SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 1493
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Samopodoba ženske po rekonstrukciji dojke
Tjaša Sardinšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti samopodobo ženske po rekonstrukciji dojke. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature, smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rekonstrukcija dojke je del celovitega zdravljenja, ki ne izboljša samo videza dojke in seveda obolele ženske, temveč izboljša tudi kakovost življenja, psihološko stanje bolnice ter ji povrne samozavest. Na samopodobo bolnic z rakom dojke pomembno vplivajo spremembe v videzu in funkcioniranju, ki jih s seboj prinese rekonstrukcijski poseg. Medicinske sestre imajo sposobnost prepoznati potrebe bolnic po svetovanju in čustveni podpori in predstavljajo vzgojno, podporno in zagovorniško vlogo. Izvajajo pristope k stiski, s katerimi se bolnica lažje prilagodi spremenjeno podobo in sposobnost, čuti podporo in zadovoljstvo v terapevtskem odnosu z medicinsko sestro. Po pregledovanju in analiziranju literature smo ugotovili, kako rekonstrukcija vpliva na samopodobo žensk, njeno življenje, ter kakšen pomen nosi vloga medicinska sestra pri ohranitvi pozitivne samopodobe. Ugotovili smo, da bi morali v ustanovah kjer zdravijo bolnice z rakom dojke, tem problemom posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in podpirati organizirano samopomoč bolnic z rakom dojke.
Ključne besede: kirurško zdravljenje raka dojk, rak dojke, bolnica, medicinska sestra, spremenjena podoba.
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (540,42 KB)

12.
Vzpostavitev elektronskega naročanja v specialistični ambulanti
Sebastijan Forstnerič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Na nacionalni ravni poteka vzpostavitev storitve eNaročanje, ki želi nadomestiti klasično naročanje pacienta. V diplomskem delu smo raziskali časovno obremenjenost medicinske sestre pri posameznih metodah naročanja pacienta ter opisali vzpostavitev elektronskega naročanja v specialistični ambulanti. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Zajeli smo vzorec vseh naročenih pacientov v vseh delovnih dnevih v mesecu maju 2017 v specialistični ambulanti na območju severovzhodne Slovenije. Zbirali smo podatke o času, ki je potreben za izvedbo različnih metod naročanja pacienta, in jih interpretirali s pomočjo opisne statistike. Rezultati: Rezultati študije, zbrani v enem mesecu, so pokazali, da medicinska sestra pri naročanju pacientov po telefonu (n = 176) v povprečju porabi 120 sekund (95 % interval zaupanja: 113 - 127) in 136 sekund (95 % IZ: 126 - 146) za naročanje pacientov osebno (n = 62). Elektronsko naročanje pacientov (n = 60) medicinski sestri neposredno ne povzroča dodatnih časovnih obremenjenosti, vendar slednje kljub vsemu nastajajo, predvsem zaradi vzpostavitve storitve eNaročanja in s tem povezanih težav pacientov. Medicinska sestra je porabila v enem mesecu za vse metode naročanja skupaj 29611 sekund (8 ur 13 minut in 31 sekund). Diskusija in zaključek: V diplomskem delu smo prikazali, da je eNaročanje pacienta za medicinsko sestro najmanj obremenjujoče, učinkovitejše in časovno manj potratno.
Ključne besede: eZdravje, eNaročanje, medicinska sestra, zdravstvena nega, časovna obremenitev
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 108; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

13.
Obravnava bolnika s fibromialgijo
Zofija Švarc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija je pogosta in kompleksna bolezen, ki povzroča bolečino in občutljivost na dotik. Značilno za to bolezen je, da bolečina ni kostantna in se seli po telesu. Skupaj z drugimi simptomi vpliva na ljudi psihično, fizično in socialno. Posebnost pri tej bolezni je tudi ta, da jo zdravniki težko diagnosticirajo, saj ne obstajajo nobeni testi, preiskave, ki bi natanko potrdile bolezen oziroma diagnozo. Namen raziskave je ugotoviti vpliv fibromialigije na bolnika ter s pomočjo študije primera ugotoviti potrebo po zdravstveni negi bolnika s fibromialgijo Metodologija raziskovanja: Za opredelitev teoretičnih stališč smo uporabili domačo in predvsem tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo študijo primera, kjer smo uporabili polstrukturiran intervju v katerega je bila vključena bolnica s fibromialgijo. Bolnica s fibromialgijo je bila obravnavana po modelu Marjory Gordon, ki temelji na enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili naslednje negovalne diagnoze: neučinkovita zaščita; obstipacija, občasna; urin, funkcionalna inkontinenca; aktivnosti, nezmožnost za telesno aktivnost (I. stopnje); utrujenost; spanje, motnje spanja; bolečina, kronična (bolečina, ki se seli po celotnem telesu); koncentracija, pomanjkljiva; spomin, nepopoln in seksualna disfunkcija. Sklep: Fibromialgija prizadene vedno več ljudi, ne glede na starost. Kaj pa je natančen vzrok naraščanja bolezni, pa še ni povsem znano. Prav tako, pa ima bolezen velik vpliv na kakovost bolnikovega življenja, saj v veliki meri vpliva na fizično, psihično in družbeno izolacijo bolnika. Zato je pomembno, da imajo medicinske sestre pri obravnavi bolnika predvsem empatični in razumevajoč odnos, da bolnik ohrani svoje dostojanstvo.
Ključne besede: fibromialgija, kronična bolečina, aktivnosti zdravstvene nege, Marjory Gordon, študija primera.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 173; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (695,96 KB)

14.
Pomoč in nasveti patronažne medicinske sestre pri dojenju
Vita Klobučar, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spodbujanju in vzdrževanju dojenja v domačem okolju. Zaradi samostojnosti pri svojem delu mora imeti veliko strokovnega in praktičnega znanja. Namen diplomskega dela je predstaviti pomoč in nasvete patronažne medicinske sestre pri dojenju ter na podlagi študije primera predstaviti doječo otročnico. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu sem uporabila deskriptivno metodo dela. Izvedena je bila študija primera doječe otročnice s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V vzorec je bila vključena ena oseba. Podatke smo analizirali in predstavili po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Rezultati: Ugotovili smo, da je otročnica največ potrebnih in želenih informacij dobila s strani patronažne medicinske sestre, ki ji je bila ves čas v oporo. Otročnica je mnenja, da je strokovna pomoč patronažne medicinske sestre pri dojenju zelo pomembna in zaželena. Diskusija in zaključek: Tako kot je za uspešno dojenje pomemben čim hitrejši kožni stik matere in novorojenčka, je za mnoge mamice pomemben prvi in čim hitrejši obisk patronažne medicinske sestre. Izrednega pomena za patronažno medicinsko sestro je stalno izpopolnjevanje znanja o podpori dojenja, saj so na terenu same. Pravilen nasvet, pravilna odločitev in pravilno ukrepanje v danem trenutku pa so bistvenega pomena za novorojenčka ter otročnico.
Ključne besede: Patronaža, patronažna medicinska sestra, nasveti, otročnica, dojenje, študija primera.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 103; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (676,74 KB)

15.
Samopodoba pacienta s črevesno stomo
Valerija Škrobar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pacienta s črevesno stomo, pri čemer je poudarek na njegovi samopodobi. Ko pri pacientu odkrijejo določen vzrok bolezni ali poškodbe, katere končni rezultat je črevesna stoma, se njegovo življenje korenito spremeni. Črevesno stomo lahko na splošno opredelimo kot kirurško izpeljavo zdravega dela tankega ali debelega črevesa na površino trebušne stene oziroma kože. Po operativnem posegu se pacientovo telo spremeni in ker torej gre za nenaraven način izločanja blata, to novo nastalo stanje, obsežno vpliva tudi na pacientovo samopodobo. Da stomist sprejme svojo spremenjeno telo in da izoblikuje pozitivno samopodobo in telesno samopodobo, je zelo pomembno delo medicinske sestre. Stomisti se namreč soočajo s številnimi strahovi, stiskami, skrbi ter stereotipi, ki jih prinaša črevesna stoma. Medicinska sestra mora biti stomistu vedno na voljo, mu dajati podporo, spodbudo in izvajati zdravstveno vzgojno delo s posredovanjem informacij glede črevesne stome, nege, morebitnih zapletov, prehrane in telesnih aktivnosti. Prav tako mu mora svetovati kako najlažje sprejeti spremenjeno telo in samopodobo. Življenje stomista je lahko kolikor se le da enako kvalitetno kot prej. Spoznati in prilagoditi se mora na vsa dejstva o črevesni stomi in jih tudi sprejeti. Kajti s sprejetjem le teh spozna, da se z njo lahko živi tudi enako kvalitetno, vendar je zato potreben določen čas.
Ključne besede: Črevesna stoma, samopodoba, medicinska sestra, stomist, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 94; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (2,79 MB)

16.
Bolečina v križu pri pacientu/človeku v domačem okolju
Doris Koroša, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina v križu je pogost problem, pojavlja se pri aktivni populaciji in predvsem pri starostnikih. Bolečina v križu je lahko posledica prevelikega indeksa telesne mase, težkega fizičnega dela, nepravilnega sklanjanja in dvigovanja. Bistveno vlogo pri obravnavi pacienta z bolečino v križu na domu ima patronažna medicinska sestra. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so glavni negovalni problemi pri pacientki z bolečino v križu in kakšen je vpliv bolečine v križu na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. Rezultati: V študiji primera smo izpostavili tri negovalne probleme: kronična bolečina v križu, nesposobnost samostojnega vzdrževanja gospodinjstva in povišana telesna teža. Študija primera je pokazala, da bolečina v križu vpliva na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Bolečina v križu znižuje kakovost življenja pacientke in vpliva na njeno socialno življenje. Z rednim izvajanjem vaj za krepitev hrbtnih mišic in zdravim življenjskim slogom se lahko funkcioniranje pacientke izboljša.
Ključne besede: bolečina v križu, domače okolje, zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (2,02 MB)

17.
Aplikacija zdravil po intraosalni poti
Alen Kramberger, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih bolnikih je eden izmed najnujnejših ukrepov takojšnja vzpostavitev intravenozne poti, kadar pa ti ni mogoče je smiselno uporabiti intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je predstaviti intraosalni pristop in možnosti apliciranja medikamentozne terapije po intraosalni poti. Raziskali smo v katerem primeru je priporočljivo uporabiti intraosalni pristop pri poškodovancu ter v kakšni meri se intraosalni pristop uporablja v praksi. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati: Ugotovili smo, da je intraosalno pot uporabilo približno polovico vseh anketirancev (48 %). Najbolj poznana pripomočka za vzpostavitev intraosalne poti sta B.I.G. in EZ/IO. Po analizi rezultatov lahko ugotovimo, da anketiranci vedo, da lahko po intraosalni poti apliciramo zdravila, infuzije ter krvne pripravke. Diskusija in zaključek: Z ugotovitvami želimo izpostaviti, da je poznavanje intraosalnega pristopa na dobri poti, čeprav je potrebno najprej podkrepiti teoretično znanje, da bomo lahko v praksi dosegali pričakovane standarde. Potrebno je poudariti, da bi morali delodajalci zagotoviti več internih izobraževanj, kjer bi bil večji poudarek na alternativnih venskih pristopih in bi lahko zaposleni dobili teoretično in praktično znanje.
Ključne besede: intraosalni pristop, prehospitalno okolje, reševalci, terapija, bone injection gun, EZ/IO.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

18.
Celostna obravnava pacienta s shizofrenijo
Nataša Miklošič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je težka, kronična duševna motnja, ki prizadene posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje. Natančen vzrok shizofrenije ni znan, obstajajo pa različne teorije nastanka te bolezni. Za postavitev diagnoze je najpomembnejša pravilna anamneza, psihiatrični in psihološki pregled ter nekatere preiskave, s katerimi predvsem izključimo morebitne druge bolezni. Pacienta s shizofrenijo in njegovo družino moramo obravnavati celostno. Metodologija: V diplomskem delu smo z opisno oz. deskriptivno raziskovalno metodo dela pregledali strokovno literaturo. Mnenja in rezultate raziskav različnih avtorjev smo med seboj primerjali in izpeljali zaključke dejstev skupnih vsem strokovnjakom. Rezultati: Ugotovili smo, da je celostna obravnava pacienta s shizofrenijo ključna za dobro prognozo. Izjemno uspešna metoda obravnave je skupnostna psihiatrija. Najvidnejšo vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji imajo izbrani osebni zdravnik, psihiater, psiholog, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Za dober izid zdravljenja morajo pacient in njegova družina aktivno sodelovati v obravnavi. Diskusija in zaključek: Pri postavitvi diagnoze shizofrenija so psihiatrom na voljo različne klasifikacije. Pomembno je, da pacient pri zdravljenju sodeluje, jemlje zdravila in je aktiven pri drugih oblikah zdravljenja. Pri shizofreniji je umrljivost zelo visoka, za kar je zaslužen predvsem pojav samomorilnosti in višja stopnja somatske obolevnosti. Prisotnost svojcev v procesu zdravljenja je nepogrešljiva.
Ključne besede: shizofrenija, psihiatrična zdravstvena nega, skupnostna psihiatrija, psihofarmakologija, psihopatologija, psihosocialna rehabilitacija.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 86; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

19.
Empatičen odnos medicinske sestre v komunikaciji s pacientom z duševno motnjo
Mateja Skok, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. V sodobnem času temelji zdravstvena nega v psihiatriji predvsem na procesu človekove komunikacije, za katero pa je značilen medoseben odnos med medicinsko sestro in pacientom. Posebnosti komuniciranja v zdravstvu izhajajo predvsem iz etičnih načel, to je iz spoštovanja osebnosti pacienta. Odnosi med pacientom in medicinsko sestro se odražajo prek komunikacije. Komuniciranje s pacienti je zahtevno in zahteva mnogo izkušenj in znanja. V diplomskem delu je opisana komunikacija ter medosebni odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo. Pravilna komunikacija in empatičen odnos medicinske sestre sta ključnega pomena pri uspešnem zdravljenju pacientov z duševno motnjo. Namen diplomskega dela je opisati ključne elemente komunikacije ter empatičen odnos v direktni komunikaciji s pacientom z duševno motnjo. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili komparativno raziskovalno metodo s študijem domače in tuje literature. Sklep. Medicinske sestre, ki nudijo pomoč, se počutijo dobro in s tem krepijo svojo lastno samopodobo. Empatija je osebnostna značilnost vsake posamezne medicinske sestre in tudi njena sposobnost. Empatija sproži tudi občutek odgovornosti do pacienta, ki si ne more pomagati sam, ki je odvisen od medicinske sestre. Podporno in empatično komuniciranje medicinske sestre s pacientom je pomembno motivacijsko sredstvo za pacienta.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, duševna motnja, komunikacija, empatija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

20.
Umetna dihalna pot in mehanska ventilacija pri otroku
Sabina Rojko, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena umetna dihalna pot pri otroku. Pomen umetne dihalne poti je, da se s podporo mehanskega ventilatorja pljuča dobro predihajo, ter s tem zmanjšamo kasnejše zaplete zdravljenja. S stalnimi in učinkovitimi aspiracijami pa še pospešimo okrevanje otroka, ki je na mehanski ventilaciji. Metode: Za opis izbrane tematike smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri čimer nam je bila v pomoč slovenska in tuja strokovna literatura. Ustrezno literaturo smo iskali po tujih bazah podatkov: Pub – Med, Chinal in Medline, kot tudi po bibliografskem sistemu COBISS.SI. Kriteriji za vključitev literature v podrobnejšo analizo so bili objavljeni članki v časovnem obdobju od 1999 do 2017, dostopnost člankov v polnih besedilih in strokovni članki, ki se nanašajo na umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo pri otroku. Rezultati: V podrobnejšo analizo smo vključili različne članke v slovenskem in angleškem jeziku. Na podlagi zbrane in predelane literature smo z analizo literature (Pajnkihar, 1999) ugotovili, da je izbira pripomočkov, ki jih uporabljamo pri aktivnostih zdravstvene nege pri otroku ključnega pomena. Pomembno je, da s subglotično aspiracijo zmanjšamo pojav ventilacijske pljučnice, kar je ključnega pomena pri otroku, ki je mehansko ventiliran. Ugotovili smo, da je pri mehanski podpori otroka najprimernejša uporaba endotrahealnega tubusa s poliuretanskim mešičkom, v navezavi z aspiracijo z zaprtim sistemom, saj tako v veliki meri zmanjšamo možnost pojava aspiracijske pljučnice. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri zdravstveni negi otroka na mehanski ventilaciji. Izvaja zdravstveno nego in opazuje otroka na mehanski ventilaciji. Oceni kdaj je potrebno otroka aspirirati, obračati, da se pljuča čim bolje predihajo in da je položaj udoben tudi za otroka. Pomembno je, da otrok dobi pravo terapijo, zdravljenje in zdravstveno nego ter oskrbo.
Ključne besede: umetna dihalna pot, ventilacija pri novorojenčku, dihanje pri otroku, intubacija otroka, aspiracija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (976,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici