SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 1519
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Zdravstvena nega pacientke z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti
Sanela Pišek, 2017, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pri pacientki z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti je zdravstvena nega pomembna, saj medicinska sestra spremlja pacientko od začetka postopka pa vse do odpusta. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacientke z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti po procesni metodi dela. Metode: Za opredelitev problema smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela, raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Izvedli smo študijo primera s pomočjo intervjuja pacientke in s pregledom in analizo pacientkine medicinske dokumentacije. Intervju je vseboval vprašanja odprtega tipa, oblikovan je bil po funkcionalnih vzorcih modela Marjory Gordon. Določene informacije smo pridobili tudi s samim opazovanjem in ocenjevanjem pacientkinega zdravstvenega stanja. Rezultati: Ugotovili smo šest negovalnih problemov: neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, slabost, nevarnost padcev, spanje, motnje spanja, bolečino v spodnjem delu trebuha, strah pred posegom in stranskimi učinki abortivnih tablet. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon primernih in zagotavljajo popolno obravnavo pacientke, ki se odloči za postopek medikamentozne prekinitve nosečnosti.
Ključne besede: abortivna tableta, splav, medikamentozni splav, misopristol, mifepriston.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

32.
Življenje bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Maša Ofič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni gre za napredujočo in nepovratno zaporo dihal. Zanjo so značilni kronični kašelj, kratka, piskajoča sapa in povečano izločanje sluzi ter izpljunka. Najpogostejši vzrok za nastanek bolezni je kajenje cigaret. Bolezen ni ozdravljiva, vendar se jo lahko drži pod kontrolo z zdravili. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako kronična obstruktivna pljučna bolezen vpliva na bolnikove življenjske aktivnosti in katere težave mu povzroča. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Raziskava temelji na intervjuju enega bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Uporabili smo delno strukturiran vprašalnik, sestavljen po konceptu teoretičnega modela Virginije Henderson. Rezultati: Ugotovili smo, da so pri obravnavanem bolniku prisotne težave pri naslednjih življenjskih aktivnostih: dihanje, prehranjevanje in pitje, odvajanje in izločanje, gibanje in ustrezna lega ter spanje in počitek. Prav tako smo ugotovili, da potrebuje pomoč in spodbudo za kakovostno in aktivno življenje. Obravnavani bolnik je bil poučen in zna sam ukrepati ob poslabšanja bolezni. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da bolnik s kronično obstruktivno pljučno boleznijo sprejme svojo bolezen in poskuša z njo (kar se da najboljše) živeti. Vključiti je potrebno zdravstveno osebje in družino, ki skupaj pripomorejo k bolj kakovostnemu življenju bolnika in spopadanju z boleznijo.
Ključne besede: KOPB, zdravljenje KOPB, problemi bolnika s KOPB, šola bolnika s KOPB, življenje s KOPB
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

33.
Življenjski slog in prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo velik problem po svetu in v Sloveniji. Vplivajo na umrljivost prebivalstva, zato bo situacija ob neukrepanju postala neobvladljiva. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost kroničnih obolenj ter upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga sodelujočih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavi so sodelovali anketirani stari med 18 in 65 let. Rezultate raziskave smo statistično obdelali z Microsoft Office Wordom in SPSS-om 20.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so največja odstopanja glede upoštevanja priporočil zdravega življenjskega sloga v uživanju zajtrka, rib, ocvrtih jedi, sladkarij in slaščic ter previsoki telesni teži. Med prekomerno prehranjenimi je 57,6 % in med tistimi, ki imajo debelost 1. stopnje 66,6 % anketirancev z eno ali več kroničnimi obolenji. Ugotovili smo, da je 40,5 % anketirancev izpostavljenih negativnemu stresu vsak dan ali pogosto. Kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri 49,4 % anketiranih, 14,6 % sodelujočih ima dve ali več kroničnih obolenj. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi obolenji se znatno povečuje, vendar se ljudje tega še premalo zavedajo, tudi tisti, pri katerih je zdravje že ogroženo. Ljudje bi z opustitvijo nezdravega sloga življenja pripomogli k manjši izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj kroničnih obolenj ter boljšemu počutju.
Ključne besede: Zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, odrasli, zdravstveno varstvo.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 79; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (935,48 KB)

34.
Odnos mladostnikov do zdravja in poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni
Lucija Gosak, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Obdobje mladostništva je še posebej pomembno, saj ima velik pomen za krepitev in ohranitev zdravja. Pomembno je, da mladostnik razvije pozitiven odnos do zdravja, pozna dejavnike tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni in se jim izogiba. Metoda: Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Kot pripomoček za raziskavo pa vnaprej pripravljen anketni vprašalnik. Rezultati: Pri raziskavi smo se omejili na dijake srednje zdravstvene šole in na dijake druge srednje šole, kjer se ne izobražujejo za poklic zdravstvenega delavca. Na podlagi analize pridobljenih informacij smo ugotovili, da so mladostniki izpostavljeni nezdravemu življenjskemu slogu. Zaradi manjšega vzorca anketirancev in neenakomerne zastopanosti števila oseb s posameznim povprečnim mesečnim dohodkom ni mogoče točno določiti, ali osebe z boljšim finančnim položajem živijo bolj zdravo. Izobrazba in izbira srednje šole vplivata na bolj zdrav način življenja, saj vodita k večji osveščenosti. Žal podatkov ne moremo posploševati. Diskusija: Naš cilj je, da mladostnik odraste v poštenega, odgovornega in predvsem zdravega državljana, zato imajo velik vpliv nanj starši, učitelji, zdravstveni delavci, mediji in vsi, ki na kakršenkoli način vplivajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: adolescent, življenjski stil, nezdrav življenjski slog, bolezni življenjskega sloga, promocija zdravja, medicinska sestra
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 82; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (979,21 KB)

35.
Simulacije napak med preverjanjem anestezijske delovne postaje
Polona Stramec, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Anestezijska delovna postaja dovaja bolniku natančno mešanico kisika, zraka, dušikovega oksidula ter hlapnih anestetikov. Preverjanje delovne postaje je potrebno opraviti redno, pred vsako operacijo, saj s tem ugotavljamo in odpravljamo napake, ki se lahko pojavijo. Namen diplomskega dela je bil simulirati napake ter ugotavljati, ali jih anestezijska delovna postaja zazna ter kako se odzove. Raziskovalne metode: V eksperimentalni študiji smo na delovni postaji Dräger Primus v kontroliranem simulacijskem okolju izvedli scenarije različnih napak. Simulirali smo neustrezno dostavo kisika, neustrezno nameščen hlapilnik in na dihalnem sistemu smo sprožili puščanje dihalnih plinov na cevki za vzorčenje plinov. Razbremenilni ventil smo med preverjanjem delovne postaje postavili na napačne vrednosti tlaka. Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da lahko simuliramo tako napake na instalaciji centralnih plinov kot napake na dihalnem sistemu. Nismo uspeli simulirati napake na ventilatorju. Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da anestezijska delovna postaja večinoma zazna napake. Žal še vedno prihaja do situacij, kjer avtomatski kontrolni seznam odpove, zato ima zdravstveno osebje pomembno vlogo med preverjanjem delovne postaje.
Ključne besede: anestezijska delovna postaja, simulacija napak, preverjanje, dihalni sistem, hlapilnik, APL ventil
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (2,07 MB)

36.
Dinamika cerebralne oksigenacije pri hiperventilaciji in hipoventilaciji
Eva Rotman, 2017, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možgani za svoje delovanje potrebujejo stalen dotok krvi. V določenih kliničnih situacijah pa je potrebno zmanjšati pretok krvi, ob tem je nujno spremljanje količin kisika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se lahko s tehniko bližnje infrardeče spektroskopije zazna spremembe kisika v možganih pri kratkotrajni hiperventilaciji in hipoventilaciji. Metode: V teoretičnem delu smo pridobili podatke z deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa smo uporabili kvantitativno metodo z namenskim vzorcem. Regionalno nasičenost kisika v možganih smo izmerili s spektroskopijo v bližnjem infrardečem polju. Med preizkusom hiperventilacije in hipoventilacije smo spremljali vrednosti dihanja, pulza, PETCO2 in SpO2. Rezultati: V času hiperventilacije so se vrednosti rSO2 znižale za 2 % v primerjavi z začetnimi vrednostmi. Padanje se je nadaljevalo v času počitka 1, kljub temu, da se je PETCO2 zviševal. V času hipoventilacije počitka 3 smo opazili ponovno zviševanje rSO2 parametra. Diskusija in zaključek: S testom hiperventilacije in hipoventilacije smo prikazali vpliv PETCO2 na spreminjanje rSO2. Glavni mehanizem, ki je odgovoren za zmanjšanje rSO2 pri hiperventilaciji, je hipokapnija.
Ključne besede: Možganska prekrvavitev, avtoregulacija, hipokapnija, vazokonstrikcija, spektroskopija v bližnjem infrardečem polju.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

37.
Samopodoba ženske po rekonstrukciji dojke
Tjaša Sardinšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti samopodobo ženske po rekonstrukciji dojke. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature, smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rekonstrukcija dojke je del celovitega zdravljenja, ki ne izboljša samo videza dojke in seveda obolele ženske, temveč izboljša tudi kakovost življenja, psihološko stanje bolnice ter ji povrne samozavest. Na samopodobo bolnic z rakom dojke pomembno vplivajo spremembe v videzu in funkcioniranju, ki jih s seboj prinese rekonstrukcijski poseg. Medicinske sestre imajo sposobnost prepoznati potrebe bolnic po svetovanju in čustveni podpori in predstavljajo vzgojno, podporno in zagovorniško vlogo. Izvajajo pristope k stiski, s katerimi se bolnica lažje prilagodi spremenjeno podobo in sposobnost, čuti podporo in zadovoljstvo v terapevtskem odnosu z medicinsko sestro. Po pregledovanju in analiziranju literature smo ugotovili, kako rekonstrukcija vpliva na samopodobo žensk, njeno življenje, ter kakšen pomen nosi vloga medicinska sestra pri ohranitvi pozitivne samopodobe. Ugotovili smo, da bi morali v ustanovah kjer zdravijo bolnice z rakom dojke, tem problemom posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in podpirati organizirano samopomoč bolnic z rakom dojke.
Ključne besede: kirurško zdravljenje raka dojk, rak dojke, bolnica, medicinska sestra, spremenjena podoba.
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 99; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (540,42 KB)

38.
Vzpostavitev elektronskega naročanja v specialistični ambulanti
Sebastijan Forstnerič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Na nacionalni ravni poteka vzpostavitev storitve eNaročanje, ki želi nadomestiti klasično naročanje pacienta. V diplomskem delu smo raziskali časovno obremenjenost medicinske sestre pri posameznih metodah naročanja pacienta ter opisali vzpostavitev elektronskega naročanja v specialistični ambulanti. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Zajeli smo vzorec vseh naročenih pacientov v vseh delovnih dnevih v mesecu maju 2017 v specialistični ambulanti na območju severovzhodne Slovenije. Zbirali smo podatke o času, ki je potreben za izvedbo različnih metod naročanja pacienta, in jih interpretirali s pomočjo opisne statistike. Rezultati: Rezultati študije, zbrani v enem mesecu, so pokazali, da medicinska sestra pri naročanju pacientov po telefonu (n = 176) v povprečju porabi 120 sekund (95 % interval zaupanja: 113 - 127) in 136 sekund (95 % IZ: 126 - 146) za naročanje pacientov osebno (n = 62). Elektronsko naročanje pacientov (n = 60) medicinski sestri neposredno ne povzroča dodatnih časovnih obremenjenosti, vendar slednje kljub vsemu nastajajo, predvsem zaradi vzpostavitve storitve eNaročanja in s tem povezanih težav pacientov. Medicinska sestra je porabila v enem mesecu za vse metode naročanja skupaj 29611 sekund (8 ur 13 minut in 31 sekund). Diskusija in zaključek: V diplomskem delu smo prikazali, da je eNaročanje pacienta za medicinsko sestro najmanj obremenjujoče, učinkovitejše in časovno manj potratno.
Ključne besede: eZdravje, eNaročanje, medicinska sestra, zdravstvena nega, časovna obremenitev
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 129; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

39.
Obravnava bolnika s fibromialgijo
Zofija Švarc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija je pogosta in kompleksna bolezen, ki povzroča bolečino in občutljivost na dotik. Značilno za to bolezen je, da bolečina ni kostantna in se seli po telesu. Skupaj z drugimi simptomi vpliva na ljudi psihično, fizično in socialno. Posebnost pri tej bolezni je tudi ta, da jo zdravniki težko diagnosticirajo, saj ne obstajajo nobeni testi, preiskave, ki bi natanko potrdile bolezen oziroma diagnozo. Namen raziskave je ugotoviti vpliv fibromialigije na bolnika ter s pomočjo študije primera ugotoviti potrebo po zdravstveni negi bolnika s fibromialgijo Metodologija raziskovanja: Za opredelitev teoretičnih stališč smo uporabili domačo in predvsem tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo študijo primera, kjer smo uporabili polstrukturiran intervju v katerega je bila vključena bolnica s fibromialgijo. Bolnica s fibromialgijo je bila obravnavana po modelu Marjory Gordon, ki temelji na enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili naslednje negovalne diagnoze: neučinkovita zaščita; obstipacija, občasna; urin, funkcionalna inkontinenca; aktivnosti, nezmožnost za telesno aktivnost (I. stopnje); utrujenost; spanje, motnje spanja; bolečina, kronična (bolečina, ki se seli po celotnem telesu); koncentracija, pomanjkljiva; spomin, nepopoln in seksualna disfunkcija. Sklep: Fibromialgija prizadene vedno več ljudi, ne glede na starost. Kaj pa je natančen vzrok naraščanja bolezni, pa še ni povsem znano. Prav tako, pa ima bolezen velik vpliv na kakovost bolnikovega življenja, saj v veliki meri vpliva na fizično, psihično in družbeno izolacijo bolnika. Zato je pomembno, da imajo medicinske sestre pri obravnavi bolnika predvsem empatični in razumevajoč odnos, da bolnik ohrani svoje dostojanstvo.
Ključne besede: fibromialgija, kronična bolečina, aktivnosti zdravstvene nege, Marjory Gordon, študija primera.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 230; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (695,96 KB)

40.
Pomoč in nasveti patronažne medicinske sestre pri dojenju
Vita Klobučar, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spodbujanju in vzdrževanju dojenja v domačem okolju. Zaradi samostojnosti pri svojem delu mora imeti veliko strokovnega in praktičnega znanja. Namen diplomskega dela je predstaviti pomoč in nasvete patronažne medicinske sestre pri dojenju ter na podlagi študije primera predstaviti doječo otročnico. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu sem uporabila deskriptivno metodo dela. Izvedena je bila študija primera doječe otročnice s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V vzorec je bila vključena ena oseba. Podatke smo analizirali in predstavili po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Rezultati: Ugotovili smo, da je otročnica največ potrebnih in želenih informacij dobila s strani patronažne medicinske sestre, ki ji je bila ves čas v oporo. Otročnica je mnenja, da je strokovna pomoč patronažne medicinske sestre pri dojenju zelo pomembna in zaželena. Diskusija in zaključek: Tako kot je za uspešno dojenje pomemben čim hitrejši kožni stik matere in novorojenčka, je za mnoge mamice pomemben prvi in čim hitrejši obisk patronažne medicinske sestre. Izrednega pomena za patronažno medicinsko sestro je stalno izpopolnjevanje znanja o podpori dojenja, saj so na terenu same. Pravilen nasvet, pravilna odločitev in pravilno ukrepanje v danem trenutku pa so bistvenega pomena za novorojenčka ter otročnico.
Ključne besede: Patronaža, patronažna medicinska sestra, nasveti, otročnica, dojenje, študija primera.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 142; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (676,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici