SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 1519
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Higiena rok v socialno varstvenem zavodu
Sergej Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden izmed najpomembnejših konceptov pri preprečevanju bolnišničnih okužb in bolezni. Osnovna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Vsi zdravstveni in drugi delavci v zdravstvenih ustanovah morajo biti seznanjeni s splošnimi ukrepi za preprečevanje okužb ter te ukrepe upoštevati. Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo in metodo strukturiranega opazovanja. Raziskava je temeljila na nenapovedanem opazovanju. Vprašalnik za opazovanje Higiena rok s poudarkom na razkuževanju rok je bil sestavljen po metodologiji Svetovne zdravstvene organizacije po protokolu pet trenutkov za higieno rok. Raziskavo smo opravili na vzorcu 30 zaposlenih. Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravsteni delavci v večini upoštevajo standarde za razkuževanje in umivanje rok (razkuževanje, količina razkužila, čas razkuževanja), medtem ko tehniko razkuževanja po standardu upošteva manj kot polovica opazovanih zdravstvenih delavcev (40 %). Razprava: Zdravstveni delavci so pri svojem delu nenehno izpostavljeni okužbam, povezanih z zdravstvom. Medicinske sestre, ki so neposredno vključene v proces zdravstvene nege, vsakodnevno nadzorujejo izvajanje higienskih in izolacijskih ukrepov. Le z doslednostjo pri izvajanju higiene rok je moč zagotoviti varno delo in za pacienta ter obiskovalce varno okolje.
Ključne besede: preprečevanje bolnišničnih okužb, razkuževanje rok, razkužila, odnos do razkuževanja rok.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 120; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (552,13 KB)

52.
Sedeči delovni položaj medicinske sestre
Senka Kovač, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali sedeče delovno mesto medicinske sestre. Namen diplomskega dela je opisati delo v sedečem položaju medicinske sestre in pomen ergonomije pri oblikovanju delovnega mesta.Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. V diplomskem delu smo podatke zbrali z anketnim vprašalnikom. Raziskavo smo izvedli med 40 medicinskimi sestrami zdravstvenega doma v mesecu maju.
Ključne besede: Medicinska sestra, sedeči delovni položaj, ergonomija, ergonomska načela.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

53.
Vzdrževanje asepse v operacijskih prostorih
Saša Teskač, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: V diplomskem delu smo opisali aseptično metodo dela in vzdrževanje asepse v operacijskih prostorih, bolnišnične okužbe, organizacijo operacijskih prostorov in naloge operacijske medicinske sestre. Preverili smo, v kolikšni meri osebje v operacijskih prostorih upošteva pravila aseptičnega obnašanja, katere so najpogostejše napake pri aseptični metodi dela ter ali je osebje v operacijskem bloku seznanjeno kdo je odgovoren za vzdrževanje aseptičnega okolja. Metodologija: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela s pomočjo študija domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v operacijskem bloku ene izmed bolnišnic v podravski regiji. Rezultati: Anketiranci se zavedajo, da je vsak v timu pomemben člen pri zagotavljanju asepse in predvsem, da je operacijska medicinska sestra tista, ki prevzema večji delež tega dela. Diskusija in zaključek: Vsaka zdravstvena ustanova se mora zavedati, da je nizka stopnja okužb povezanih z zdravstvom mera za kakovost bolnišnic, vsi zdravstveni delavci pa se moramo zavedati pomena preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb za zagotavljanje varnosti pacientov.
Ključne besede: operacijski blok, aseptična metoda dela, operacijska medicinska sestra, bolnišnične okužbe, aseptično okolje.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (787,98 KB)

54.
Rettov sindrom pri otroku
Veronika Pogorevc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena deklica z Rettovim sindromom.To je razvojno nevrološka motnja, za katero je značilen upad psihomotoričnega razvoja. Ugotoviti smo želeli negovalne probleme, ki se pojavljajo pri teh otrocih. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera s pomočjo tehnike intervjuja ter modela 14 življenjskih aktivnosti Virginie Henderson. Rezultati: Spoznali smo deklico z Rettovim sindromom ter težave, s katerimi se srečuje njena družina. S pomočjo študije primera smo ugotovili, da se težave pojavljajo ne samo v duševnem razvoju, ampak tudi v telesnem. Diskusija in zaključek: Rettov sindrom lahko za sabo povleče še veliko drugih zdravstvenih težav, kot je na primer popolna nepokretnost otroka. Vendar je vsaka družina, ki skrbi za takega otroka, nekaj posebnega. Skrb lahko družino še bolj poveže in splete še trdnejše vezi.
Ključne besede: Rettov sindrom, otrok, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 117; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (426,32 KB)

55.
DIDAKTIČNA IGRA KOT UČILO PRI ŽIVLJENJU S KRONIČNO VNETNO ČREVESNO BOLEZNIJO
Kristina Martinović, 2016, diplomsko delo

Opis: Trideset odstotkov bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo zboli že v otroštvu. Kronična vnetna črevesna bolezen je ena izmed najtežjih kroničnih bolezni v obdobju otroštva in adolescence, ki vpliva na kakovost življenja bolnikov. Zdravstvena vzgoja kroničnega pediatričnega bolnika je zelo pomembna, saj ga želimo usposobiti, da bo znal preprečevati povrnitev bolezni oz. z boleznijo kakovostno živeti. Zdravstvene vzgoje brez učnih sredstev ni oziroma je ne more biti. Z diplomskim delom smo želeli ustvariti učno sredstvo, didaktično igro, ki bo kot učilo otrokom, obolelim s kronično vnetno črevesno boleznijo, približala pomembne informacije o življenju z omenjeno boleznijo.Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze strokovne literature ter pri odgovorih na raziskovalna vprašanja metodo komparacije.Ključna ugotovitev je, da didaktične igre pozitivno vplivajo na učenje otroka. Skozi igro podano znanje je trajnejše in hitreje pridobljeno. S pomočjo didaktične igre se otrokom poveča delovna motivacija, aktivnost poslušanja in sodelovanja. Didaktično igro lahko uporabimo tudi pri zdravstveni vzgoji. Ugotovili smo, da spodbuja komunikacijo, omogoča lažje deljenje izkušenj tekmovalcev in na splošno jo otroci dobro sprejemajo. S strani strokovnjakov je pogosto svetovan učni pripomoček. Z gotovostjo lahko trdimo, da je igra osnovno delo otrokovega življenja. Skozi njo se otrok uči, razvija, prevzema različne vloge in krepi socialne veščine. Opažamo pa, da je njena raba v učnih procesih v času šolanja ali pri zdravstveni vzgoji majhna. Menimo, da bi bilo potrebno pogosteje podajati znanje s pomočjo iger.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, didaktična igra, zdravstvena vzgoja, otrok, izobraževanje.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

56.
Osveščenost žensk o kontracepciji po porodu
Romana Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Načrtovanje družine vsakemu paru omogoča, da načrtuje družino ter doseže želeno število otrok v razmakih, ko si to želijo, kar pa je mogoče doseči z ustrezno vrsto kontracepcijskih metod. Pomembno je, da so ženske tudi po porodu ustrezno osveščene o primerni kontracepciji, saj neprimerna uporaba le te pripelje do nezaželene nosečnosti. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za žene v severovzhodni Sloveniji, v kateri je sodelovalo 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske ne poznajo vseh kontracepcijskih metod, prav tako ne poznajo posebnih pogojev pri LAM. Ugotovili smo, da so ženske seznanjene o tem pri kateri starosti se lahko opravi sterilizacija, prekinjen spolni odnos pa prepoznajo kot nezanesljivo kontracepcijsko metodo. Ugotovili smo, da je 93 % žensk seznanjenih o primernih metodah kontracepcije po porodu. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da so ženske osveščene o primernih kontracepcijskih metodah po porodu. Za boljšo informiranost žensk, katere niso dovolj osveščene o kontracepcijskih metodah po porodu, bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, ki so na voljo v dispanzerjih za žene, ter več gradiva in organiziranost predavanj na to temo.
Ključne besede: metode kontracepcije po porodu, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra, dispanzer za žene, patronažna služba.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 131; Prenosov: 59
.pdf Polno besedilo (1018,73 KB)

57.
Uporaba terapevtske komunikacije pri stanovalcu v institucionalnem varstvu
Valerija Dukarić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo terapevtske komunikacije med medicinsko sestro in stanovalcem v institucionalnem varstvu.Naredili smo raziskavo, ki je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege uporabljajo terapevtsko komunikacijo pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege.
Ključne besede: terapevtska komunikacija, stanovalec, medicinska sestra, institucionalno varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

58.
Obravnava pacientov z osebnostnimi motnjami
Urška Škrjanec, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Osebnostne motnje so ena najpogostejših kliničnih entitet v psihiatrični praksi. Namen diplomskega dela je predstaviti osebnostne motnje, vrste osebnostnih motenj, vzroke ter zdravljenje le teh ter ugotoviti ali se število sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji od leta 2010 do leta 2016 povečuje ali upada; katere so najpogosteje diagnosticirane osebnostne motnje; katere so najpogosteje diagnosticirane spremljevalne duševne motnje ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientov z osebnostnimi motnjami. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za potek raziskave smo uporabili računalniški program »BIRPIS« v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultati: Rezultati raziskave predstavijo pojav pomembnejših osebnostnih motenj in njihovih spremljevalnih diagnoz v eni izmed psihiatričnih bolnišnic. Ugotovljeno je bilo, da sta najpogosteje obravnavani osebnostni motnji, čustveno neuravnovešena ter disocialna osebnostna motnja. Naslednja najpogostejša je skupina ostalih opredeljenih osebnostnih motenj, ki pa jih v tem diplomskem delu posebej ne obravnavamo. Prav tako je v omenjeni psihiatrični bolnišnici ugotovljen trend upadanja sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v razponu od leta 2010 do vključno z letom 2016. Sklep: Osebnostne motnje je treba osveščati in prepoznavati, prav tako pa celovito obravnavati. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da osebnostne motnje ostajajo pomemben dejavnik na področju psihiatrije.
Ključne besede: Osebnost, osebnostne motnje, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 83; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (692,80 KB)

59.
Preprečevanje in obvladovanje okužb v reševalnem vozilu
Katja Knez, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika okužb, povezanih z zdravstvom, postaja vedno večji in resen problem sodobne zdravstvene nege, saj povzročajo resne posledice za paciente, svojce, zdravstveno osebje in za ves zdravstveni sistem. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prenos in širjenje večkratno odpornih bakterij in ukrepe za preprečevanje širjenja le teh v reševalnem vozilu. Z raziskavo želimo ugotoviti ali zdravstveni delavci – reševalci upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb. Metodologija rziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 60 reševalcev. Podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja, dobljene kvantitativne podatke, ki smo jih analizirali, smo prikazali v deležih. Rezultati: Ugotovili smo, da dobra polovica (63,33 %) anketiranih reševalcev pozna ukrepe za preprečevanje okužb. Svoje znanje iz tega področja ocenjujejo dobro, kljub temu pa bi se bili pripravljeni še dodatno izobraževati. Prav tako smo ugotovili, da med dvema reševalnima službama v Sloveniji ni večjih razlik v izvajanju ukrepov za preprečevanje OPZ. Sklep: Okužb povezanih z zdravstvom ne bomo mogli nikoli popolnoma preprečiti, zato je le-te toliko bolj pomembno obvladovati. Vsak zdravstveni delavec je dolžan upoštevati ukrepe in opravljati svojo dejavnost s ciljem preprečevanja OPZ, ter se na tem področju izobraževati.
Ključne besede: okužbe povezane z zdravstvom, bolnišnične okužbe, obvladovanje, preprečevanje, higiena rok, razkuževanje rok, reševalci, reševalno vozilo
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 152; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

60.
Izključno dojenje do šestega meseca starosti otroka
Barbara Kropej, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je naraven način hranjenja dojenčkov in majhnih otrok. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja optimalno rast, razvoj in zdravje otroka. Pomembno je, da je udobno in da vzbuja ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom. Namen diplomskega dela je predstaviti dojenje in težave pri dojenju. Ugotoviti želimo, ali so anketirane matere dovolj informirane o pomenu izključnega dojenja za njih in za otroka. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z interpretacijo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali statistično in jih ponazorili v grafičnem prikazu s programom Microsoft Office Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se anketirane matere zavedajo pomembnosti dojenja za njih in za otroka. Menijo, da so dovolj poučene o dojenju, vendar je njihovo znanje o dojenju pomanjkljivo. V povprečju so anketirane matere izključno dojile svoje otroke 4 mesece. Sklep: Raziskava je pokazala, da so ženske dobro informirane o dojenju, a je delež mater, ki svoje otroke 6 mesecev izključno dojijo zelo majhen. Dojenje je naravno, a je tudi umetnost, ki se jo je treba naučiti. Mati potrebuje strokovno pomoč, da prebrodi začetne težave.
Ključne besede: izključno dojenje, novorojenček, mati, težave pri dojenju, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 95; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (895,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici