SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 1493
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Zdravstvena obravnava nosečnice z multiplo sklerozo
Sabina Bricman, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je ena izmed pogostejših avtoimunskih kroničnih bolezni, ki najpogosteje prizadene mlajše odrasle osebe oz. ljudi v obdobju zgodnjih srednjih let. Ženske, ki še nimajo otrok, so zaradi bolezni pogosto v veliki dilemi, ali naj družino sploh načrtujejo. Čeprav multipla skleroza na nosečnost ne vpliva negativno, je pomembno, da ženske, ki se odločijo za naraščaj, o tem dobro premislijo. Namen diplomskega dela je predstaviti multiplo sklerozo nasploh, opisati vpliv nosečnosti na multiplo sklerozo in na podlagi študije primera predstaviti obravnavo pacientke s to boleznijo med nosečnostjo po procesni metodi dela. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Izvedena je bila študija primera nosečnice z multiplo sklerozo, s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V pomoč pri zbiranju podatkov nam je bila tudi medicinska dokumentacija in opazovanje pacientke. Rezultati: Ugotovili smo, da pri pacientki z blažjim potekom bolezni nosečnost nima hujšega vpliva na splošno stanje pacientke. V nosečnosti se je pojavilo glede na stanje pred nosečnostjo nekaj novih negovalnih diagnoz, vendar pa so nekatere bile le posledica same nosečnosti. Bolezen je v nosečnosti nekoliko vplivala le na določene življenjske aktivnosti, in sicer najbolj na spanje in počitek, izločanje in odvajanje ter na vzdrževanje normalne telesne temperature. Prav tako smo ugotovili, da pri pacientki z blažjim potekom bolezni ni potrebe po carskem rezu, zato je pri pacientki načrtovan naravni porod. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da nosečnost pri obravnavani pacientki z multiplo sklerozo ni povzročala večjih težav. Ko se pacientka z multiplo sklerozo odloči za otroka, je dobro, da nosečnost načrtuje skupaj s svojim ginekologom in nevrologom, ki ji nudita strokovna mnenja, nasvete, navodila in podporo. Pred zanositvijo je priporočljivo, da pacientka dobro pozna svoj potek bolezni ter spozna, kako bolezen vpliva na partnerski odnos, saj breme, ki se pojavi z rojstvom otroka precej vpliva tudi na partnerja.
Ključne besede: multipla skleroza, nosečnica, multipla skleroza v nosečnosti, porod, družina
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 256; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (533,14 KB)

52.
Akumulacija ogljikovega dioksida v anestezijskem krožnem dihalnem sistemu zaradi napačne uporabe absorberja
Sara Zidarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Absorber je eden izmed najpomembnejših sestavnih delov anestezijske delovne postaje, ki nase veže izdihan CO2. Pri nameščanju novega absorberja lahko pride do nepravilne namestitve, kar privede do naraščanja ogljikovega dioksida. V diplomskem delu smo raziskovali kako lahko simuliramo napako na absorberju, kako se bodo vrednosti ogljikovega dioksida, med eksperimentom, spreminjale ter v kolikšnem času se bodo vrednosti povrnile v normalne začetne pogoje. Namen diplomskega dela je raziskati, kako se akumulira ogljikov dioksid v anestezijskem krožnem dihalnem sistemu. Opisali in predstavili smo anestezijsko delovno postajo, anestezijski krožni dihalni sistem in absorber. Študijo smo izvedli s pomočjo anestezijske delovne postaje Dräger PRIMUS ter simulatorja METI HPS. Simulator METI HPS smo uvedli v splošno anestezijo in kasneje intubirali ter napačno priključili absorber. Eksperiment smo posneli na video film. Pridobljene rezultate smo obdelali v statističnem programskem okolju Microsoft Excel. Ugotovili smo, da se je vrednost ogljikovega dioksida v inspiriju, začela silovito dvigovati in v peti minuti eksperimenta dosegla najvišjo vrednost 16 mmHg. Najvišja dosežena vrednost PACO2 je bila 48,8 mmHg, PvCO2 je dosegel maksimum na 51,3 mmHg in najvišja vrednost PaCO2 je bila 48,6 mmHg. Po ponovnem vklopu absorberja so vrednosti upadle v manj kot dveh minutah. Opazili smo, da so vrednosti ogljikovega dioksida v alveolah, arterijski in venski krvi simulatorja, pred izklopom absorberja, zaradi intubacije, preoksigenacije in ventilacije, padle. Eksperiment je trajal osemnajst minut, in nato smo ponovno vklopili absorber. Videli smo, da so vrednosti po vklopu absorberja začele upadati, predvsem hitro se je, v normalno začetno vrednost, vrnila inspiracijska vrednost ogljikovega dioksida. Povzemamo da se, v primeru izklopa absorberja, začnejo vrednosti ogljikovega dioksida dvigovati. Anestezijska delovna postaja nas z alarmom rumene barve, opozori na visoke vrednosti CO2 v inspiriju. Tako lahko pravočasno zaznamo napako in se izognemo morebitnim posledicam.
Ključne besede: Anestezijska delovna postaja, anestezijski krožni dihalni sistem, absorber, ogljikov dioksid
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 329; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (19,67 MB)

53.
Seznanjenost pljučnih bolnikov o simptomih in ukrepih ob nastanku akutne dihalne stiske
Sanela Pajić, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutna dihalna stiska je bolezenski proces, ki zaradi svojega zapletenega mehanizma nastanka zahteva temeljito obravnavo in pravočasno ukrepanje. Za zdravstvene delavce je izrazito pomembno, da se ves čas izobražujejo na področju prepoznave dihalne stiske, saj le tako lahko preprečijo potek bolezni v ogrožajoče stanje, ki lahko posledično vodi v smrt bolnika. Prav tako imajo pomembno vlogo pri zdravljenju dihalne stiske bolniki sami, saj z ustreznim znanjem in disciplino največ pripomorejo k obvladovanju bolezni in s tem same dihalne stiske. Metodologija: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot instrument raziskave smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel analizirali ter pridobljene podatke proučili in jih smiselno uredili.
Ključne besede: pljučni bolniki, akutna dihalna stiska, medicinska sestra, edukacija bolnikov.
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 199; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

54.
KAKOVOST ŽIVLJENJA ŽENSK S PREDMENSTRUALNIM SINDROMOM
Nataša Kocjan, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Predmenstrualni sindrom predstavljajo različni somatski in psihični simptomi, ki se pojavljajo nekaj dni pred menstruacijo. Pojavlja se skoraj pri vseh ženskah v reproduktivni dobi. Ženskam, katere imajo hude težave, lahko predmenstrualni sindrom močno zmanjšuje kakovost življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katere težave predmenstrualnega sindroma se pri ženskah najpogosteje pojavljajo in kako predmenstrualni sindrom vpliva na vsakdanje življenje žensk. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metodologija, in sicer metoda anketiranja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli v enem izmed zdravstvenih domov v ginekološki ambulanti. V raziskavi je sodelovalo 50 žensk s predmenstrualnim sindromom. Rezultati: Najpogostejše težave anketiranih žensk zaradi predmenstrualnega sindroma so boleče, občutljive dojke, bolečine v spodnjem delu trebuha, spremembe v apetitu oz. požrešnost (ženske najpogosteje posegajo po slaščicah in sladkih pijačah), izbruh aken, razdražljivost, spreminjanje razpoloženja in glavobol. Vsi ti simptomi ženskam, ki trpijo za predmenstrualnim sindromom, povzročajo težave na različnih področjih. Največkrat v šoli ali službi, ter pri športnih aktivnostih. Prav tako ti simptomi vplivajo na samozavest žensk, povzročajo težave pri odnosu s partnerjem. Simptome predmenstrualnega sindroma najpogosteje lajšajo z zadostnim pitjem vode, vsaj osem urnim spanjem ter penečimi kopelmi ali masažami. Nekatere uporabljajo hormonsko kontracepcijo. Diskusija in zaključek: Pogosto se ženske niti ne zavedajo, da je vzrok nekaterih njihovih težav lahko predmenstrualni sindrom. Svojega telesa ne poznajo dovolj dobro ali pa morda niso pozorne na čas, ko se določeni simptomi pojavljajo. V medijih lahko zasledimo vedno več informacij o predmenstrualnem sindromu. Za lajšanje tegob v predmenstrualnem obdobju ženskam svetujemo uživanje zdrave in uravnotežene prehrane, zmanjšanje uživanja soli, kave, alkohola ter kajenja, telesno aktivnost tri do štirikrat na teden vsaj pol ure na dan ter zmanjšanje dejavnikov negativnega stresa. Simptome predmenstrualnega sindroma pa lahko lajšajo tudi z različnimi alternativnimi metodami.
Ključne besede: predmenstrualni sindrom, predmenstrualna disforična motnja, menstruacija, kakovost življenja, depresija
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 340; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

55.
Vloga zdravstveno-vzgojnega dela patronažne medicinske sestre pri neželenih učinkih bioloških zdravil pri onkološkem bolniku
Patricija Greif, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili vlogo patronažne medicinske sestre pri pojavu neželenih učinkov bioloških zdravil pri onkološkem pacientu. Ugotoviti smo želeli osveščenost patronažnih medicinskih sester o poznavanju možnih neželenih učinkov bioloških zdravil in pravilnem ukrepanju ob pojavu le-teh. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za empirični del smo uporabili kvantitativno metodo dela. Za teoretični del smo uporabili domačo in tujo strokovno literaturo. Poiskali smo jo v bibliografskih bazah, COBISS in MEDLINE, ter v knjižnicah. Rezultati: Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da se patronažne medicinske sestre z neželenimi učinki bioloških zdravil redko srečujejo. Menijo, da so premalo ozaveščene o pravilnem ukrepanju ob pojavu le-teh na terenu. Z odgovori na zastavljene trditve, so se v večini odločile za odgovore, ki jih zasledimo z prebiranjem literature, kar pomeni, da imajo znanje za ukrepanje ob pojavu neželenih učinkov bioloških zdravil. Diskusija in zaključek: Po opravljeni raziskavi menimo, da bi patronažne medicinske sestre potrebovale več možnosti za obisk izobraževanj o neželenih učinkih bioloških zdravil, saj so se v večini same pozanimale o možnih pravilnih ukrepih.
Ključne besede: tarčna zdravila, neželeni učinki, medicinska sestra, onkološki pacient
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 214; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (797,57 KB)

56.
Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom
Neža Smrečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom je izrednega pomena. Medicinska sestra je oseba, ki pacienta doživlja kot celoto in oseba, ki se vključuje v samo sistemsko zdravljenje, zdravstveno nego pacienta, informiranje pacienta in zdravstveno vzgojo, dajanje nasvetov ter napotkov o obvladovanju stranskih učinkov. Domet znanja medicinske sestre na področju sistemske terapije sega daleč, saj mora obvladovati specialna znanja, različne tehnologije in nove načine zdravljenja. V diplomskem delu smo predstavili posamezna sistemska zdravljenja pacientov z rakom in vlogo medicinske sestre pri le-teh, opisali smo stranske učinke sistemskih zdravljenj in naloge medicinske sestre, ki se ob tem pojavljajo. S podrobno analizo domače in tuje literature smo si odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da je pri zdravljenju pacienta z rakom vloga medicinske sestre najvidnejša pri sami zdravstveni vzgoji in informiranju ter izobraževanju pacienta, ta vloga pa pride do izraza najbolj pri obvladovanju stranskih učinkov sistemskega zdravljenja, ter da se stranski učinki pri različnih sistemskih zdravljenjih pojavljajo v različni veličini in količini, s tem pa tudi naloge medicinske sestre, najbolj obsežne so pri sistemskem zdravljenju s citostatiki.
Ključne besede: sistemsko zdravljenje raka, vloga medicinske sestre, kemoterapija, tarčna zdravila, hormonska zdravila
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 241; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (415,04 KB)

57.
PROBIOTIKI V PREHRANI STAROSTNIKOV
Melanie Mitrović, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in koristi probiotikov v prehrani starostnikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na gostitelja. Ugodno vplivajo na krepitev imunskega sistema, črevesne mikrobiote, delujejo protivnetno. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali starostniki poznajo probiotike in jih uporabljajo. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starostniki slabo poznajo probiotike oz. jih enačijo z vlakninami. Večina starostnikov uživa probiotike kot prehranska živila, kljub mnogim probiotičnim prehranskih dopolnilom. Sklep: Probiotiki so med starostniki slabo poznani. Starostniki probiotikov z namenskim izbiranjem živil ne uživajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: probiotiki, črevesna mikrobiota, starostnik, zdrava prehrana
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 307; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (1,43 MB)

58.
Zdravstvena obravnava pacientke z epilepsijo v nosečnosti in poporodnem obdobju
Marjeta Štrekelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu. Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja. Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Ključne besede: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 182; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (967,59 KB)

59.
OBVLADOVANJE ULCEROZNEGA KOLITISA Z UPORABO MODELA ŽIVLJENJA
Marša Lozej, 2016, diplomsko delo

Opis: Ulcerozni kolitis spada med kronične vnetne črevesne bolezni in vpliva v veliki meri na samo kakovost pacientovega življenja. Pacienti z ulceroznim kolitisom sodijo v skupino kroničnih pacientov pri katerih so otežene številne osnovne življenjske aktivnosti, ki neposredno vplivajo na njihov vsakdan. Pri tem imajo pomembno vlogo svojci pacienta, kateri ga podpirajo in spodbujajo pri vsakdanjih opravilih.
Ključne besede: Ulcerozni kolitis, zdravstvena nega, model življenja, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 219; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (715,77 KB)

60.
PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA TEŽJE TELESNO PRIZADETEGA POSAMEZNIKA
Katja Petek, 2016, diplomsko delo

Opis: Težje prizadeti posamezniki imajo ohranjeno zavest in mentalne funkcije, vendar so omejeni pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. Pri tem potrebujejo veliko mero psihične podpore. Pacienti, ki so trajno poškodovani in priklenjeni na invalidski voziček, imajo na domu možnost obiska patronažne medicinske sestre, katere naloga je, da nudi kakovostno zdravstveno nego. Patronažna medicinska sestra se aktivno ukvarja s problematiko posameznika in družine. Obravnava ju celostno. Medicinska sestra s promocijo zdravja spodbuja, da pacient in njegova družina aktivno skrbijo za svoje zdravje.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, komunikacija, invalid, paraplegik.
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 314; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici