SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 1493
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Uporaba terapevtske komunikacije pri stanovalcu v institucionalnem varstvu
Valerija Dukarić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo terapevtske komunikacije med medicinsko sestro in stanovalcem v institucionalnem varstvu.Naredili smo raziskavo, ki je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege uporabljajo terapevtsko komunikacijo pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege.
Ključne besede: terapevtska komunikacija, stanovalec, medicinska sestra, institucionalno varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

32.
Obravnava pacientov z osebnostnimi motnjami
Urška Škrjanec, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Osebnostne motnje so ena najpogostejših kliničnih entitet v psihiatrični praksi. Namen diplomskega dela je predstaviti osebnostne motnje, vrste osebnostnih motenj, vzroke ter zdravljenje le teh ter ugotoviti ali se število sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji od leta 2010 do leta 2016 povečuje ali upada; katere so najpogosteje diagnosticirane osebnostne motnje; katere so najpogosteje diagnosticirane spremljevalne duševne motnje ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientov z osebnostnimi motnjami. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za potek raziskave smo uporabili računalniški program »BIRPIS« v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultati: Rezultati raziskave predstavijo pojav pomembnejših osebnostnih motenj in njihovih spremljevalnih diagnoz v eni izmed psihiatričnih bolnišnic. Ugotovljeno je bilo, da sta najpogosteje obravnavani osebnostni motnji, čustveno neuravnovešena ter disocialna osebnostna motnja. Naslednja najpogostejša je skupina ostalih opredeljenih osebnostnih motenj, ki pa jih v tem diplomskem delu posebej ne obravnavamo. Prav tako je v omenjeni psihiatrični bolnišnici ugotovljen trend upadanja sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v razponu od leta 2010 do vključno z letom 2016. Sklep: Osebnostne motnje je treba osveščati in prepoznavati, prav tako pa celovito obravnavati. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da osebnostne motnje ostajajo pomemben dejavnik na področju psihiatrije.
Ključne besede: Osebnost, osebnostne motnje, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (692,80 KB)

33.
Preprečevanje in obvladovanje okužb v reševalnem vozilu
Katja Knez, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika okužb, povezanih z zdravstvom, postaja vedno večji in resen problem sodobne zdravstvene nege, saj povzročajo resne posledice za paciente, svojce, zdravstveno osebje in za ves zdravstveni sistem. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prenos in širjenje večkratno odpornih bakterij in ukrepe za preprečevanje širjenja le teh v reševalnem vozilu. Z raziskavo želimo ugotoviti ali zdravstveni delavci – reševalci upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb. Metodologija rziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 60 reševalcev. Podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja, dobljene kvantitativne podatke, ki smo jih analizirali, smo prikazali v deležih. Rezultati: Ugotovili smo, da dobra polovica (63,33 %) anketiranih reševalcev pozna ukrepe za preprečevanje okužb. Svoje znanje iz tega področja ocenjujejo dobro, kljub temu pa bi se bili pripravljeni še dodatno izobraževati. Prav tako smo ugotovili, da med dvema reševalnima službama v Sloveniji ni večjih razlik v izvajanju ukrepov za preprečevanje OPZ. Sklep: Okužb povezanih z zdravstvom ne bomo mogli nikoli popolnoma preprečiti, zato je le-te toliko bolj pomembno obvladovati. Vsak zdravstveni delavec je dolžan upoštevati ukrepe in opravljati svojo dejavnost s ciljem preprečevanja OPZ, ter se na tem področju izobraževati.
Ključne besede: okužbe povezane z zdravstvom, bolnišnične okužbe, obvladovanje, preprečevanje, higiena rok, razkuževanje rok, reševalci, reševalno vozilo
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 126; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

34.
Izključno dojenje do šestega meseca starosti otroka
Barbara Kropej, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je naraven način hranjenja dojenčkov in majhnih otrok. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja optimalno rast, razvoj in zdravje otroka. Pomembno je, da je udobno in da vzbuja ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom. Namen diplomskega dela je predstaviti dojenje in težave pri dojenju. Ugotoviti želimo, ali so anketirane matere dovolj informirane o pomenu izključnega dojenja za njih in za otroka. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z interpretacijo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali statistično in jih ponazorili v grafičnem prikazu s programom Microsoft Office Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se anketirane matere zavedajo pomembnosti dojenja za njih in za otroka. Menijo, da so dovolj poučene o dojenju, vendar je njihovo znanje o dojenju pomanjkljivo. V povprečju so anketirane matere izključno dojile svoje otroke 4 mesece. Sklep: Raziskava je pokazala, da so ženske dobro informirane o dojenju, a je delež mater, ki svoje otroke 6 mesecev izključno dojijo zelo majhen. Dojenje je naravno, a je tudi umetnost, ki se jo je treba naučiti. Mati potrebuje strokovno pomoč, da prebrodi začetne težave.
Ključne besede: izključno dojenje, novorojenček, mati, težave pri dojenju, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (895,56 KB)

35.
Obravnava slepega in slabovidnega posameznika v patronažnem varstvu
Aleš Bezjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vid je eden izmed petih čutil ter zajema štiri stopnje, in sicer normalni vid, zmerno slabovidnost, hudo slabovidnost in slepoto. Obstajajo različne motnje vida, kot so refrakcijske napake, starostna degeneracija mrežnice, katarakta, glavkom, diabetična retinopatija idr. Da omogočimo lažje gibanje in orientacijo slepemu in slabovidnemu posamezniku, moramo domače in širše okolje prilagoditi. Pri prilagoditvi na nove razmere igra pomembno vlogo družina, prav tako pa tudi patronažna medicinska sestra. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji smo pregledali podatkovno bazo Cobiss, Metaisklnik in CHINAL. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran intervju. Rezultati: Ugotavljamo, da se slepi in slabovidni posamezniki soočajo z različnimi problemi, kot so gibanje, izogibanje nevarnostim v okolju, koristno delo, razvedrilo in rekreacija. Prioritetni negovalni problemi pri slepi osebi so nezmožnost samostojnega gibanja v prostoru, priprave hrane, povečana možnost poškodb zaradi zmanjšane sposobnosti izogibanja nevarnostim v okolju, nezmožnost vključevanja v določene aktivnosti in pomanjkanje znanja o bolezenskem stanju. Zaključek: Slepe in slabovidne osebe se soočajo z različnimi težavami in ovirami. Družina ima v življenju teh oseb pomembno vlogo. Patronažna medicinska sestra izvaja predvsem zdravstveno-vzgojno delo, promocijo zdravja in preventivo nastanka bolezni.
Ključne besede: Slepi in slabovidni posamezniki, patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, podpora družine. 
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (531,22 KB)

36.
Zdravstvena obravnava pacienta z možganskim tumorjem
Andreja Vogrin, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: vsebina diplomskega dela je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo opisali anatomijo možganov, možganske tumorje in vrste možganskih tumorjev. V nadaljevanju smo izpostavili epidemiologijo, klasifikacijo tumorjev, klinično sliko, diagnostiko in potek zdravljenja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili zdravstveno nego pacienta z možganskim tumorjem. Izpostavili smo definicijo zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti. V nadaljevanju smo razložili kako poteka sprejem pacienta na oddelek, pripravo pacienta na operacijo, zdravstveno nego pacienta po operaciji in vlogo medicinske sestre pri tem ter odpust pacienta iz bolnišnice. Metodologija raziskovanja: v diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje literature. Kriteriji, ki smo jih upoštevali pri izboru literature so bili vključenost vzrokov za postavitev diagnoze možganski tumor, zdravljenje možganskega tumorja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta na oddelku intenzivne terapije in na oddelku. Rezultati: s študijem literature smo ugotovili, da se pri moških dvakrat pogosteje kot pri ženskah pojavljajo maligni možganski tumorji. Dokazali smo tudi, da lahko medicinska sestra zaplete po operaciji prepreči tako, da pacienta pred operacijo pouči o njegovi bolezni in poteku zdravljenja ter s konstantnim ocenjevanjem pacientovega nevrološkega stanja, dihanja, cirkulacije, tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja, rane in likvorske drenaže po operaciji. Sklep: kljub postavljeni diagnozi možganski tumor, ki za marsikoga pomeni smrt, je pomembno ohraniti pozitivno razmišljanje in veliko volje do življenja. Zavedati se moramo, da le tak način razmišljanja odločilno pripomore k ozdravitvi.
Ključne besede: možganski tumor, zdravstvena nega, medicinska sestra, diagnoza, zdravljenje, operacija, rehabilitacija.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 138; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (931,86 KB)

37.
Vloga medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano
Nives Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Bolečina je individualna ter jo vsak posameznik doživlja in izraža na svoj način. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano. Pomembno je, da vsaka medicinska sestra prepozna in ocenjuje bolečino. Bolečino je treba lajšati s farmakološkimi sredstvi, z nefarmakološkimi metodami ali kombinacijo obeh.
Ključne besede: bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, kronična rana, oskrba kronične rane, starostnik, zdravstvena nega.  
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

38.
KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTOV Z MULTIPLO SKLEROZO
Lucija Romih, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Za to bolezen največkrat zbolijo ljudje v aktivni dobi življenja, med 20. in 40. letom starosti. Pacienti so največkrat zaskrbljeni, da se bo s postavitvijo diagnoze njihova kakovost življenja zmanjšala. Metoda: Z metodo prostovoljnega pisnega anketiranja smo zbrali podatke o kakovosti življenja pacientov z multiplo sklerozo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako se pacienti vsakodnevno spopadajo s psiho-fizičnimi težavami, ki jim jih povzroča multipla skleroza, ali življenjskih aktivnostih občutijo omejitve zaradi bolezni in ali menijo, da je njihova kakovost življenja slabša zdaj kot pred diagnosticiranjem multiple skleroze. Raziskava je bila izvedena v zdravstvenem zavodu na območju Štajerske v kateri je sodelovalo 50 naključno izbranih pacientov z multiplo sklerozo. Rezultati: Med 50 anketiranci je 30 odstotkov moških in 70 odstotkov žensk, starih med 23 in 71 let. Večina se zdravi za recidivno-remitentno obliko, in sicer 58 odstotkov. Prevladuje 20 odstotkov pacientov, ki so zboleli med 31. in 35. letom starosti. Med anketiranimi jih 54 odstotkov meni, da je njihova kakovost življenja dobra. Med njimi jih ima 54 odstotkov težave z ukvarjanjem z različnimi športi. Za vsakodnevno življenje jih 66 odstotkov ne potrebuje pripomočkov, ki bi jim olajšali gibanje. 64 odstotkov anketirancev je psihično stanje navedlo kot dobro. Razprava: Paciente z multiplo sklerozo je strah in skrbi jih, kako dolgo bodo še lahko samostojni in ali bodo kmalu odvisni od drugih. Raziskava je pokazala, da so pozitivno usmerjeni glede poteka svoje bolezni. Če jih svojci podpirajo, lažje prenašajo psihične in fizične težave, ki jih prinese bolezen.
Ključne besede: multipla skleroza, kakovost življenja, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 199; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (732,45 KB)

39.
Simulacije sistemov zaprte torakalne drenaže
Jernej Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo simulirali delovanje sistemov za torakalno drenažo, ki jih uporabljamo za ponovno razpetje pljučnega krila v primeru stisnjenja zaradi prisotnosti zraka ali tekočine v plevralnem prostoru. Namen raziskave je bil predstaviti delovanje zastarelega sistema s steklenicami, saj nam omogoča odličen vpogled in razumevanje delovanja torakalne drenaže. V eksperimentalni študiji smo v simuliranem okolju izvedli poskuse na sistemu z eno, dvema in tremi steklenicami. Ugotovili smo, da je enosteklenični sistem zelo nepraktičen za uporabo zaradi svoje male kapacitete in vnovične potrebe po nastavljanju podvodne zapore. Primeren je le za dreniranje zraka in ne tekočin. Tako eno- kot tudi dvosteklenični pasivni sistemi morajo biti vedno pod nivojem bolnika, da s tem zagotovimo višinsko razliko in s tem pogoje za odtekanje tekočin. Iz poskusov ugotavljamo, da so najprimernejši za uporabo sistemi s tremi steklenicami. Ti so priklopljeni na stalni vir podtlaka in omogočajo kontinuirano dreniranje.
Ključne besede: torakalna drenaža, pnevmotoraks, drenažni sistem, podvodna zapora, prsni koš.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 93; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

40.
Supervizija v zdravstveni negi
Tjaša Sopa, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili supervizijo, vlogo supervizorja in vlogo supervizantov. Supervizijski vpliv na osebno in profesionalno rast strokovnih delavcev, ter njen pozitiven učinek na zdravstvene delavce. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Velika pomoč pri pisanju diplomskega dela, nam je bila domača in tuja literatura iz knjižnice in spleta. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo dela, izdelali smo anketni vprašalnik, katerega smo poslali na elektronski naslov študentom, ki so že opravili vaje iz predmeta supervizija. Povratne informacije anketnega vprašalnika smo dokončno in statistično obdelali z programom Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava nam je pokazala, da supervizijo sprejema tako moška kot ženska populacija. Veliko anketirancev je za supervizijo slišalo šele na fakulteti, teh je kar 50 %. Velikemu številu anketirancev so se vaje iz predmeta supervizija zdele poučne in zanimive. Zanimivo je tudi dejstvo, da bi se od vseh anketirancev kar 83 % anketiranih vključevalo v proces supervizije, če bi se le ta aktivno izvajal. Sklep: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci supervizije ne poznajo prav dobro, saj se ta v kliničnem okolju ne odvija aktivno oziroma veliko premalo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem supervizije v kliničnem okolju dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege in boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi, posledično pa bi to občutili tudi njihovi pacienti.
Ključne besede: Supervizija, supervizor, supervizant, zdravstveni delavci
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 384; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici