SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 1532
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Odnos študentov do starostnikov in staranja
Eva Rojht, 2017, diplomsko delo

Opis: Odnos do starejših je civilizacijska prvina vsake družbe, ki z odnosom do starejše populacije pokaže svoje temeljne vrednote. Namen diplomskega dela je predstaviti problem staranja prebivalstva in raziskati kakšen je odnos študentov do starostnikov in staranja. V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje odnosa do starejših in staranja. Raziskava smo izvedli med študenti različnih fakultet in smeri ene izmed slovenskih univerz. Za analizo sta bila uporabljena One-Way ANOVA za ugotavljanje statističnih razlik med skupinami ter t- test za ugotavljanje razlik med dvema neodvisnima vzorcema. Ugotovljeno je bilo, da je odnos študentov do starejših pozitiven, saj je povprečna vrednost znašala 121 od možnih 204 točk. Hkrati je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do statistično pomembnih razlik v odnosu do starejših glede na spol (t = 1,38; p = 0,16), letnik študija (F=1,19; p = 0,31), niti glede na študijsko smer (t=0,46; p=0.64). Pomembna je promocija zdravstvene nege starostnika, da bi bil odnos do starejših bolj pozitiven in bi se vse več študentov odločalo tudi za delo na tem področju. Zaradi povečanega števila starejših se povečujejo tudi potrebe po zaposlitvi.
Ključne besede: starostniki, odnos do dela s starostniki, starizem, kakovostna starost, študenti, starost in staranje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 103; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

32.
Tuberkuloza in vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnikov s tuberkulozo
Lea Mlinarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Tuberkuloza je bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča in je hkrati ena izmed najpogostejših nalezljivih bolezni na svetu. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kako medicinske sestre preprečujejo prenos okužbe, ter upoštevanje navodil za dajanje zdravil. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na Oddelku za pljučne bolezni Klinike za interno medicino. Vključenih je bilo 30 zdravstvenih delavcev zaposlenih na omenjenem oddelku. Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot ¾ zdravstvenih delavcev na sodelujočem oddelku dobro ozaveščenih o simptomih, načinih dajanja zdravil in nadzorom nad prejeto terapijo pri bolnikih s tuberkulozo. Več kot ¾ se jih zaveda, da je osebna zaščita ter zaščita bolnikov pred prenosom okužbe na druge zelo pomembna. Ugotovljeno je bilo, da vsi zdravstveni delavci vedo, kako zelo je pomembna zdravstvena vzgoja bolnikov med hospitalizacijo ter njihovo razumevanje bolezni. Menimo, da so zdravstveni delavci dobro ozaveščeni o lastni zaščiti in zaščiti bolnikov pred prenosom okužbe. Vendar bi pa kljub temu bilo potrebno na takšnih oddelkih zdravstvene delavce seznanjati z aktualnimi novostmi o tuberkulozi.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, preprečevanje, zdravljenje, Mycobacterium tuberculosis, nalezljiva bolezen
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

33.
Pojavnost motenj hranjenja v Sloveniji
Vesna Pirih, 2017, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so znak čustvenih stisk in se kažejo kot spremenjen odnos do hrane. Navzven predstavljajo človekovo notranjo duševno in čustveno vznemirjenje in nesprejemanje samega sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, kaže svoje težave s spremenjenim odnosom do hrane in prehranjevanja, s tem pa tudi svojo bolečino. Motnje hranjenja predstavljajo način soočanja s problemi, ki se osebi zdijo nerešljivi ali pa gre za kontrolo lastnega telesa in življenja v situaciji, ko se oseba zdi, da ga v ostalih vidikih kontrolirajo drugi.
Ključne besede: anoreksija, bulimija, atipične motnje hranjenja, ortoreksija, bigoreksija, zdravljenje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (540,67 KB)

34.
Zavedanje pomena preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege
Tajda Kolarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hospitalne infekcije so pomemben kazalec kakovostne in varne oskrbe pacienta v bolnišničnem okolju. Nadzor, preprečevanje in spremljanje okužb je temeljna naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Namen: Namen diplomskega dela je opisati pomen preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege in predstaviti ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb s poudarkom na higieni rok. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšno je zavedanje o pomenu higiene rok med zdravstvenimi delavci. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 74 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi enotni in menijo, da zdravstveni delavci lahko vplivamo na preprečevanje prenosa hospitalnih infekcij. Kar 80% zaposlenih meni, da je higiena rok najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb, kar se nam zdi pomembno, saj je prav higiena rok najpogostejši način prenosa okužb z enega bolnika na drugega. Sklep: Hospitalne infekcije so stalni problem bolnišnic, saj jih ne moremo v celoti preprečiti, ogrožajo pa tudi pacientovo zdravje. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedamo, da s pravilnim izvajanjem higiene rok lahko preprečimo velik delež okužb povezanih z zdravstvom.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, higiena rok, razkuževanje rok, zaščitne rokavice, izolacija, preprečevanje okužb.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

35.
Skrb za presredek
Kristina Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Tveganje za poškodbo presredka je povezano z vaginalnim porodom. Zato je skrb za presredek pomembna že v sami nosečnosti in kasneje tudi v porodni dobi, da preprečimo negativne posledice poškodbe presredka, kot so bolečina, inkontinenca, zmanjšana aktivnost, težave pri hranjenju otroka ipd. Raziskovalne metodologije: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metodologija, ki je temeljila na analizi obstoječe strokovne literature s področja obravnavane tematike. Literatura je bila pridobljena s pomočjo baz podatkov. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah COBISS, Medline in Google Scholar. Rezultati: Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da masaža presredka s prsti od 35. tedna nosečnosti dalje zmanjšuje pogostnost porodnih poškodb (predvsem epiziotomij) in bolečin v presredku tri mesece po porodu ter jo ženske dobro sprejemajo. Med porodom bi morale imeti porodnice več svobodne volje za izbiro takšnega porodnega položaja, kot jim ga narekuje telo. Babice bi morale takšno idejo bolj spodbujati.. Diskusija in zaključki: Obstaja veliko tehnik, ki pripomorejo k skrbi za presredek med nosečnostjo in porodom. Le-te bi morale biti vpeljane v stalno prakso zdravstvene nege, kar bi vplivalo na manj poškodb presredka. Skrb za čim manjšo pojavnost porodnih poškodb in pozitivnejše izkušnje poroda bi moral biti cilji vseh zaposlenih v zdravstveni negi, ki imajo stik s porodnico.
Ključne besede: Presredek, varovanje presredka, masaža presredka, poškodba presredka, epiziotomija, porodne poškodbe.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (960,42 KB)

36.
Avtotransfuzija pri vstavitvi endoproteze kolka
Tamara Jager, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Avtotransfuzija je oblika transfuzije, pri kateri sta dajalec in prejemnik krvi ista oseba. Vstavitev endoproteze kolka je je ortopedska operacija kjer je predvidena izguba večje količine krvi, zato je nadomeščanje krvi nujno potrebno. Medicinska sestra ima, pri vseh oblikah avtotransfuzijskega vračanja krvi samostojno vlogo, zato mora poznati potencialne komplikacije. Metodologija: V diplomskem delu smo s tehniko opisne metode dela preučili in opisali znanja, stališča in mnenja slovenske in tuje strokovne literature iz knjig in spleta. Vsebinsko analizo literature smo opravili po modelu PRISMA. Kriteriji za iskanje ustrezne literature so vključevali strokovna dela v časovnem okviru 13 let, polno dostopna besedila v slovenskem in angleškem jeziku ter aplikacijo spodaj navedenih ključnih besed. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da se avtotransfuzije kot najvarnejše metode vračanja krvi poslužujejo po vsem svetu. Med najpogosteje uporabljenimi pri vstavitvi endoproteze kolka sta medoperativna in pooperativna avtotransfuzija, ki učinkovito zvišujeta pooperativne vrednosti Hb v krvi, s tem pa se zmanjšuje hospitalizacija in pospešuje okrevanje po operativnem posegu. Diskusija in zaključek: Število ortopedskih operativnih posegov kolka se v zadnjih letih tudi na račun staranja prebivalstva povečuje. Zaradi številnih komplikacij, kontraindikacij in visokih finančnih stroškov ob izvajanju, pa strmo narašča aplikacija avtotransfuzije.
Ključne besede: avtologna transfuzija, medoperativna avtotransfuzija, pooperativna avtotransfuzija. skrb za pacienta po avtotransfuziji, izguba krvi med operacijo
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 100; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (935,32 KB)

37.
Zdravljenje s trombocitno plazmo pri pacientu z artrozo kolena
Domen Lorenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Artroza je degenerativna bolezen sklepa, ki povzroča obrabo hrustanca z možno hudo kronično bolečino in omejeno funkcijo sklepa. Zraven operativnega zdravljenja obrabe hrustanca se je v zadnjih letih začela uporabljati nova alternativna metoda. Zdravljenje s trombocitno plazmo oz. plazmo obogateno s trombociti je s svojim minimalno invazivnim pristopom in uporabo lastne krvi v namene zdravljenja vedno bolj privlačna. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, kjer smo z vprašalnikom, sestavljenim po konceptualnem modelu Virginije Henderson, obravnavali pacienta s poškodbo meniskusa. Na podlagi sistematično zbranih in kasneje analiziranih podatkov smo izdelali načrt zdravstvene nege. Pri zbiranju in urejanju podatkov nam je bil v pomoč urejevalnik besedil Microsoft Word. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se kakovost življenja pri pacientih z artrozo kolena zmanjša. V študiji primera so bile ugotovljene težave pri osnovni življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega, h kateri spada tudi bolečina. Po zdravljenju s trombocitno plazmo se je zdravstveno stanje izboljšalo. Bolečina, ki je pacienta ovirala, se je zmanjšala, gibanje kolenskega sklepa pa se je povečalo in s tem tudi zadovoljstvo pacienta. Diskusija in zaključek: Prikazali smo pozitiven učinek zdravljenja s pomočjo plazme obogateno v obliki zmanjšane bolečine in povečane fizične aktivnosti pacienta.
Ključne besede: Artroza, zdravljenje, trombocitna plazma, plazma obogatena s trombociti, zdravstvena nega, model Virginije Henderson, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (907,30 KB)

38.
Obravnava pacientov z atrijsko fibrilacijo pri elektrokonverziji
Patricija Weingerl, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: med najpogostejše motnje srčnega ritma prištevamo atrijsko fibrilacijo, za katero je značilno nepravilno delovanje srčnih preddvorov in sočasno neenakomerno delovanje srčnih prekatov. Težje oblike AF se lahko zdravijo s pomočjo elektrokonverzije, pri kateri je pomembna ustrezna zdravstvena nega. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je postopek elektrokonverzije pogostejši pri starejših osebah in ali so pacienti zadostno poučeni o postopku elektrokonverzije. Raziskovalna metodologija: za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila anketa ter podatki prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: ugotovili smo, da je atrijska fibrilacija pogostejša v starostni skupini od 61 do 70 let. Kljub rednemu jemanju terapije za preprečevanje motenj srčnega ritma pacienti v povprečju na elektrokonverzijo prihajajo enkrat letno. O izvedbi elektrokonverzije so pacienti ustrezno poučeni. Sklep: atrijska fibrilacija je pogostejša pri starejši populaciji. Pacienti pri hudih motnjah ritma doživljajo strah in neugodje, zato je pomembno, da so zadostno poučeni o izvedbi elektrokonverzije, zdravem načinu življenja in ustreznem jemanju antikoagulantne terapije.
Ključne besede: motnje ritma, medicinska sestra, sinusni ritem, antikoagulantno zdravljenje, palpitacije
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

39.
Preobčutljivostne reakcije na zdravila in vrsta šokovnih stanj
Rok Grebenc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: diplomirana medicinska sestra ali zdravstvenik sta osebi, ki preživita največ časa pri bolniku in zato morata s svojimi znanji, izkušnjami, opazovanjem ugotoviti, da se pri bolniku slabša zdravstveno stanje in pravilno ukrepati z uporabo različnih medicinskih pripomočkov in tehnik v korist bolnika. Bolnika vedno obravnavata holistično, saj se šok razvija nekaj ur ali pa se razvije akutno. Pravočasna prepoznava spremenjenega zdravstvenega stanja pripomore k zmanjšanim okvaram in bolj kakovostnemu življenju bolnika. Zdravnik vedno vodi tim zdravstvene nege in je posledično odgovoren za bolnika in njegovo nadaljnjo skrb. V vseh situacijah se morata medicinska sestra ali zdravstvenik ravnati vestno in odgovorno ter upoštevati meje svojih kompetenc. Raziskovalne metode: v diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela za opisovanje obstoječih stanj in dejstev in metodo kompilacije s povzemanjem znanj, stališč in mnenj slovenske in tuje strokovne literature različnih avtorjev. Pri raziskovanju se bomo oprli na predpostavke dosedanjih raziskav s področja preobčutljivostnih reakcij na zdravila, vrste šokovnih stanj v katerih se lahko posameznik znajde, in bolj podrobno opisali anafilaktični šok in zdravljenje. Omejitve pri raziskovanju nam predstavljajo plačljivi članki, do katerih imamo omejen dostop, ter dobri strokovni članki, ki so brez avtorjev in letnice nastanka. Rezultati: raziskave kažejo, da se preobčutljivostne reakcije na zdravila pojavijo pri 10-20% hospitaliziranih bolnikov in 7% pri splošni populaciji. Preobčutljivost nastane predvsem zaradi toksičnosti ali farmakoloških učinkov zdravil. Anafilaksijo lahko doživi vsak in stopnja okrevanja je odvisna od hitre, pravilne obravnave, pravilne aplikacije zdravil in pravilnega položaja bolnika. Diskusija in zaključek: skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da preobčutljivosti na zdravila predstavljajo resen problem. Preobčutljivost lahko povzročajo tudi pomožne snovi in dovzetnost bolnika do njih. Največ reakcij povzročajo antibiotiki, aspirin, nesteroidni antirevmatiki, mišični relaksanti in kontrastna sredstva. Pri šokovnih stanjih imata medicinska sestra ali zdravstvenik ključno vlogo pri hitri prepoznavi znakov in s pravilnim ukrepanjem preprečita nadaljnjo škodo.
Ključne besede: znanje, hitro ukrepanje, odgovornost, izkušnje, kompetence, čas
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

40.
Odpust in edukacija pacienta s črevesno stomo
Sanja Bukovšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Pacienti, ki se v bolnišnici soočajo z različnimi težavami ali boleznimi prebavil, katere posledica je lahko stoma, so prizadeti tako telesno kot tudi čustveno. Ob takšni diagnozi, bolniki potrebujejo podporo najbližjih kot tudi zdravstvenih delavcev. Vloga medicinske sestre je, da pacienta sooči s spremenjeno samopodobo in spremenjenim načinom življenja, ugotavlja njegove potrebe in nudi pomoč. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo pisnih, že obstoječih virov. Namen diplomskega dela je opisati kaj so stome in katere vrste črevesnih stom poznamo. Prav tako smo želeli ugotoviti s kakšnimi fizičnimi in psihičnimi spremembamise soočajo pacienti po operativnem posegu, ter predstaviti naloge in vlogo medicinske sestre pri pacientu s črevesno stomo v bolnišnici. Ko je pacient sposoben skrbeti zase, ter je psihično stabilen, se ga začne pripravljati na odpust. Opisali smo kako poteka odpust pacienta in kakšne so posebnosti načrtovanega odpusta. Odpust pacienta pomeni, da je pacient predan sam sebi, zato je zelo pomembno, da mu ob strani stoji še medicinska sestra (enterostomalna terapevtka), zato smov nalogi opisali edukacijsko vlogo medicinske sestre (enterostomalne terapevtke) na domu pacienta, kako poteka rehabilitacija pacienta s stomo, ter kako po odpustu iz bolnišnice poteka njihovo socialno življenje.
Ključne besede: stoma, odpust pacienta, medicinska sestra, enterostomalna terapevtka pacient, edukacijska vloga
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 177; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (933,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici