SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 1518
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Skrb za presredek
Kristina Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Tveganje za poškodbo presredka je povezano z vaginalnim porodom. Zato je skrb za presredek pomembna že v sami nosečnosti in kasneje tudi v porodni dobi, da preprečimo negativne posledice poškodbe presredka, kot so bolečina, inkontinenca, zmanjšana aktivnost, težave pri hranjenju otroka ipd. Raziskovalne metodologije: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metodologija, ki je temeljila na analizi obstoječe strokovne literature s področja obravnavane tematike. Literatura je bila pridobljena s pomočjo baz podatkov. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah COBISS, Medline in Google Scholar. Rezultati: Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da masaža presredka s prsti od 35. tedna nosečnosti dalje zmanjšuje pogostnost porodnih poškodb (predvsem epiziotomij) in bolečin v presredku tri mesece po porodu ter jo ženske dobro sprejemajo. Med porodom bi morale imeti porodnice več svobodne volje za izbiro takšnega porodnega položaja, kot jim ga narekuje telo. Babice bi morale takšno idejo bolj spodbujati.. Diskusija in zaključki: Obstaja veliko tehnik, ki pripomorejo k skrbi za presredek med nosečnostjo in porodom. Le-te bi morale biti vpeljane v stalno prakso zdravstvene nege, kar bi vplivalo na manj poškodb presredka. Skrb za čim manjšo pojavnost porodnih poškodb in pozitivnejše izkušnje poroda bi moral biti cilji vseh zaposlenih v zdravstveni negi, ki imajo stik s porodnico.
Ključne besede: Presredek, varovanje presredka, masaža presredka, poškodba presredka, epiziotomija, porodne poškodbe.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (960,42 KB)

22.
Avtotransfuzija pri vstavitvi endoproteze kolka
Tamara Jager, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Avtotransfuzija je oblika transfuzije, pri kateri sta dajalec in prejemnik krvi ista oseba. Vstavitev endoproteze kolka je je ortopedska operacija kjer je predvidena izguba večje količine krvi, zato je nadomeščanje krvi nujno potrebno. Medicinska sestra ima, pri vseh oblikah avtotransfuzijskega vračanja krvi samostojno vlogo, zato mora poznati potencialne komplikacije. Metodologija: V diplomskem delu smo s tehniko opisne metode dela preučili in opisali znanja, stališča in mnenja slovenske in tuje strokovne literature iz knjig in spleta. Vsebinsko analizo literature smo opravili po modelu PRISMA. Kriteriji za iskanje ustrezne literature so vključevali strokovna dela v časovnem okviru 13 let, polno dostopna besedila v slovenskem in angleškem jeziku ter aplikacijo spodaj navedenih ključnih besed. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da se avtotransfuzije kot najvarnejše metode vračanja krvi poslužujejo po vsem svetu. Med najpogosteje uporabljenimi pri vstavitvi endoproteze kolka sta medoperativna in pooperativna avtotransfuzija, ki učinkovito zvišujeta pooperativne vrednosti Hb v krvi, s tem pa se zmanjšuje hospitalizacija in pospešuje okrevanje po operativnem posegu. Diskusija in zaključek: Število ortopedskih operativnih posegov kolka se v zadnjih letih tudi na račun staranja prebivalstva povečuje. Zaradi številnih komplikacij, kontraindikacij in visokih finančnih stroškov ob izvajanju, pa strmo narašča aplikacija avtotransfuzije.
Ključne besede: avtologna transfuzija, medoperativna avtotransfuzija, pooperativna avtotransfuzija. skrb za pacienta po avtotransfuziji, izguba krvi med operacijo
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (935,32 KB)

23.
Zdravljenje s trombocitno plazmo pri pacientu z artrozo kolena
Domen Lorenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Artroza je degenerativna bolezen sklepa, ki povzroča obrabo hrustanca z možno hudo kronično bolečino in omejeno funkcijo sklepa. Zraven operativnega zdravljenja obrabe hrustanca se je v zadnjih letih začela uporabljati nova alternativna metoda. Zdravljenje s trombocitno plazmo oz. plazmo obogateno s trombociti je s svojim minimalno invazivnim pristopom in uporabo lastne krvi v namene zdravljenja vedno bolj privlačna. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, kjer smo z vprašalnikom, sestavljenim po konceptualnem modelu Virginije Henderson, obravnavali pacienta s poškodbo meniskusa. Na podlagi sistematično zbranih in kasneje analiziranih podatkov smo izdelali načrt zdravstvene nege. Pri zbiranju in urejanju podatkov nam je bil v pomoč urejevalnik besedil Microsoft Word. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se kakovost življenja pri pacientih z artrozo kolena zmanjša. V študiji primera so bile ugotovljene težave pri osnovni življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega, h kateri spada tudi bolečina. Po zdravljenju s trombocitno plazmo se je zdravstveno stanje izboljšalo. Bolečina, ki je pacienta ovirala, se je zmanjšala, gibanje kolenskega sklepa pa se je povečalo in s tem tudi zadovoljstvo pacienta. Diskusija in zaključek: Prikazali smo pozitiven učinek zdravljenja s pomočjo plazme obogateno v obliki zmanjšane bolečine in povečane fizične aktivnosti pacienta.
Ključne besede: Artroza, zdravljenje, trombocitna plazma, plazma obogatena s trombociti, zdravstvena nega, model Virginije Henderson, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (907,30 KB)

24.
Obravnava pacientov z atrijsko fibrilacijo pri elektrokonverziji
Patricija Weingerl, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: med najpogostejše motnje srčnega ritma prištevamo atrijsko fibrilacijo, za katero je značilno nepravilno delovanje srčnih preddvorov in sočasno neenakomerno delovanje srčnih prekatov. Težje oblike AF se lahko zdravijo s pomočjo elektrokonverzije, pri kateri je pomembna ustrezna zdravstvena nega. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je postopek elektrokonverzije pogostejši pri starejših osebah in ali so pacienti zadostno poučeni o postopku elektrokonverzije. Raziskovalna metodologija: za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila anketa ter podatki prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: ugotovili smo, da je atrijska fibrilacija pogostejša v starostni skupini od 61 do 70 let. Kljub rednemu jemanju terapije za preprečevanje motenj srčnega ritma pacienti v povprečju na elektrokonverzijo prihajajo enkrat letno. O izvedbi elektrokonverzije so pacienti ustrezno poučeni. Sklep: atrijska fibrilacija je pogostejša pri starejši populaciji. Pacienti pri hudih motnjah ritma doživljajo strah in neugodje, zato je pomembno, da so zadostno poučeni o izvedbi elektrokonverzije, zdravem načinu življenja in ustreznem jemanju antikoagulantne terapije.
Ključne besede: motnje ritma, medicinska sestra, sinusni ritem, antikoagulantno zdravljenje, palpitacije
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

25.
Preobčutljivostne reakcije na zdravila in vrsta šokovnih stanj
Rok Grebenc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: diplomirana medicinska sestra ali zdravstvenik sta osebi, ki preživita največ časa pri bolniku in zato morata s svojimi znanji, izkušnjami, opazovanjem ugotoviti, da se pri bolniku slabša zdravstveno stanje in pravilno ukrepati z uporabo različnih medicinskih pripomočkov in tehnik v korist bolnika. Bolnika vedno obravnavata holistično, saj se šok razvija nekaj ur ali pa se razvije akutno. Pravočasna prepoznava spremenjenega zdravstvenega stanja pripomore k zmanjšanim okvaram in bolj kakovostnemu življenju bolnika. Zdravnik vedno vodi tim zdravstvene nege in je posledično odgovoren za bolnika in njegovo nadaljnjo skrb. V vseh situacijah se morata medicinska sestra ali zdravstvenik ravnati vestno in odgovorno ter upoštevati meje svojih kompetenc. Raziskovalne metode: v diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela za opisovanje obstoječih stanj in dejstev in metodo kompilacije s povzemanjem znanj, stališč in mnenj slovenske in tuje strokovne literature različnih avtorjev. Pri raziskovanju se bomo oprli na predpostavke dosedanjih raziskav s področja preobčutljivostnih reakcij na zdravila, vrste šokovnih stanj v katerih se lahko posameznik znajde, in bolj podrobno opisali anafilaktični šok in zdravljenje. Omejitve pri raziskovanju nam predstavljajo plačljivi članki, do katerih imamo omejen dostop, ter dobri strokovni članki, ki so brez avtorjev in letnice nastanka. Rezultati: raziskave kažejo, da se preobčutljivostne reakcije na zdravila pojavijo pri 10-20% hospitaliziranih bolnikov in 7% pri splošni populaciji. Preobčutljivost nastane predvsem zaradi toksičnosti ali farmakoloških učinkov zdravil. Anafilaksijo lahko doživi vsak in stopnja okrevanja je odvisna od hitre, pravilne obravnave, pravilne aplikacije zdravil in pravilnega položaja bolnika. Diskusija in zaključek: skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da preobčutljivosti na zdravila predstavljajo resen problem. Preobčutljivost lahko povzročajo tudi pomožne snovi in dovzetnost bolnika do njih. Največ reakcij povzročajo antibiotiki, aspirin, nesteroidni antirevmatiki, mišični relaksanti in kontrastna sredstva. Pri šokovnih stanjih imata medicinska sestra ali zdravstvenik ključno vlogo pri hitri prepoznavi znakov in s pravilnim ukrepanjem preprečita nadaljnjo škodo.
Ključne besede: znanje, hitro ukrepanje, odgovornost, izkušnje, kompetence, čas
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

26.
Odpust in edukacija pacienta s črevesno stomo
Sanja Bukovšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Pacienti, ki se v bolnišnici soočajo z različnimi težavami ali boleznimi prebavil, katere posledica je lahko stoma, so prizadeti tako telesno kot tudi čustveno. Ob takšni diagnozi, bolniki potrebujejo podporo najbližjih kot tudi zdravstvenih delavcev. Vloga medicinske sestre je, da pacienta sooči s spremenjeno samopodobo in spremenjenim načinom življenja, ugotavlja njegove potrebe in nudi pomoč. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo pisnih, že obstoječih virov. Namen diplomskega dela je opisati kaj so stome in katere vrste črevesnih stom poznamo. Prav tako smo želeli ugotoviti s kakšnimi fizičnimi in psihičnimi spremembamise soočajo pacienti po operativnem posegu, ter predstaviti naloge in vlogo medicinske sestre pri pacientu s črevesno stomo v bolnišnici. Ko je pacient sposoben skrbeti zase, ter je psihično stabilen, se ga začne pripravljati na odpust. Opisali smo kako poteka odpust pacienta in kakšne so posebnosti načrtovanega odpusta. Odpust pacienta pomeni, da je pacient predan sam sebi, zato je zelo pomembno, da mu ob strani stoji še medicinska sestra (enterostomalna terapevtka), zato smov nalogi opisali edukacijsko vlogo medicinske sestre (enterostomalne terapevtke) na domu pacienta, kako poteka rehabilitacija pacienta s stomo, ter kako po odpustu iz bolnišnice poteka njihovo socialno življenje.
Ključne besede: stoma, odpust pacienta, medicinska sestra, enterostomalna terapevtka pacient, edukacijska vloga
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 100; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (933,29 KB)

27.
Jezikovne prepreke v zdravstveni negi
Anja Štante, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: V bolnišničnem okolju se lahko v določenem trenutku znajdejo ljudje iz različnih delov sveta, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo. V Sloveniji je dne 1. 1. 2017 bilo 2.065.895 prebivalcev, od tega približno 114.500 priseljencev, kar pomeni 5,5 % populacije. Ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino ima pacient pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi. Kadar se medicinska sestra in pacient sporazumevata v dveh različnih jezikih prihaja do manj učinkovite zdravstvene obravnave kot v primerjavi z dvema govorcema, ki se sporazumevata v istem jeziku. Jezikovna prepreka vidno vpliva na kakovost zdravstvene nege v zdravstvenem sistemu, saj onemogoča učinkovito komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se medicinske sestre spopadajo z jezikovno prepreko pri zdravstveni negi pacientov. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo s fenomenologijo kot metodo raziskovanja. Za obdelavo podatkov smo uporabili metodo tematske analize besedila. Posneli smo intervjuje s 6 diplomiranimi medicinskimi sestrami, jih prepisali in slovnično uredili. Iz vseh intervjujev smo poiskali tematske sklope in jih interpretirali. Rezultati: Odgovore na vprašanja smo analizirali po metodi tematske analize besedila. Najdene so bile tri glavne tematske kategorije, in sicer soočenje s tuje govorečim pacientom, reševanje težav v komunikaciji in izobraževanje. Diskusija in zaključek: Jezikovne prepreke v zdravstveni negi v RS so prisotne, vendar se o njih premalo govori. V prihodnje bomo v zdravstveni negi v RS več pozornosti posvečali tudi temu.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, bolnišnica, komunikacija, reševanje
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (759,71 KB)

28.
Samopodoba ženske z urinsko inkontinenco
Anne Marie Roškar, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, ki vpliva na samopodobo. Njena pogostost se povečuje s starostjo, vendar prizadene tudi mlajše ženske. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske in v kolikšni meri. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo teoretičnega dela smo pridobili iz slovenske in tuje strokovne literature, člankov, knjig in spletnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket, v društvu za pomoč osebam z urinsko inkontinenco in v Uroginekološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske. Pri 17 % žensk se je raven samopodobe zaradi urinske inkontinence znižala. Opazen je tudi vpliv urinske na osebnost ženske. Urinska inkontinenca vpliva tudi na družabno življenje, telesno aktivnost, partnerstvo, spolnost in zaposlitev. Diskusija in zaključek: Urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske, na osebnost in številna področja življenja. Menimo, da bi morali o urinski inkontinenci ljudi več ozaveščati. Tako bi zmanjšali strah pred priznanjem težav ter vplivali na to, da se samopodoba ženske z urinsko inkontinenco ne bi znižala.
Ključne besede: uhajanje urina, dejavniki tveganja, področja življenja, osebnost, samozavest, strah.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (381,58 KB)

29.
Motnje požiranja pri otrocih
Jerneja Belovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Povzetek Teoretična izhodišča: Predstavljen bo razvoj sesanja in požiranja pri otroku, motnje požiranja in prehranjevanje pri otroku z motnjo požiranja ter vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: V teoretičnem diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Domačo in tujo strokovno literaturo smo poiskali v bibliografskih bazah, COBISS, dLinb.si, Google in bazo tujih podatkov Wiley. Podatke smo analizirali in jih opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da je pri poteku in kakovosti hranjenja zelo pomembno kakšen odnos je vzpostavljen med otrokom in osebo, ki ga hrani. Prav tako smo ugotovili tudi, da je ena izmed posledic motenj požiranja, nedohranjenost, ki so srečamo predvsem pri nedonošenčkih. Takšni otroci imajo po navadi prisotne respiratorne težave, presnovne motnje, omejeno oralno motoriko in druge anomalije, zato je vnos hrane majhen zaradi neučinkovitega in počasnega hranjenja. Prav tako smo prišli do spoznanja, da ima tudi položaj telesa veliko vlogo pri hranjenju zato je potrebno individualno ugotoviti kateri položaj otroku pri hranjenju najbolj ustreza. Diskusija in zaključek: Otrokom z motnjami požiranja je potrebno posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in z ustreznim odnosom do otroka in staršev vzbuditi občutek varnosti, zaupanja ter ustvariti temelj pozitivnega odnosa.
Ključne besede: položaj telesa, potek hranjenja, kakovost hranjenja, ustrezen odnos, nedonošenčki.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (920,55 KB)

30.
Zdravstvena nega pacientke z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti
Sanela Pišek, 2017, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pri pacientki z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti je zdravstvena nega pomembna, saj medicinska sestra spremlja pacientko od začetka postopka pa vse do odpusta. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacientke z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti po procesni metodi dela. Metode: Za opredelitev problema smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela, raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Izvedli smo študijo primera s pomočjo intervjuja pacientke in s pregledom in analizo pacientkine medicinske dokumentacije. Intervju je vseboval vprašanja odprtega tipa, oblikovan je bil po funkcionalnih vzorcih modela Marjory Gordon. Določene informacije smo pridobili tudi s samim opazovanjem in ocenjevanjem pacientkinega zdravstvenega stanja. Rezultati: Ugotovili smo šest negovalnih problemov: neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, slabost, nevarnost padcev, spanje, motnje spanja, bolečino v spodnjem delu trebuha, strah pred posegom in stranskimi učinki abortivnih tablet. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon primernih in zagotavljajo popolno obravnavo pacientke, ki se odloči za postopek medikamentozne prekinitve nosečnosti.
Ključne besede: abortivna tableta, splav, medikamentozni splav, misopristol, mifepriston.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici