreminjanja kemijske sestave legalne in zato predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Ogroženi so predvsem mladi, ki v fazi eksperimentiranja preizkušajo te droge, ki se na trgu prodajajo pod privlačnimi imeni in s privlačnimi embalažami in ne poznajo stranskih učinkov. Redna raba teh substanc vodi mlade do odvisnosti. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc je predvsem motiviranje pacienta in vzpostavljanje odnosa, ki temelji na zaupanju. Poznati mora znake in simptome uživanja teh substanc in znati pravilno odreagirati. Pri delu z odvisnim mora biti dobro teoretično in praktično usposobljena, imeti mora posebna znanja in veščine, saj je delo z odvisniki večkrat lahko nepredvidljivo predvsem zaradi sprememb v njihovem mišljenju in vedenju.
Ključne besede: Prepovedane droge, dizajnerske droge, vpliv drog na človeka, vloga medicinske sestre, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 241; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (411,52 KB)

53.
Ureditev nujne medicinske pomoči v sodobnem vojskovanju in njena trenutna organizacija v slovenski vojski
Žan Uremovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil opisati ureditev nujne medicinske pomoči v Slovenski vojski, njeno kakovost in organiziranost nujne medicinske pomoči v modernem vojskovanju. Za odgovor na raziskovalni vprašanji smo uporabili deskriptivno metodo. Ugotovili smo, kako je nujna medicinska pomoč organizirana, njeno delovanje znotraj Slovenske vojske ter v Nemških oboroženih silah. Izpostavili smo ključne elemente standardov zdravstvene oskrbe Severnoatlantskega zavezništva. Če vojske dosegajo te standarde, lahko izvajajo kvalitetne zdravstvene storitve in s tem povečajo možnost preživetja poškodovanih ali obolelih. Treba je omeniti, da se nujna medicinska pomoč v vojni močno razlikuje od nujne medicinske pomoči v miru. Opisali smo tudi vrste medicinskih evakuacij, njihovo vlogo in pomen na bojišču. Izpostavili in opisali smo prevozna sredstva, ki se uporabljajo v te namene. Prav tako so izrednega pomena izvajalci zdravstvene oskrbe, ki morajo biti ustrezno izurjeni, imeti morajo primerno izobrazbo ter biti v stiku z sodobno prakso. Dolžni so se držati načel vojaške doktrine in standardov. Nemške oborožene sile smo v diplomski nalogi primerjali s Slovensko vojsko, da bi ugotovili njeno kakovost pri ureditvi nujne medicinske pomoči. Primerjali smo organiziranost, usposobljenost nosilcev zdravstvene oskrbe, prevozna sredstva in načine evakuacije. Prav tako smo primerjali skladnost s standardi Severnoatlantske zveze pri Nemških oboroženih silah in Slovenski vojski.
Ključne besede: Zdravstvena oskrba, vojaško zdravstvena enota, vojaške zdravstvene ustanove, slovenska vojska, NATO.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 123; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

54.
Odnos študentov do starostnikov in staranja
Eva Rojht, 2017, diplomsko delo

Opis: Odnos do starejših je civilizacijska prvina vsake družbe, ki z odnosom do starejše populacije pokaže svoje temeljne vrednote. Namen diplomskega dela je predstaviti problem staranja prebivalstva in raziskati kakšen je odnos študentov do starostnikov in staranja. V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje odnosa do starejših in staranja. Raziskava smo izvedli med študenti različnih fakultet in smeri ene izmed slovenskih univerz. Za analizo sta bila uporabljena One-Way ANOVA za ugotavljanje statističnih razlik med skupinami ter t- test za ugotavljanje razlik med dvema neodvisnima vzorcema. Ugotovljeno je bilo, da je odnos študentov do starejših pozitiven, saj je povprečna vrednost znašala 121 od možnih 204 točk. Hkrati je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do statistično pomembnih razlik v odnosu do starejših glede na spol (t = 1,38; p = 0,16), letnik študija (F=1,19; p = 0,31), niti glede na študijsko smer (t=0,46; p=0.64). Pomembna je promocija zdravstvene nege starostnika, da bi bil odnos do starejših bolj pozitiven in bi se vse več študentov odločalo tudi za delo na tem področju. Zaradi povečanega števila starejših se povečujejo tudi potrebe po zaposlitvi.
Ključne besede: starostniki, odnos do dela s starostniki, starizem, kakovostna starost, študenti, starost in staranje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 175; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

55.
Tuberkuloza in vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnikov s tuberkulozo
Lea Mlinarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Tuberkuloza je bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča in je hkrati ena izmed najpogostejših nalezljivih bolezni na svetu. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kako medicinske sestre preprečujejo prenos okužbe, ter upoštevanje navodil za dajanje zdravil. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na Oddelku za pljučne bolezni Klinike za interno medicino. Vključenih je bilo 30 zdravstvenih delavcev zaposlenih na omenjenem oddelku. Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot ¾ zdravstvenih delavcev na sodelujočem oddelku dobro ozaveščenih o simptomih, načinih dajanja zdravil in nadzorom nad prejeto terapijo pri bolnikih s tuberkulozo. Več kot ¾ se jih zaveda, da je osebna zaščita ter zaščita bolnikov pred prenosom okužbe na druge zelo pomembna. Ugotovljeno je bilo, da vsi zdravstveni delavci vedo, kako zelo je pomembna zdravstvena vzgoja bolnikov med hospitalizacijo ter njihovo razumevanje bolezni. Menimo, da so zdravstveni delavci dobro ozaveščeni o lastni zaščiti in zaščiti bolnikov pred prenosom okužbe. Vendar bi pa kljub temu bilo potrebno na takšnih oddelkih zdravstvene delavce seznanjati z aktualnimi novostmi o tuberkulozi.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, preprečevanje, zdravljenje, Mycobacterium tuberculosis, nalezljiva bolezen
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 86; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

56.
Pojavnost motenj hranjenja v Sloveniji
Vesna Pirih, 2017, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so znak čustvenih stisk in se kažejo kot spremenjen odnos do hrane. Navzven predstavljajo človekovo notranjo duševno in čustveno vznemirjenje in nesprejemanje samega sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, kaže svoje težave s spremenjenim odnosom do hrane in prehranjevanja, s tem pa tudi svojo bolečino. Motnje hranjenja predstavljajo način soočanja s problemi, ki se osebi zdijo nerešljivi ali pa gre za kontrolo lastnega telesa in življenja v situaciji, ko se oseba zdi, da ga v ostalih vidikih kontrolirajo drugi.
Ključne besede: anoreksija, bulimija, atipične motnje hranjenja, ortoreksija, bigoreksija, zdravljenje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 118; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (540,67 KB)

57.
Zavedanje pomena preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege
Tajda Kolarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hospitalne infekcije so pomemben kazalec kakovostne in varne oskrbe pacienta v bolnišničnem okolju. Nadzor, preprečevanje in spremljanje okužb je temeljna naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Namen: Namen diplomskega dela je opisati pomen preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege in predstaviti ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb s poudarkom na higieni rok. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšno je zavedanje o pomenu higiene rok med zdravstvenimi delavci. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 74 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi enotni in menijo, da zdravstveni delavci lahko vplivamo na preprečevanje prenosa hospitalnih infekcij. Kar 80% zaposlenih meni, da je higiena rok najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb, kar se nam zdi pomembno, saj je prav higiena rok najpogostejši način prenosa okužb z enega bolnika na drugega. Sklep: Hospitalne infekcije so stalni problem bolnišnic, saj jih ne moremo v celoti preprečiti, ogrožajo pa tudi pacientovo zdravje. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedamo, da s pravilnim izvajanjem higiene rok lahko preprečimo velik delež okužb povezanih z zdravstvom.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, higiena rok, razkuževanje rok, zaščitne rokavice, izolacija, preprečevanje okužb.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 119; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

58.
Skrb za presredek
Kristina Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Tveganje za poškodbo presredka je povezano z vaginalnim porodom. Zato je skrb za presredek pomembna že v sami nosečnosti in kasneje tudi v porodni dobi, da preprečimo negativne posledice poškodbe presredka, kot so bolečina, inkontinenca, zmanjšana aktivnost, težave pri hranjenju otroka ipd. Raziskovalne metodologije: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metodologija, ki je temeljila na analizi obstoječe strokovne literature s področja obravnavane tematike. Literatura je bila pridobljena s pomočjo baz podatkov. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah COBISS, Medline in Google Scholar. Rezultati: Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da masaža presredka s prsti od 35. tedna nosečnosti dalje zmanjšuje pogostnost porodnih poškodb (predvsem epiziotomij) in bolečin v presredku tri mesece po porodu ter jo ženske dobro sprejemajo. Med porodom bi morale imeti porodnice več svobodne volje za izbiro takšnega porodnega položaja, kot jim ga narekuje telo. Babice bi morale takšno idejo bolj spodbujati.. Diskusija in zaključki: Obstaja veliko tehnik, ki pripomorejo k skrbi za presredek med nosečnostjo in porodom. Le-te bi morale biti vpeljane v stalno prakso zdravstvene nege, kar bi vplivalo na manj poškodb presredka. Skrb za čim manjšo pojavnost porodnih poškodb in pozitivnejše izkušnje poroda bi moral biti cilji vseh zaposlenih v zdravstveni negi, ki imajo stik s porodnico.
Ključne besede: Presredek, varovanje presredka, masaža presredka, poškodba presredka, epiziotomija, porodne poškodbe.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (960,42 KB)

59.
Avtotransfuzija pri vstavitvi endoproteze kolka
Tamara Jager, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Avtotransfuzija je oblika transfuzije, pri kateri sta dajalec in prejemnik krvi ista oseba. Vstavitev endoproteze kolka je je ortopedska operacija kjer je predvidena izguba večje količine krvi, zato je nadomeščanje krvi nujno potrebno. Medicinska sestra ima, pri vseh oblikah avtotransfuzijskega vračanja krvi samostojno vlogo, zato mora poznati potencialne komplikacije. Metodologija: V diplomskem delu smo s tehniko opisne metode dela preučili in opisali znanja, stališča in mnenja slovenske in tuje strokovne literature iz knjig in spleta. Vsebinsko analizo literature smo opravili po modelu PRISMA. Kriteriji za iskanje ustrezne literature so vključevali strokovna dela v časovnem okviru 13 let, polno dostopna besedila v slovenskem in angleškem jeziku ter aplikacijo spodaj navedenih ključnih besed. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da se avtotransfuzije kot najvarnejše metode vračanja krvi poslužujejo po vsem svetu. Med najpogosteje uporabljenimi pri vstavitvi endoproteze kolka sta medoperativna in pooperativna avtotransfuzija, ki učinkovito zvišujeta pooperativne vrednosti Hb v krvi, s tem pa se zmanjšuje hospitalizacija in pospešuje okrevanje po operativnem posegu. Diskusija in zaključek: Število ortopedskih operativnih posegov kolka se v zadnjih letih tudi na račun staranja prebivalstva povečuje. Zaradi številnih komplikacij, kontraindikacij in visokih finančnih stroškov ob izvajanju, pa strmo narašča aplikacija avtotransfuzije.
Ključne besede: avtologna transfuzija, medoperativna avtotransfuzija, pooperativna avtotransfuzija. skrb za pacienta po avtotransfuziji, izguba krvi med operacijo
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 181; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (935,32 KB)

60.
Zdravljenje s trombocitno plazmo pri pacientu z artrozo kolena
Domen Lorenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Artroza je degenerativna bolezen sklepa, ki povzroča obrabo hrustanca z možno hudo kronično bolečino in omejeno funkcijo sklepa. Zraven operativnega zdravljenja obrabe hrustanca se je v zadnjih letih začela uporabljati nova alternativna metoda. Zdravljenje s trombocitno plazmo oz. plazmo obogateno s trombociti je s svojim minimalno invazivnim pristopom in uporabo lastne krvi v namene zdravljenja vedno bolj privlačna. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, kjer smo z vprašalnikom, sestavljenim po konceptualnem modelu Virginije Henderson, obravnavali pacienta s poškodbo meniskusa. Na podlagi sistematično zbranih in kasneje analiziranih podatkov smo izdelali načrt zdravstvene nege. Pri zbiranju in urejanju podatkov nam je bil v pomoč urejevalnik besedil Microsoft Word. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se kakovost življenja pri pacientih z artrozo kolena zmanjša. V študiji primera so bile ugotovljene težave pri osnovni življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega, h kateri spada tudi bolečina. Po zdravljenju s trombocitno plazmo se je zdravstveno stanje izboljšalo. Bolečina, ki je pacienta ovirala, se je zmanjšala, gibanje kolenskega sklepa pa se je povečalo in s tem tudi zadovoljstvo pacienta. Diskusija in zaključek: Prikazali smo pozitiven učinek zdravljenja s pomočjo plazme obogateno v obliki zmanjšane bolečine in povečane fizične aktivnosti pacienta.
Ključne besede: Artroza, zdravljenje, trombocitna plazma, plazma obogatena s trombociti, zdravstvena nega, model Virginije Henderson, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 129; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (907,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici