SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 1493
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Odnos mladostnikov do zdrave prehrane in telesne aktivnosti
Darinka Senica, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je človekovo največje bogastvo ter prvina kakovosti življenja. Za zdravo življenje je pomembno, da se zdravo prehranjujemo in smo redno telesno aktivni, ne glede na to v katerem starostnem obdobju smo. V obdobju mladostništva sta zdrava prehrana in telesna dejavnost še kako pomembni, saj vplivata na psihični in fizični razvoj mladostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kako se mladostniki prehranjujejo oziroma kakšen odnos imajo do zdrave prehrane in telesne aktivnosti. Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično in opisno s pomočjo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. V raziskavo je bilo zajetih 100 mladostnikov, ki obiskujejo srednje šole na Koroškem. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so mladostniki ozaveščeni glede zdravega načina prehranjevanja in redne telesne aktivnosti. Največ informacij pridobijo od medicinskih sester in učiteljev na šoli. Kljub temu so rezultati tudi pokazali, da so mladostniki redno aktivno dejavni le v šoli in sicer največkrat pri športni vzgoji. Sklep:Podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, nam povedo, da se mladostniki zavedajo, da je zdrav način življenja za njih najboljši. Glede zdravega življenjskega sloga so dovolj informirani, rabijo pa le malce več spodbude pri telesni aktivnosti. Družina naj skupaj preživlja prosti čas, ki naj ga zaznamujejo športne aktivnosti in skupna priprava hrane.
Ključne besede: Mladostnik, zdrava prehrana, telesna dejavnost, medicinska sestra
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 317; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

42.
Osveščenost mladostnikov o alergijah na pike žuželk
Jasmina Hrovat, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Alergijska reakcija po piku žuželke je lahko življenjsko nevarna in lahko povzroči tudi smrt. Zato je izrednega pomena osveščenost o alergijah na pike žuželk, kajti s primernim znanjem lahko rešimo večino težav, ki jo povzročajo alergije. Namen diplomskega dela je bil predstaviti alergijo na pike žuželk in z raziskavo ugotoviti osveščenost mladostnikov o alergijah na pike žuželk. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj, od tega 13 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanja odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 dijakov 1. letnikov in 50 dijakov 4. letnikov gimnazije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je polovica anketiranih mladostnikov že imelo kakšno alergijsko reakcijo oz. ima alergijo. Kot najpogostejše znake in simptome alergijske reakcije po piku žuželke so mladostniki navedli oteklino, srbečico, rdečico in izpuščaje. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da je največ mladostnikov dobilo informacije o alergijah na pike žuželk od staršev. Sklep: Zaradi vse večjega števila alergij med mladostniki je zelo pomembno zdravstveno - vzgojno delo medicinske sestre pri osveščenosti o alergijah na pike žuželk tako v okviru sistematičnih pregledih kot tudi v obliki predavanj oz. seminarjev.
Ključne besede: alergija, piki žuželk, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 232; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (1,59 MB)

43.
Empatija v zdravstveni negi
Vesna Rebernišek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Empatični odnosi je prisoten od rojstva pa vse do smrti človeka. Pri tem se skozi življenje izpopolnjuje in je vedno bolj poglobljen ter kompleksen. V zdravstveni negi je empatija izrednega pomena, saj lahko medicinske sestre z njo pri pacientu vzpostavijo zaupljiv in pristen empatičen stik. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Raziskava je potekala na internističnem področju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo n = 30 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Od tega jih 57 % anketiranih meni, da empatija pomeni sposobnost razumevanja in prepoznave čustev drugih ljudi in 40 % anketirancev opisujejo empatijo kot sposobnost postaviti se v kožo drugega in razumeti njegovo stisko, 3 % pa jih meni, da je to sposobnost, postaviti se na mesto nekoga drugega. Poleg tega 83 % vprašanih anketirancev meni, da uporaba empatičnega pristopa v holistični obravnavi pacienta pripomore k izboljšanju kakovosti zdravstvene nege, 17 % pa jih ne vidi razlike v izboljšanju kakovosti zdravstvene nege z uporabo empatičnega odnosa. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da diplomirane medicinske sestre/ diplomirani zdravstveniki imajo empatični odnos pri obravnavi pacienta ter pri komunikaciji poskušajo dajati pacientu občutek aktivnega poslušanja.
Ključne besede: empatija, emocionalno delo, zdravstvena nega, medicinske sestre, bolnišnica, interno področje, anketni vprašalnik.
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 344; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (1010,96 KB)

44.
Samoocena znanja udeležencev o sladkorni bolezni v šoli za sladkorne bolnike
Ana Vodeb, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 je ključnega pomena, saj je od edukacije bolnika odvisno njegovo sprejemanje bolezni, sprememba življenjskega sloga in življenja z novo boleznijo. Medicinska sestra si prizadeva, da bolnika nauči zdravega življenjskega sloga, v katero spadajo zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, primerna osebna higiena in samokontrola sladkorne bolezni. Velik poudarek se daje tudi na podajanju informacij o sladkorni bolezni nasploh, kaj to je, kakšni so njeni zapleti, kateri vzroki privedejo do takšnega stanja in še veliko več. Namen diplomskega dela je ugotoviti s kakšnim znanjem so udeleženci prišli v Šolo za sladkorne bolnike in ali je znanje ob koncu edukacije zadovoljivo. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Od septembra do novembra 2016 smo izvedli anonimno anketiranje, ki je zajemalo 30 udeležencev Šole za sladkorne bolnike. Anketa je vsebovala 44 vprašanj odprtega in zaprtega tipa in je bila sestavljena iz dveh delov. Prvega smo izvedli pred začetkom edukacije v Šoli za sladkorne bolnike, drugega pa ob koncu. Rezultati: Ugotovili smo, da udeleženci v Šoli za sladkorne bolnike pridobijo potrebna znanja in veščine. Zapomnili so si veliko več informacij, ki so bile pokazane praktično in povedane ustno, kot pa podane samo v obliki knjig in zloženk. Medicinska sestra je oseba, katera je največ naučila udeležence o sladkorni bolezni. Pomembno, da je program edukacije pacientov skrbno načrtovan, sistematično urejen in predstavljen pacientom na razumljiv način. Sklep: Iz leta v leto narašča število obolelih s sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je pomembno, da se osebe, ki so bile diagnosticirane s sladkorno boleznijo, udeležijo sistematičnega učenja in pridobijo potrebna znanja. Informacija o diagnozi jih preseneti in so motivirani za sprejemanje znanja in upoštevanje nasvetov glede spremembe življenjskega sloga in sprejemanjem nadzora nad lastnim življenjem.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, edukacija, zdravstvena vzgoja, znanje, samoocena
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 193; Prenosov: 57
.pdf Polno besedilo (1,82 MB)

45.
Nujna stanja v psihiatriji
Tjaša Moškon, 2017, diplomsko delo

Opis: Nujnih stanj, ki potrebujejo takojšnjo medicinsko pomoč, je danes veliko. Vsak človek je nekaj posebnega, vsak posameznik ima drugačno mišljenje, vedenje, drugačne vrednote. Na različne travme, dogodke, bolezni se odzovemo drugače, kar pa lahko privede do sprememb v čustvovanju, mišljenju, vedenju, zaznavanju. Takšne spremembe še ne zahtevajo nujnega ukrepanja. Če pacienti postanejo hetero ali avto-agresivni, pa je potrebno takojšnje ukrepanje. Področje psihiatrične urgentne zdravstvene nege zahteva poleg strokovnega znanja izvajalcev, tudi dodatna znanja iz psihiatrije.
Ključne besede: urgentna stanja v psihiatriji, psihiatrična zdravstvena nega, vloga medicinske sestre v psihiatriji, hospitalizacija brez privolitve pacienta
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 398; Prenosov: 86
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

46.
Prehranjevalne navade sladkornih bolnikov tipa 2
Petra Vasle, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično neozdravljiva bolezen, ki se večinoma pojavi v srednjih letih ali v starostnem obdobju, zaradi nezdravega načina življenja. V prvi vrsti je zato prehrana pomemben dejavnik tveganja za nastanek le te. Pravilno izbrane jedi in prehranjevalne navade pomagajo obvladovati sladkorno bolezen tipa 2. Prav tako je pravilno načrtovana prehrana osnova zdravljenja sladkorne bolezni. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen tipa 2, njeno obvladovanje, zaplete in opisati zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre ter ugotoviti kakšne so prehranjevalne navade pri sladkornih bolnikih tipa 2. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo teoretičnega diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo teoretična izhodišča opredelili s pomočjo analize uporabljene domače in tuje literature iz primarnih dokumentov. V okviru raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Uporabili smo opisno metodo dela, saj smo podatke zbrali s pomočjo ankete. Anketni vprašalnik je vseboval 24 vprašanj. Pridobljene kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel, pridobljene rezultate pa smo ponazorili z grafi. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 seznanjeni s priporočili zdrave prehrane, vendar načel zdrave prehrane ne upoštevajo vedno, zaradi pomanjkanja časa, uživanja nezdrave hrane ali pa zato, ker jim kuhajo drugi. Anketiranci v večini za kuhanje uporabljajo svinjsko mast, rib ne uživajo pogosto, za sladkanje pa uporabljajo bel sladkor. Več kot polovica anketirancev uživa zajtrk vsak dan, ima 3 – 5 obrokov dnevno ter redno uživa sadje in zelenjavo. Sklep: Sladkorna bolezen tipa 2 je precej razširjena kronično neozdravljiva bolezen. Zato je zelo pomemben zdrav način življenja, ki vključuje normalno telesno težo, redno gibanje in zdravo prehranjevanje, saj le tako lahko preprečimo in obvladamo sladkorno bolezen tipa 2. Zelo pomembno je zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, ki bolnika spodbuja in motivira k samostojnem izobraževanju.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, prehranjevalne navade, prehrana
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 261; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (914,77 KB)

47.
KAKOVOST ŽIVLJENJA ŽENSKE PO ODSTRANITVI DOJKE
Blanka Čas, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Rak dojke je zelo pogosta rakava bolezen pri ženskah. Vplivi na nastanek raka dojk so zelo različni. Lahko so dedne zasnove, kot tudi način življenja. Odstranitev dojke zelo vpliva na kakovost življenja ženske, saj poseg prizadene pacientko psihično in fizično. Namen diplomskega dela je predstaviti rak dojke, ter ukrepe, s katerimi lahko izboljšamo kakovost življenja pacientke po odstranitvi dojke. Raziskovalne metode. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. Pri raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Izvedli smo dva intervjuja, in sicer prvi intervju s pacientko po odstranitvi dojke. Dojko so ji odstranili pred dvema letoma. Drugi intervju je potekal z njenim partnerjem. Intervjuja sta potekala na njunem domu. Rezultati. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev obnašanja po Marjory Gordon zagotavlja kakovostno in kontinuirano obravnavo pacientke po odstranitvi dojke. Ugotovili smo, da bolezen rak dojke močno vpliva na samozavest pacientke, ter tudi na izvajanje vsakdanjih opravil. Zaradi odstranjene dojke je njena zunanja podoba močna spremenjena in vpliva na kakovost življenja, saj nima več želje po aktivnostih, ki so jo včasih razveseljevale. Paziti mora tudi pri dnevnih aktivnostih, kot so delo na vrtu, saj je nevarnost za okužbo zaradi odstranjenih bezgavk povečana. Diskusija in zaključek. Rak dojke pri ženski ne povzroči samo zunanje spremembe videza zaradi odstranjene dojke, temveč povzroči veliko psihičnih težav, ki vplivajo na kakovost življenja. Pacientka lahko postane nesamozavestna, zaskrbljena, depresivna, njena samopodoba ji ni več všeč. Naloga medicinskih sester je, da naučijo pacientko živeti kvalitetno življenje po zdravljenju raka dojke. Naučiti jo morajo, da bo živela kvalitetnejše in samozavestno. Medicinska sestra lahko s komunikacijo, podporo pacientki in njeni družini veliko pripomore k boljši kakovosti življenja pacientke. Ključne besede: rak, rak dojke, kakovost življenja, medicinska sestra, samozavest.
Ključne besede: rak, rak dojke, kakovost življenja, medicinska sestra, samozavest.
Objavljeno: 02.03.2017; Ogledov: 406; Prenosov: 57
.pdf Polno besedilo (743,18 KB)

48.
Nekateri družbeni vidiki nasilja nad otroki
Daniela Kopinšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Otroci se sami ne morejo zaščiti pred nasiljem, ampak je to naloga in dolžnost vseh odraslih. Ključnega pomena je, kako se družba odziva na nasilje nad otroki. Zato je treba družbo in posameznike ozaveščati, o nedopustnosti nasilja pa je nujno treba izobraževati tudi otroke. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo kvantitativnega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na III. osnovni šoli Celje. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da učenci največ informacij o nasilju nad otroki dobijo v šoli ali pri obšolskih dejavnostih. Ugotovili smo, da je nad otroki najbolj izvajano fizično in psihično nasilje odraslih oseb, najpogosteje staršev. Sklep: Življenje brez nasilja je temeljna otrokova pravica. Za dosego ničelne tolerance do nasilja nad otroki bo treba v naši družbi še veliko osveščanja o nesprejemljivosti le-tega. Tudi medicinske sestre lahko v okviru zdravstvene vzgoje prispevajo k večji ozaveščenosti na tem področju, da se tako prepreči nadaljnje povzročanje, toleriranje in upravičevanje nasilja nad otroki.
Ključne besede: odgovornost družbe, vzgoja, odkrivanje nasilja, preprečevanje nasilja, znanje.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 302; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,97 MB)

49.
Potrebe onkološkega bolnika
Iris Siter, 2017, diplomsko delo

Opis: Rak je ena izmed najbolj razširjenih bolezni po svetu, prav tako pa predstavlja enega od najpogostejših vzrokov za smrt. Ob diagnozi takšnega obolenja ni pomemben samo klinični vidik, moramo se osredotočiti tudi na psihosocialne potrebe s katerimi se soočajo bolniki. Le-te so ob postavitvi diagnoze, med in po zdravljenju največkrat spregledane, kar lahko vpliva na kakovost življenja bolnika na težjo pot do ozdravitve.
Ključne besede: Rak, onkološki bolniki, koncept potreb, psihološke potrebe, potrebe glede informiranja, telesne potrebe.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 229; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

50.
POMEN RELIGIJE V OBRAVNAVI PACIENTOV V KLINIČNEM OKOLJU
Mirsad Rahmanović, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Religija je organiziran sistem čaščenja, ima temeljna načela, obrede in običaje, ki so povezani z rojstvom, smrtjo, poroko, zdravljenjem, ima pa tudi pravila za vedenje v vsakdanjem življenju. Religijo lahko razumemo kot skupino in sistem prepričanj, ki vključujejo nadnaravno, sveto ali božansko, moralne kodekse, prakse, vrednote, rituale, institucije, ki so povezani z temi prepričanji. Medicinska sestra je oseba, ki nudi pomoč bolnemu ali zdravem posamezniku, skupini ali lokalni skupnosti pri tistih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu zdravju ali mirni smrti. Duhovna oskrba pacientov pomeni priznavanje duhovnih potreb, ki jih pacienti doživljajo, in zagotavljanje ugodnega okolja za izpolnjevanje teh potreb. Elementi duhovne oskrbe so: ohranjevanje dostojanstva in zasebnosti, pozorno poslušanje pacienta, omogočanje izvajanja verskih obredov v bolnišnicah ter pomoč posamezniku, da najde pomen in smisel svojega življenja v času bolezni. Raziskovalne metode: v teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave smo vključili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil zastavljen od 15 vprašanj (13 odprtega in 2 zaprtega tipa). Pridobljene podatke smo obdelali, jih grafično prestavili in opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje delno poznajo pravila in načela religij (50 %), (45 %) študentov, pa dobro pozna pravila in načela religij. Prav tako se je pokazalo, da študentje menijo, da religija ne vpliva na paciente v kliničnem okolju (38 %). S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je pri nekaterih ljudeh religija zelo pomembna v življenju. Prav tako smo ugotovili, da lahko medicinska sestra pomaga vsem pacientom pri izražanju verski čustev ali pa mu pomaga najti ustrezno osebo. Prav tako smo ugotovili, da je izpovedovanje vere in veroizpovedi dovoljeno v javnem in zasebnem življenju, posamezno ali skupaj z drugimi. Sklep: Ugotovili smo, da študentje na eni izmed fakultet za zdravstvene vede na severovzhodnem delu Republike Slovenije ne poznajo ali delno poznajo pravila in načela religij ter menijo, da religija ni pomembna pri obravnavi pacientov. Zato bi bilo smiselno, da se študentje naučijo obravnavati pacienta celostno in ne samo fizično, saj je zelo pomembna tudi duhovna oskrba pacientov.
Ključne besede: religija, medicinska sestra, duhovna oskrba, duhovnost, verovanje, pacient
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 277; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici